3. Grafikonu dodamo element; trendno črto. (Najprej kliknemo na grafikon, nato pa kliknemo po vrsti gumbe: Načrt grafikona, Dodaj element grafikona, Trendna črta, Linearno.)
4. Kliknemo na trendno črto in se nam odpre okno za oblikovanje trendne črte. Na dnu okna označimo, da želimo, da nam prikaže enačba ter vrednost R kvadrata.
5. Po želji lahko koordinatni sistem, osi, naslov grafikona, trendno črto … oblikujemo.
Psihologinjo podeželske šole zanima povezava med časom, ki ga učenci porabijo za vožnjo v šolo in njihovo uspešnostjo. Na vzorcu šolarjev 9. razreda pride do na podatkov na razsevnem diagramu.
DELOVNA RAZLIČICA DELOVNA RAZLIČICA
Regresijska premica: y = –0,7154x + 86,852
R2 = 0,1618
a) Kako so podatki povezani? Kaj lahko sklepamo iz tega?
Podatki so šibko negativno povezani, kar je vidno tako iz diagrama kot tudi iz nizkega negativnega korelacijskega koeficienta. Iz tega težko sklepamo, da bi bil šolski uspeh povezan z oddaljenostjo od šole. Iz negativne šibke povezanosti bi morda lahko razbrali, da ima oddaljenost od šole in s tem dolga vožnja k pouku in nazaj morda rahel vpliv na poslabšanje uspeha.
b) Koliko časa se v šolo vozi učenec, ki ima končni uspeh 51 %?
Rezultat razberemo iz modre pikice levo spodaj s koordinatama (10, 51). Iz tega sledi, da se ta učenec pelje v šolo 10 min.
c) Glede na regresijsko premico, kolikšen uspeh bi imela učenka, ki bi se v šolo vozila 12 min?
Podatek vstavimo v enačbo premice in dobimo y = –0,7154 ∙ 12 + 86,852 = 78,2672. Iz tega sledi, da bi imela učenka 78 % uspeh.
