Da je nastala zanimiva kompozicija z žično koralo, je morala moja asistentka Irena Čok priplavati na točno določeno mesto.
Skrite lepote in drobceni biseri podvodnega sveta Indonezije, Rdečega morja in Jadrana, kot jih je ujel v objektiv Borut Furlan.
PODVODNI SVET
Morska mačka je v vodah hrvaškega otoka Biševo ostala žalostno ujeta v ostanke zapuščene mreže. Morski plenilec je kmalu postal hrana rakcem in drugim morskim prebivalcem, ki se prehranjujejo z mrhovino.
Nočna pojedina se je za morskega kraljička Apogon fuscus končala bolj klavrno, saj se je lotil prevelikega plena. Kozica iz rodu Saron se je rešila njegovega ugriza in ga pustila s poškodovano ustnico.
Besedilo in fotografije: Borut Furlan
Večkrat me vprašajo, kje se najraje po-
tapljam. Na to vprašanje zelo težko odgovorim, saj je povsod lepo, le na različne načine. Ponekod me navdušuje mikrokozmos, drugod obilica rib, morda razkošni koralni grebeni ali pa preprosto čista voda z izredno vidljivostjo. A če se ozrem nazaj, ugotovim, da so to vendarle tri dežele in tri morja, kamor se neprestano in z veseljem vračam. Najprej hrvaški del Jadrana. To je zibelka mojega potapljanja, tu sem se spoznal z morjem in z globinami, s fizikalnimi in fiziološkimi zakoni potapljanja, tu sem preživel svojo potapljaško mladost in v tem morju sem tudi fotografsko dozorel. Morda bo kdo rekel, da me vlečeta sem predvsem bližina in nostalgija po nekoč skupnem morju države, ki je že dolgo ni več. Nemara je res kaj na tem, nikakor pa ne vse: Sredozemlje sem pretaknil od Turčije do Španije in lahko trdim, da je hrvaški del Jadrana najlepši kotiček tega morja in verjetno eno najlepših netropskih morij na svetu sploh. Naslednje je egipčansko Rdeče morje. Evropejci bi lahko mirno rekli, da je to “naše” tropsko morje. Je blizu, predvsem pa lepo. Ponaša se s čisto vodo, zdravimi koralnimi grebeni, veličastnimi podvodnimi stenami, predvsem pa je v njem polno rib. Če je bil Jadran moja šola potapljanja, potem je Rdeče morje zagotovo moja tropska šola. Tu sem se prvič srečal s tropskimi ribami in koralnim grebenom – najlepšim ekosistemom na svetu. Predvsem pa sem spoznal, kako zelo krhek in občutljiv je ta ekosistem. Indonezija, dežela, kjer se prepletata dve celini in dva oceana, dežela ognjenikov in najlepših koralnih grebenov na svetu, je tretji kraj, kamor se že več kot desetletje nenehno vračam. Indonezijska morja so verjetno najlepša tropska morja na svetu. Tu najdemo največ različnih vrst organizmov, tu dobesedno vsak dan odkrivajo nove vrste. Nikjer drugje niso koralni grebeni barvitejši kot tu, največja odlika indonezijskega podmorja pa je bržkone podvodni mikrokozmos z množico drobcenih, a čudovitih nevretenčarjev. A koralni grebeni niso edina odlika tega morja – ponekod, denimo v slovitem prelivu Lembeh na severu Sulawesija, je dno prekrito z navidez nezanimivim črnim vulkanskim peskom. Prav tu najdemo najbolj redke in najbolj nenavadne prebivalce našega planeta. j
Podvodni fotograf Borut Furlan, ki že več kot tri desetletja fotografira po različnih morjih sveta, predstavlja nekaj utrinkov s svojih potovanj. 26 nationa l g e o g r aph ic j u l i j 2 0 1 3
Tropske morske lilije so pravi mikrokozmos, saj se med njihovimi lovkami skrivajo številni rakci in celo nekatere ribice. Prebivalci lilije se s svojim gostiteljem vedno tudi barvno docela zlijejo in tako postanejo nevidni za morebitne plenilce. Rakca srednjerepca vrste Allogalathea elegans se skrivata v spodnjem delu lilije.
p odvodni s vet 27
“Če se ozrem nazaj, ugotovim, da se neprestano in z veseljem vračam v tri dežele in tri morja.”
Kruleži vrste Plectorhynchus polytaenia se v vodah Raje Ampat v vzhodni Indoneziji strnjujejo v jato, ker se tako počutijo varnejše (zgoraj). Jeguljo Pisonophis cancrivorus, ki prebiva v morskem dnu iz črnega vulkanskega peska na severu Sulawesija, je obiskala čistilna kozica iz rodu Periclimenes (desno).
28 nationa l g e o g r aph ic j u l i j 2 0 1 3
Pritlikavi morski konjički so ene najmanjših rib na svetu. Konjiček vrste Hippocampus denise je velik komaj 20 mm in ga na vejah njegovega doma – gorgonije opazi le vešče oko (zgoraj). Škarpina vrste Rhinopias frondosa je nadvse redka in lena riba, ki si občasno pretegne čeljusti z zehanjem (desno zgoraj). Glavica malega sprehajalčka Helcogramma striata ima premer komaj 5 mm (desno spodaj).
30 nationa l g e o g r aph ic j u l i j 2 0 1 3
p odvodni s vet 31
Harlekinske kozice Hymenocera elegans, ki vedno 탑ivijo na morskih zvezdah, s katerimi se hranijo, so silno redke in zaradi svoje lepote eden najbolj za탑elenih motivov podvodnih fotografov.
“Ponekod me navdušuje mikrokozmos, drugod obilica rib, morda razkošni koralni grebeni.”
S posebnimi senčniki zastrta svetloba podvodnih bliskavic je razkrila lepo rdeče obarvano telo velike morske vetrnice v Rdečem morju, ki je dom ribicam klovnom Amphiprion bicinctus (levo). Mladica plamenke iz rodu Pterois, ki se podnevi skriva v varnem zavetju med koralami, se je podala na nočni plenilski pohod (zgoraj).
p odvodni s vet 35
Komaj kakšno sekundo je trajalo, da je samček morskega kraljička Apogon imberbis v votlini hrvaškega otoka Sušac prevzel v usta v hrambo jajčeca partnerke (zgoraj). Lovke morske vetrnice oblikujejo lepe abstraktne vzorce (desno zgoraj). Glavač Bryaninops yongei straži svoja jajčeca, pritrjena na žično koralo (na sredini). Oko rdečemorske kirnjice Variola louti (desno spodaj).
36 nationa l g e o g r aph ic j u l i j 2 0 1 3
p odvodni s vet 37
Drobna kozica Periclimenes imperator se skriva ob škržni roži velikega rdečega tropskega gološkrgarja, španskega plesalca Hexabranchus sanguineus, in se hrani z njegovimi iztrebki.