katalog glasba 200910 splet A4

Rokusova Rokusova

glasba glasba

VVOO SS NN OO VV NN I IŠ Š OO L IL I 10 š oš o l slks ok ol el teot o2 02 00 90 /91/ 0

ZNANJE NAS DELA VELIKE

www.rokus-klett.si www.praktik.org www.knjigarna.com www.devetletka.net

Spoštovane profesorice, spoštovani profesorji glasbene vzgoje!

V Založbi Rokus Klett je v zadnjih letih nastalo gradivo za glasbeno vzgojo, s katerim želimo profesorjem in učencem čim prijazneje približati vsebine in poti vzgojno-izobraževalnega dela na glasbenem področju. V ospredju je predvsem želja, da bi učenci glasbo sprejeli in jo s kar najprijetnejšimi izkušnjami ponesli s seboj v življenje.

V katalogu boste našli Rokusove učbeniške komplete za glasbeno vzgojo od 6. do 9. razreda. Vse te komplete sestavljajo učbeniki in delovni zvezki, v 7. in 8. razredu pa se lahko odločite tudi za obliko samostojnega delovnega zvezka.

Od novega šolskega leta bodo Rokusova gradiva tiskana na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC, ki zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo. Ta pristop pridobivanja papirja je veliko bolj prijazen do okolja kot reciklaža.

Glasbena umetnost ima neverjetno močno poslanstvo: mladostniku omogoča sprostitev notranjihenergij, ki jih lahko ustvarjalno usmerjamo prek poslušanja glasbe, petja, igranja na glasbila in gibanja ob glasbi. Napotimo ga v iskanje njegove lastne glasbene govorice, pa najsi bo to v svetu klasične glasbe, džeza, roka ali katerega koli drugega glasbenega jezika. Pokažimo mu kakovostno glasbo, ki mu bo pomagala izpolniti trenutke iskanja samega sebe.

Srečno!

za učitelje

za učence

Maruša Kmet, glavna direktorica Založbe Rokus Klett, d.o.o.

Glasba danes in nekoč

6

7

8

9

Samostojni delovni zvezek

—

9

9

—

Učbenik

9

9

9

9

Delovni zvezek

9

9

9

9

Rešitve nalog

9

9

9

9

Avdio zgoščenki/-e

2

2

3

2

Pesmarica

9

9

9

9

Multimedijski priročnik za učitelje

9

poleti 2009

poleti 2009

9

Letne tematske priprave

9

9

9

9

Dnevne priprave

9

9

9

9

ZASNOVA UČBENIŠKIH KOMPLETOV

Avtorica dr. Albinca Pesek je izredna profesorica glasbene didaktike na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in priznana avtorica učnih gradiv za pouk glasbene vzgoje v osnovni šoli.

Učbeniki in delovni zvezki ali samostojni delovni zvezki Gradivo za 6. in 9. razred je dostopno v obliki učbenika in delovnega zvezka, za 7. in 8. razred pa v dveh različicah – v obliki kompleta, sestavljenega iz učbenika in delovnega zvezka, ali v obliki samostojnega delovnega zvezka. Tako v 7. in 8. razredu lahko izberete način poučevanja, ki vam je bližji.

razredu

osnovn e šole

Zalo

Albinca Pesek

æba

Ro

ku

sK l

et

,S te ni te le

/51

60 34

.

05 20

© m co

01

/51

O

, 600 34

Z I

telefak

.

05

na. igar

O

S

» A

s: 01/513 46 99

, epo

-klett.si, www.knj

P O

O

E N

na.

n:

πta

:r o

ku

s@

ro

w i, w

Z I

,

01

B

igar

P O

fo

lefak 0, te

S

» A

s: 01/513 46 99

, ep

et

t.s

1

oπ

kl

O

0

s-

:0 8 99 0

ku

fon

S K

w.r

a; brezplaË

-klett.si, www.knj

bljan 0 Lju

okus

0 , 10

le

okus

d.

N J E A A S L

te

w.r

t,

b e9

w i, w

et

gn

t.s

sK l

te

et

ku

,S

kl

Ro

o.

s-

æba

o.

P

0

ku

Albinca A lbbinca Pesek

O T O V G

:0 8

1

Zalo

ane.

GLASBA G LLAS A

fon

DELO DELOVN LOV OVN VNII ZVEZEK

dræ

6 dane danes es iin n nekoč n ni te le

ta: ro

ku

s@

ro

Glasba danes in nekoË

pri

ice

a; brezplaË

av

bljan 0 Lju

U»BENIK

0 , 10

es in nekoË

b e9

co

gn

6

danes in nekoËÐ

pr

e

0,

6

GLASBA

Vs

19 9

danes in

Albinca Pesek

1

n:

20

o.

©

d.

o.

m

t,

O T O V G

P

fo

ane.

GLASBA

le

dræ

te

pri

ice

av

E N

pr

e

danes in nekoč 6

S K

GLASBAnekoËÐ

delovni zvezek

DELOVNI ZVEZEK

učbenik

UËb

a enik z

Delo

vni zve

zek za glasbeno vz

gojo v 7.

razredu

osnovn

7

glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne šole

Albinca Pesek

e šole

GLASBA

danes in nekoË 7 Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne πole

ali Ro

ku

et

t,

d.

.

sK l

O

Z I

.

05

20 ©

a.c

om

m

P O O

, te

le

fo

n:

01

/51

60 34

.

co

arn

si, www.k s-klett. roku

et

01

/51

60 34

05

na.

P O O

kl

n:

20

igar

O

s-

fo

©

-klett.si, www.knj

okus

w.r

w i, w

k

.

t.s

et

kl

ro

le

m

P O

05

s@

te

co

20

ku

E N

na.

©

ro

05

njig

a:

m

us

w.

oπt

20

S

w i, w

, ep

B

co

A

t.s

s: 01/513 46 99

B

90

lefak 0, te

P O

»

O Z I

O

S

» A

ku

,

Z I

©

B E N

K

ro

E N

na.

s@

igar

ku

-klett.si, www.knj

ro

a:

okus

90

O

Z I

lefak 0, te

S

» A

s: 01/513 46 99

, ep

oπt

ro

a:

ku

s@

ro

w.r

19

w i, w

O

0

:

t.s

d.

:0 8

fon

lefak 0, te

S

» A

s: 01/513 46 99

, ep

et

oπt

igar

t,

fon

6/7/07 11:07:44 AM

19

kl

, ep

DELOVN ELOVN LOV I ZVEZEK ZV

S

» A

s: 01/513 46 99

P O

E N

Z I

-klett.si, www.knj

O

lefak 0, te

O

et

ni te le

ni te le 08 0

s-

60 34

okus

B

/51

w.r

sK l

S K

a; brezplaË

S K

ku

01

w i, w

n:

t.s

fo

et

ku

a; brezplaË

bljan 0 Lju

kl

Ro

bljan 0 Lju

0 , 10

Glasba 7 DVD ploscek.indd 1

æba

0 , 10

b e9

s-

Zalo

Albinca Alb A binca Pesek

O T O V G

P

N J E A A S L

,

gn

N J E A A S L

ku

ane.

GLASBA G LAS

90

S

te

1

le

U»BENIK

dræ

19

,S

0

es in nekoË

pri

ice

0

o.

:0 8

Glasba danes in nekoË

av

b e9

o.

fon

,

6/7/07 11:07:44 AM

pr

7 danes danees in in nekoË n

gn

.

:0 8

,d

fon

tt

S K

sK le

te

ku

ni te le

90

oπt

a:

ro

ku s

@

ro

delovni zvezek

Ro

O T O V P G

19

1

Glasba 7 DVD ploscek.indd 1

æba

,S

Albinca Alb A binca Pesek

o.

Zalo

ane.

o.

dræ

ni te le

pri

ice

a; brezplaË

av

bljan 0 Lju

e

e

a; brezplaË

0 , 10

pr

GLASBA G LAS 7 danes danees in in nekoË n Vs

Vs

60 34

æba

N J E A A S L

b e9

7

1

bljan 0 Lju

gn

O T O V P G

V

G

/51

Albinca Pesek

O

01

Zalo

ane.

P

n:

dræ

fo

pri

le

av

te

pr

te

.

A N J E A S

,d

0 , 10

tt

b e9

sK le

gn

ku

te

1

Ro

,S

GLASBA

danes in nekoËÐ oË

æba

te

Albinca Pesek

,S

Zalo

ane.

o.

dræ

E N

e

o.

pri

V

ice

o.

danes in

av

S K

7

GLASBAnekoËÐ

e

o.

Albinca Pesek

pr

GLASBA danes in nekoË 7 Vs

Albinca Pesek

B

ice

P O T O GLASBA 7 G L danes in nekoË T O Vs

Glasba 7 DVD ploscek.indd 1

Glasba 7 DVD ploscek.indd 1

6/7/07 11:07:44 AM

samostojnidelovni zvezek

6/7/07 11:07:44 AM

Albinca Pesek

snovne šole

GLASBA

danes in nekoË 8 Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne πole

Vs

e

pr

av

pri

ice

dræ

.

06

20

© m na.

fo

n:

01

/51

60 34

le

fo

n:

Z I

01

/51

60 34

lefak 0, te

» A

s: 01/513 46 99

, ep

oπt

S a:

20

07

.V

se

B

r

ok u

s@

P O

fo

n:

01

1 /5

60 34

O

O

lefa 0, te

Z I

» A

ks: 01/ 513 469 9

P O

o

w.r

w i, w

t.s

et

kl

s-

ku .

06

©

20

P O

m na.

co

O

» A

ks: 01/ 513 469 9

, ep

,w

P O

igar

O

o

w.r w i, w t.s et

kl s-

ku

lefa 0, te

Z I

S

om

O

.

06

20

©

m

.co

rna

jiga

ok

w.r

ww

tt.

le -k s ku

60 34

E N

©

si,

P O e

1 /5

, ep

oπt

S a:

ro

com

rna.

le

lett.si,

E N

www.knjiga

si, us-klett. www.kn

O

S ,t

ro

ku

s@

ro

, ep

S oπt

a:

in

fo

@

ro

k

.c

O

90

us

01 9

01

» A

s: 01/513 46 99

. ww

:0 8

S K

fon

n:

E N

Z I

us-k

B

tele

rok

jana; brezplaËni

fo

O

lefak 0, te

t

O te

e

4/5/07 1:57:57 PM

le

.

ett.si, www.kn kus-kl j

igar le

et

ett.si, www.kn kus-kl j

B

06

P O

t

06

.

P O E N

20

O

igar

ro

igar

te

O

B

-klett.si, www.knj

et

s@

©

okus

kl

ku

m

w.r

s-

ro

na.

w ,w .si

ku

a:

co

DELOVNI ZVEZEK D

S

oπt

20

, ep

©

A

.

06

20

© m

co na.

» A

s: 01/513 46 99

kl

ro

E N

Z I

m

O

lefak 0, te

na.

60 34

co

/51

s-

oπ

s@

01

ku

, ep

ku

n:

O DELOVN ELOVNI ZVEZEK

s: 01/513 46 99

ta: ro

fo

-klett.si, www.knj

lefak 0, te

» A

le

w ,w .si

Z I

S

B

te

»

okus

O Z I

w.r

K

igar

B E N

ro

P O

s@

se

ku

P O

ro

-klett.si, www.knj

S a:

.V

60 34

oπt

07

/51

, ep

20

01

» A

s: 01/513 46 99

,w

n:

E N

Z I

o

bl 0 Lju

om

fo

O

lefak 0, te

d.

0 , 10

.c

le

60 34

s

O T O V G

N J E A A S L

,t

us

te

B

/51

O

01

okus

n:

w.r

fo

w i, w

E N

t.s

ro

le

et

s@

te

kl

ku

s-

ro

ku

a:

©

oπt

com

,

rna.

90

www.knjiga

19

lett.si,

O

0

us-k

, ep

U»BENIK

S

» A

s: 01/513 46 99

B

:0 8

6/7/07 11:05:17 AM

fon

S K

ni te le

rok

6/7/07 11:05:17 AM

a; brezplaË

ku

9b

. ww

bljan 0 Lju

es in nekoË

E N

Z I

O T O V G

0 , 10

DELOVNI ZVEZEK

d.

b e9

U»BENIK

t,

gn

aR o

ne

P

90

es in nekoË

et

te

Glasba danes in nekoË

sK l

,S

oæb

eg

01 9

Glasba danes in nekoË

B

ku

o.

Zal

St

:0 8

oπt

a:

in

fo

@

ro

k

učbenik

Glasba 9 ploscek.indd 1

P

o.

Albinca Alb binca Pesek

.,

S K

Glasba 9 ploscek.indd 2

delovni zvezek

Ro

,

e.

GLASBA G LAS

fon

1

æba

GLASBA G LAS

90

æan

danes dane es in nn nekoË 9

.o

jana; brezplaËni t ele

N J E A A S L

bl 0 Lju

idr

Zalo

Albinca A lbbinca Pesek P

19

0 , 10

pr

0

9b ice

:0 8

ne

av

ane.

fon

eg

pr

ni te le

o St

9

d.

a; brezplaË

s

bljan 0 Lju

ku

d.

0 , 10

aR o

dræ

t,

b e9

oæb

O T O V G

et

gn

,

Zal

,

90

Albinca Pesek

P

pri

ice

90

19

e.

GLASBA

sK l

N J E A A S L

0

æan

av

19

:0 8

idr

ku

fon

pr

Ro

ni te le

ice

.,

danes in nekoËÐ

av

danes in nekoË 9

pr

0

a; brezplaË

samostojnidelovni zvezek 6/7/07 11:05:17 AM

šole

2

e

Glasba 8 DVD ploscek.indd 1

.o

pr

Albinca Pesek

GLASBA

Vs

Glasba 8 DVD ploscek.indd 1

1

æba

8 danes danees in in nekoË n :0 8

bljan 0 Lju

S K

osnovn e

d.

fon

0 , 10

,

9

o v 9. ra zredu

t,

S K

b e9

90

N J E A A S L

19

danes in nekoËÐ

eno vzgo j

G

S K

gn

0

GLASBA

zvezek za glasb

et

ni te le

te

:0 8

Albinca Pesek

Delovni

9

Glasba 8 DVD ploscek.indd 1

6/7/07 11:05:17 AM

Glasba 8 DVD ploscek.indd 1

a glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole enik z

sK l

a; brezplaË

,S

fon

UËb

6/7/07 11:05:17 AM

ku

1

N J E A A S L

d.

O T O V P G

Ro

bljan 0 Lju

t,

æba

0 , 10

et

Albinca Pesek

b e9

sK l

S

ku

o.

GLASBA G LAS

1

,

Ro

ane.

GLASBA P O T O danes in nekoË 8 O T O V G L P

90

æba

dræ

gn

19

Zalo

Albinca Alb binca Pesek

pri

te

0

ane.

:0 8

dræ

fon

S K

1

delovni zvezek

učbenik

Učne priprave

pri

danes ess iin nn nekoË 8

Glasba 8 DVD ploscek.indd 1

Glasba 8 DVD ploscek.indd 1

Vse štiri didaktične komplete Glasba danes in nekoč odlikujejo izvirnost, primerljivost z vrhunskimi tujimi didaktičnimi gradivi in poglobljen vpogled v razvojno-psihološke značilnosti učencev.

ice

o.

N J E A A S L

av

bljana; brezplaËn i te 0 Lju le

e

pr

ni te le

0 , 10

Vs

S K

b e9

8

gn

1

O T O V G

O T O V G

P

d.

te

danes in nek neek ekoËÐ oË

P

t,

ice

,S

GLASBA

danes in nekoË 8

et

av

o.

sK l

a; brezplaË

1

pr

A N J E A S

ku

e

V

Ro

bljan 0 Lju

æba

0 , 10

Zalo

Albinca Pesek

Vs

d.

b e9

ane.

GLASBA

t,

gn

dræ

et

te

pri

sK l

,S

ice

ku

o.

av

Ro

o.

pr

æba

N J E A A S L

e

,S

danes in

8

Vs

danes in nekoË 8

o.

GLASBAnekoËÐ

Albinca Pesek

GLASBA A

Zalo

Albinca Pesek

o.

Albinca Pesek

ane.

te

dræ

,S

pri

ice

o.

av

O T O V G

P

N J E A A S L

pr

Zalo

Albinca Pesek

o.

co

ane.

GLASBA

danes in nekoË 8

o.

e Vs

Zalo

O

ali

lefak 0, te

redu o

60 34

v 8. raz

/51

no vzgoj o

01

zvezek za glasbe

n:

Delovni

8

fo

lasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne šol e

le

ag enik z

te

UËb

DELOVNI ZVEZEK

učbenik

Odlike učbeniških kompletov:

Da bi učiteljem olajšali delo pri načrtovanju in pripravi učnih ur, smo sestavili letne in dnevne učne priprave za poučevanje po Rokusovih učbenikih za glasbo. Priprave so brezplačno dostopne na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva. Pri nekaterih pripravah so dodani tudi učni listi in primeri za igro z Orffovimi glasbili.

gojo v 6.

Vs

Gradivo s svojo zasnovo presega ozke okvire glasbenega učbenika, saj prinaša multidisciplinarne vsebine. Glasbi in dogodkom na glasbenem področju, ki so v središču pozornosti, se pridružujejo še časovne vzporednice s področja književnosti, upodabljajoče umetnosti, zgodovine, filozofi je in naravoslovja.

• sodoben pristop, • razumljivost in humor, • pregledno in barvito oblikovanje, • odlične fotografije, ilustracije in preglednice, • bogato in izvirno slušno gradivo, • svež izbor pesmi za izvajanje, • medpredmetne povezave, • uporaba sodobnih medijev.

zek za glasbeno vz

N J E A A S L

Gradivo se povezuje z glasbeno estetiko učencev in z njihovimi priljubljenimi glasbenimi izvajalci (vključuje namreč obilo sodobnih priredb in drugih sodobnih skladb), ki se jih učijo vrednotiti z vidika razvoja glasbene umetnosti. Avtorica upošteva glasbeni svet mladostnikov in tako pomaga graditi most med učitelji, učenci in glasbo. Učence vabi na spodbudno popotovanje skozi čas – od današnjega dne v preteklost.

vni zve

eno vzgojo v 6. razredu osnovne šole

B

sb za gla

Albinca Pesek

Glasbeni pouk s kompleti Glasba danes in nekoč ne pomeni le pasivnega sprejemanja zgodovinskih dejstev in poslušanja glasbe, pač pa aktivno raziskavo preteklosti v povezavi z glasbo današnjega časa. Za izhodišče služijo glasbene izkušnje in doživetja učencev, ki jih pri pouku ozavestijo, svoja dosedanja znanja pa poglobijo in dopolnijo.

Delo

6 enik U Ëb

N J E A A S L

Učbeniški kompleti Glasba danes in nekoč na izviren način predstavljajo razvoj glasbe od njenih začetkov do današnjih dni.

Avtorica je v povezavi s sodobnostjo in z glasbo, ki jo poslušajo današnji učenci, živeči v današnjem času, našla učinkovit in didaktično primeren način za privlačno in zanimivo obravnavo predpisane snovi.

DELOVNI ZVEZEK

Vsebina samostojnih delovnih zvezkov je enaka vsebini kompletov iz učbenika in delovnega zvezka, le da ni deljena.

4/5/07 1:57:53 PM

6/7/07 11:05:17 AM

UČBENIKI eno vzgojo v 6. razredu osnovne šole

UËbenik

za glasbeno vzg ojo v 7. r

7

Gioacchino Rossini, opera buffa, Seviljski brivec, Viljem Tell

GLASBAnekoËÐ

Albinca Pesek

6

GLASBA

U»BENIK

danes in nekoËÐ

nes in nekoË

Glasba danes in nekoË

danes in

za glasbeno vzg ojo v 8. r

8

azredu osnovn e

U»BENIK

Albinca Pesek

enik z

Italijanski skladatelj je bil v pisanju oper izredno plodovit, saj jih je napisal kar 39. Bil je mojster komiËne opere, imenovane opera buffa, ki je pravzaprav glasbena komedija.

Njena vsebina je vzeta iz vsakdanjega æivljenja (npr. iz æivljenja brivca), velikokrat uporablja vsakdanjo govorico in nareËja. Zanjo so znaËilni tudi elementi, kot so kihanje, kaπljanje, smrkaGIOACCHINO ROSSINI nje. Rossinijeva dela odlikujejo iskrivost, vedrina, sproπËenost in spevnost. Najpogosteje izvajani operi sta Seviljski brivec in Viljem Tell.

a glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole

Albinca Pesek

8

GLASBAnekoËÐ danes in

Gioacchino Rossini (1792—1868)

9

Glasba danes in nekoË

es in nekoË

danes in nekoËÐ

7

šole

UËb

GLASBA

U»BENIK

U»BENIK

Albinca Pesek

UËbenik

azredu osnovn e šole

U»BENIK

sb za gla

U»BENIK

enik UËb

PRIZOR IZ OPERE SEVILJSKI BRIVEC

V pregledno oblikovanih učbenikih učenci spoznavajo svet glasbil in glasbe, bistvene poteze vsakega obdobja in glasbene oblike v vrstnem redu, kot so se pojavljale.

Spoznavajo pa tudi velike skladatelje, njihove misli in dela. Učenci se ne zgubljajo v morju podatkov, ampak se seznanijo s ključnimi pojmi, s katerimi dojemajo duha in stilne poteze posameznih obdobij.

Učbenik popestrijo številne fotografije, zabavne ilustracije, anekdote o skladateljih in glasbene šale.

Posebno vrednost imajo tudi medpredmetne povezave – povezave glasbe z ostalimi umetnostnimi panogami, s kulturnimi dosežki, političnimi dogodki in znanstvenimi odkritji ...

PRIZOR IZ OPERE VILJEM TELL

Rossinija so æe v Ëasu njegovega æivljenja zelo cenili. Sklenili so, da mu æe pred smrtjo postavijo spoKo jih je skladatelj vpraπal, 8 menik. koliko bi ta lepa gesta stala, so mu

povedali kar zajetno vsoto. ≈Dajte ta denar raje meni, jaz pa bom 7 vsak dan do smrti stal na trgu, kjer nameravate postaviti spomenik,« je odgovoril glasbenik.

30

Ključni pojmi Na vrhu strani vsakega poglavja so ključni pojmi, ki jih učenec usvoji v posamezni enoti.

Slikovno gradivo Fotografije poleg skladateljev, izvajalcev in glasbil predstavljajo tudi likovna dela posameznega obdobja, prizore z glasbenih predstav in objekte, povezane s tematiko.

Slovarček Vsi novi pojmi, ki se pojavijo znotraj posamezne teme, so sproti obrazloženi na robu strani.

ajo _ Časovne vzporednice predstavljajo

»ASOVNE VZPOREDNICE

GLASBENIKI Claude Debussy (1862—1918) Arnold Schönberg (1874—1951) Maurice Ravel (1875—1937) Béla Bartók (1881—1945) Igor Stravinski (1882—1971) Edgar Varèse (1883—1965) Sergej Prokofjev (1891—1953) Arthur Honegger (1892—1955) Carl Orff (1895—1982) George Gershwin (1898—1937) Aaron Copland (1900—1990)

DOGODKI, POVEZANI Z GLASBO

ZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI

1918 Svetovna prodaja gramofonskih plošË doseže število 100 milijonov prodanih izvodov letno.

1901 Ustanovitev zvezne države Avstralije

1931 EMI ustanovi Abbey Road Studios, najveËji snemalni studio na svetu.

1956 ZaËetek vsakoletnega tekmovanja za pesem Evrovizije 1959 Prva podelitev nagrad grammy, ki veljajo za oskarje v svetu glasbe.

1965 Skupino The Beatles odlikuje britanska kraljica.

1973 Odprtje slovite operne hiše v Sydneyju 1980 Odprtje najveËjega vsakoletnega festivala jazza na svetu v Montrealu

Olivier Messiaen (1908—1992) Pierre Schaeffer (1910—1995)

Krzysztof Penderecki (1933)

Maksim Gorki (1868—1936)

1914 ZaËne se 1. svetovna vojna.

1929 ZaËetek svetovne gospodarske krize

1985 Live Aid — množiËni rockovski koncert za pomoË žrtvam lakote v Afriki

Hermann Hesse (1877—1962) James Joyce (1882—1941)

Pablo Picasso (1881—1973) Guernica (1937)

Jaroslav Hašek (1883—1923)

1905 Albert Einstein postavi relativnostno teorijo.

1912 Bohr — o strukturi atoma

1939 ZaËne se 2. svetovna vojna.

1928 Odkritje penicilina (Fleming)

1945 Kapitulacija NemËije

1937 Walt Disney posname prvi celoveËerni risani film SneguljËica.

1946 Prvo zasedanje OZN v Londonu

Marchel Duchamp (1987—1968) Akt, ki se spušËa po stopnicah (1912)

Franz Kafka (1883—1924) Bertold Brecht (1898—1956)

1955 Ustanovitev Varšavskega pakta

1961 Prvi Ëlovek (Jurij Gagarin) poleti v vesolje.

George Orwell (1903—1950) René Magritte (1898—1967) Pirenejski grad, 1961

Jean-Paul Sartre (1905—1980)

Vasilij Kandinski (1866—1944)

Aleksander Solženicin (1918)

Jackson Pollock (1912—1956)

Günter Grass (1927)

Andy Warhol (1930—1987)

Gabriel García Márquez (1928)

1906 Izumljen je telharmonium, prva priprava za produciranje glasbe.

1910 Prvo radijsko oddajanje v New Yorku 1920 Prvi radijski prenosi 1925 Prvi TV-prenosi

1969 Prvi Ëlovek pristane na Luni.

1977 Prvi industrijsko narejeni osebni raËunalnik (Apple II) 1997 Prvo vozilo na Marsu (Sojourner)

FILM (Glasba znanih skladateljev v filmih)

2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey, 1968) /HaËaturjan, Ligeti/

Želo (The Sting, 1973) /Scott Joplin/ 1927 Prvi zvoËni film z dialogi Pevec jazza

Manhattan (1979) /George Gershwin/ Izžarevanje (The Shining, 1980) /Béla Bartók/

1957 V vesolje poleti prvi umetni satelit Sputnik.

Ernest Hemingway (1899—1961)

1989 Padec berlinskega zidu in zaËetek demokratiËnega procesa v vzhodnih državah Evrope

1929 Laurens Hammond iznajde Hammondove orgle, ki so še danes nepogrešljive na številnih jazzovskih in rockovskih produkcijah.

1935 Prvi magnetofon 1936 Prve serijsko izdelane elektriËne kitare (Gibson)

1971 Minimoog, prvi prenosni in komercialno dosegljiv sintetizator 1990 Podjetje Sony predstavi snemalno CD-tehnologijo.

1994 Pojavi se digitalna vizualna tehnologija (DVD).

4/17/07 9:29:28 AM

glasba 9 UC kor V.indd 35

ke na pomembne osebnosti in dogodke področjih književnosti, zgodovine, ne, znanosti, glasbe, likovne in filmske ske umetnosti ter tako omogočajo celostno razumevanje časovnih obdobij.

trobila, lijast in kotlast ustnik, ventili, rog, francoski rog, rogist ali hornist, trobenta, trobentar ali trobentač, pozavna ali trombon, pozavnist ali trombonist, tuba, tubist, helikon, suzafon

Trobila Trobila so cevasta glasbila, pri katerih dobimo zvok tako, da s pihanjem ustvarimo vibracijo napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok. Sestavljajo jih zavite kovinske cevi, na začetku katerih je ustnik, ki določa barvo zvoka glasbila. Lijast ustnik omogoča mehkejšo in temnejšo barvo zvoka, kotlast pa prodornejši zvok.

Običajno imajo vsa trobila po tri ventile (razen pozavne na poteg, ki ventilov nima).

ROG (FRANCOSKI ROG)

LIJAST USTNIK ROGA

Najstarejši rogovi so bili izdelani iz živalskih rogov. Prednik današnjega roga je bil zaviti lovski rog iz Francije, po katerem ima tudi ime francoski rog.

V 19. stoletju je dobil ventile, konec istega stoletja pa je postal stalni član simfoničnih orkestrov.

ZGRADBA ROGA

odmevnik

enovita kovinska cev

Eskalibur — MeË kralja Arturja (Excalibur, 1981) /Carl Orff/

ROGIST ALI HORNIST

Oceanovih 11 (Ocean’s Eleven, 2001) /Claude Debussy/

Glasbeniku, ki igra na rog, rečemo rogist ali hornist.

VeliËastni Tenenbaumi (The Royal Tenenbaums, 2001) /Maurice Ravel/

35

34

glasba 9 UC kor V.indd 34

1903 Prvi polet z motornim letalom (brata Wright)

1933 Hitler postane kancler.

Peter Handke (1942)

4

DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI

Jack London (1876—1916)

1917 Oktobrska revolucija v Rusiji

1991 Ukinitev Varšavskega pakta in razpad SZ

Benjamin Britten (1913—1976) György Ligeti (1923—2006)

KNJIŽEVNOST

Henri Matisse (1869—1954)

1990 VnoviËna združitev NemËije

John Cage (1912—1992)

Karlheinz Stockhausen (1928)

UPODABLJAJO»A UMETNOST

DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI, POVEZANI Z GLASBO

4/17/07 9:29:34 AM

24

ventili in tipke ventilov

lijast ustnik

Franz Schubert, samospev Postrv, Postrvni kvintet, 8. simfonija v h-molu (NedokonËana), téma z variacijami

1

Franz Schubert (1797—1828) Skladatelj se je rodil v uËiteljski druæini blizu Dunaja. Prvo glasbeno izobrazbo je dobil od oËeta in brata. Kot deËek je prepeval v dvornem deπkem zboru ter nadaljeval spoznavanje glasbenih veπËin pri Beethovnovem uËitelju Salieriju. Bil je velik mojster samospeva. Slikarji, pesniki in interpreti, ki so bili navduπeni nad Schubertovo glasbo, so se sreËevali na tako imenovanih schubertiadah.

3

Na koncu učbenika za 6. razred je glasbeno teoretični kotiček, poseben sklop, kjer je dodatno predstavljena glasbena teorija.

b

2

FRANZ SCHUBERT

SAMOSPEV je skladba za glas in klavir, ki se je razvila ob koncu 18. stoletja.

tonska abeceda, solmizacijski zlogi

Tonska abeceda

Prestavni znaki ali predznaki: višaji in nižaji

Tone lahko označujemo s solmizacijskimi zlogi, črkami abecede, številkami itd.

prestavni znaki ali predznaki, višaj, nižaj

Višaj zviša ton za pol tona. Napišemo ga pred noto, ki jo želimo zvišati.

c1

5

d1

e1

f1

g1

a1

h1

c2

c

cis

dis

d

cis

a

h

ce

de

e

ef

ge

a

ha

ce

solmizacijski zlogi

DO

RE

MI

FA

SO

LA

TI

DO

številčne oznake

1

2

3

4

5

6

7

8

tonska abeceda

izgovorjava tonske abecede

c

d

e

f

g

c

e

eis

dis

c

d

f

fis

eis

fis

e

g

gis

a

ais

gis

f

his

g

c

cis

his

a

h

c

Zvišanim tonom dodamo končnico -is.

Nižaj zniža ton za pol tona. Napišemo ga pred noto, ki jo želimo znižati.

c

ces

des

d

e

es

f

fes

g

ges

a

as

Polton in celi ton des

polton, celi ton (celton)

h

ais

es

fes

fes

h

hes (b)

hes (b)

as

c

ces

ces

Polton je najmanjša dogovorjena razdalja med dvema tonoma, ki jo uporabljamo v zahodni glasbi. S seštevkom dveh poltonov dobimo celi ton (celton). c

d

e

f

g

a

h

c

Na klaviaturi najdemo polton med dvema sosednjima tipkama.

Znižanim tonom dodamo končnico -es.

1/2

1/2

1/2

1

1

Toni (in tudi tipke) imajo lahko tudi dva ali več imeni:

des

es

cis

SCHUBERTIADA

c

d 1

e 1

f 1/2

g 1

a 1

h 1

fes

fes eis

dis

hes (b)

as

fis

gis

ces

ais

his

c c

1/2

d

e

f

g

a

h

c

72

Pisal je skoraj nepretrgoma in teæko najdemo glasbeno zvrst, ki se je ni lotil.

Kljub kratkemu æivljenju je ustvaril obseæen opus simfonij, samospevov, komorne in klavirske glasbe.

73

6. razred 6

Pogosto izvajana skladba za klavirski kvintet, ki v Ëetrtem stavku vsebuje témo iz Schubertovega samospeva Postrv, se imenuje Postrvni kvintet. Obdelana je v obliki téme z variacijami.

4

Preverjeno! »Popestritev besedil z anekdotami in izjavami avtorjev je gotovo privlačnejša in zanimivejša pa tudi ustreznejša metoda od puste bibliografske metode, ki namenja večjo pozornost življenjepisnim podatkom in zanemarja glasbena dela. Uporabljena pot, ki ima v ospredju sloge in glasbena dela, je zagotovo sodobna in edina ustrezna pot za oblikovanje glasbenih predstav o pomembnih umetniških delih s področja glasbene umetnosti.«

Skladatelj spreminja ali variira:

• • • • • • •

melodijo (z okraπevanjem, obigravanjem), ritem in metrum (s spreminjanjem ritmiËnih vrednosti in taktovskih naËinov), tempo (z izbiranjem razliËnih hitrosti), dinamiko (z izbiranjem razliËnih stopenj glasnosti), tonsko barvo (z izbiranjem in spajanjem razliËnih glasbil), tonaliteto (npr. z izbiranjem med durom in molom), znaËaj skladbe (skladatelj prvo variacijo napiπe æivahno, drugo umirjeno itd.).

31

dr. Janja Črčinovič Rozman, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

8. razred 8

Anekdote in šale Zabavne anekdote iz življenja skladateljev in glasbene šale prinašajo popestritev pouka in prispevajo k večji motiviranosti učencev za pouk glasbe. Anekdote in šale vedno spremlja zabavna ilustracija.

serialna glasba, modusi, sinestezija

elektroakustiËna glasba, konkretna glasba

TROBENTA Za trobento je značilen predirni zvok in so jo že od nekdaj uporabljali za prenašanje signalov ter sporočil. Po tonskem obsegu je najviše zveneče glasbilo v skupini trobil.

Za posebne priložnosti izdelujejo različne trobente. Znana je na primer trobenta Aida, ki so jo izdelali po antičnem vzoru za Verdijevo opero Aida.

HENRY PURCELL (1659—1695), angleπki baroËni skladatelj, je avtor znamenite opere Dido in Enej, ki velja za najpomembnejπo angleπko opero 17. stoletja. Pripoveduje o usodi zapuπËene Didone.

Pozneje so opero razliËno inπtrumentirali πtevilni znani skladatelji.

V zaËetku leta 2005 so jo izvedli tudi v Mariboru v priredbi skladatelja Marjana ©ijanca.

KOTLAST USTNIK TROBENTE

ZGRADBA TROBENTE

JOHANN SEBASTIAN BACH (1685—1750) Rodil se je leta 1685 v nemški glasbeni družini v Eisenachu. Kot violinist je služboval v kapeli v Weimarju, pozneje pa kot organist in kapelnik na nemških dvorih in v cerkvah. Kot kantor je od leta 1723 pa do svoje smrti leta 1750 deloval v cerkvi Sv. Tomaža v Leipzigu. Imel je 21 otrok.

IZBRANI SKLADATELJI

PIERRE SCHAEFFER (1910 Nancy — 1995 Aix-en-Provence)

OLIVIER MESSIAEN (1908 Avignon — 1992 Pariz)

IZBRANA DELA

Etuda z železnico (Étude aux chemins de fer), Etuda s ponvami (Étude aux casseroles), Simfonija za osamljenega Ëloveka (Symphonie pour un homme seul) — konkretne skladbe za magnetofonski trak

IZBRANA DELA

HENRY PURCELL

kotlast ustnik

JOHANN SEBASTIAN BACH

ventili in tipke ventilov

Katalog ptiËev (Catalogue d’oiseaux) — klavirska skladba EksotiËni ptiËi (Oiseaux exotiques) — orkestralna skladba Gospodovo rojstvo (La nativitée du Seigneur) — skladba za orgle

Johann Sebastian Bach je ustvarjal v številnih glasbenih zvrsteh z izjemo opere. Skladal je za razliËne inštrumente in razliËne glasbene sestave. Njegov obširni opus šteje preko 300 zborovskih kantat, oratorije, maše, pasijone, 6 Brandenburških koncertov, koncerte za violino in Ëembalo, skladbe za orgle in preko 200 skladb za klavir. Med slednjimi je najznamenitejša zbirka Dobro uglašeni klavir, sestavljena iz dveh delov. V vsakem je 24 preludijev in fug v vseh durovih in molovih lestvicah. Preludiju vedno sledi fuga v istoimenskem duru oziroma molu (to je v isti tonaliteti).

Med njegovimi zelo znanimi stvaritvami so tudi BožiËni oratorij, Italijanski koncert, Umetnost fuge in Tokata in fuga v d-molu.

OLIVIER MESSIAEN

POMEN

POMEN

Olivier Messiaen je znan kot zaËetnik serialne glasbe (razširjene dodekafonske tehnike), pri kateri so po strogo doloËenem redu urejeni tudi ostali parametri tona (trajanje, jakost, barva). Že od svojega devetnajstega leta se je ukvarjal s preuËevanjem ptic in njihovega petja, ki ga je zapisoval. Te melodije najdemo v mnogih njegovih skladbah. Njegova glasba je pogosto izraz mistike in religioznosti. Pisal je v tonskih vrstah, ki jih je imenoval modusi.

Schaeffer je bil kot inženir elektrotehnike in skladateljski samouk pionir elektroakustiËne glasbe, ki jo je imenoval konkretna glasba (musique concrete). Na magnetofonske trakove je snemal zvoke iz vsakdanjega življenja urbanih PIERRE SCHAEFFER podroËij, glasbil, ptiËjega petja ipd. in posnetke obdelal v svojem elektronskem studiu ter jih povezal v smiselne glasbene celote.

SKLADATELJEVA MISEL

• Ko sem bil star 20 let, sem sreËal švicarskega slikarja Charlesa Blanc-Gattija, ki je bil sinestetik, kar pomeni, da je imel motnjo med vidnim in slušnim živcem. Sinestetik lahko sliši zvoke in hkrati vidi njihove barve. Sam žal nisem eden od njih, vendar si zvoËne barve predstavljam razumsko. ResniËno si predstavljam barve, resniËno so navzoËe in se ujemajo z zvokom.

TROBENTAR ALI TROBENTAČ

Glasbeniku, ki igra na trobento, rečemo trobentar ali trobentač.

kovinska cev

PRIZOR IZ SODOBNE IZVEDBE OPERE DIDO IN ENEJ V MARIBORU / FOTO: STUDIO HOCHSTÄTTER

MARC-ANTOINE CHARPENTIER (1643—1704), francoski baroËni skladatelj, je najbolj znan po svojem delu Te Deum (lat. hvalnica).

Preludij iz tega dela je postal avizo za evrovizijske televizijske prenose.

odmevnik

TROBENTA AIDA

PIKOLO TROBENTA

Trobentač vadi dvanajst ur dnevno.

Kolega ga vpraša: »Kako neki lahko toliko časa vadiš? Kaj želiš doseči?« »Stanovanje tam čez,« odgovori glasbenik.

ODLOMEK IZ SKLADATELJEVEGA ROKOPISA TE DEUM

25

FUGA (it. fuga — beg) je polifona monotematska skladba. Sestavljena je iz ekspozicije, izpeljav in code.

PRELUDIJ (lat. prae — pred, ludus — igra) je inπtrumentalna predigra ali uvodna glasba veËinoma brez doloËene oblike.

TOKATA (it. toccare — udariti, dotakniti se) je oblika inπtrumentalne glasbe predvsem za glasbila s tipkami.

Bacha so nekoË spraševali o skrivnosti njegovega virtuoznega igranja na orgle. ≈NiË posebnega ni v tem. Vse, kar je potrebno storiti, je pritisniti pravo tipko ob pravem Ëasu (trenutku) in inštrument igra sam,« je smrtno resno odgovoril Bach.

• Zvok je besedni zaklad narave.

• Svet glasbe je verjetno znotraj ≈do-re-mi√. Trdim pa, da je svet zvoka mnogo širši od tega.

• O sebi ne mislim, da sem pravi glasbenik. Dejstvo, da me lahko najdete v glasbenih leksikonih, me spravlja v smeh. Sem le dober raziskovalec.

V delu za klavir in orkester EksotiËni ptiËi je skladatelj uporabil ritme starih Grkov in eksotiËne ritme tujih ljudstev, v pihalih najdemo melodije drozga, v ksilofonih pa ptiËa kobilarja.

Igor Stravinski je po izvedbi Messiaenovega znamenitega dela Simfonija Turangalîla izjavil: ≈Od tovrstnih skladb bi priËakoval nekaj veË kot le porabo izjemnih koliËin Ërnila.√

KANTATA (it. cantare — petje) je vokalno-inπtrumentalna skladba, ki ima veËinoma posvetno vsebino.

Njena oblika je podobna operi. Od nje se razlikuje po tem, da jo izvajajo na koncertnih odrih brez gledaliπkih elementov.

Mladega Pierra je ob posluπanju zvoËnih eksperimentov njegov oËe velikokrat vpraπal: ≈Dragi moj sin, kdaj se boπ konËno zaËel ukvarjati z glasbo?√

EKSOTI»NI VRSTI DROZGA IN KOBILARJA

52

53

26

glasba 9 UC kor V.indd 26

6. razred 6 d

SKLADATELJEVE MISLI

7. razred 7 d

27

4/17/07 9:28:36 AM

glasba 9 UC kor V.indd 27

4/17/07 9:28:47 AM

9. razred 9 d

5

DELOVNI ZVEZKI

i zv e

zek za glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne šole

DELOVNI ZVEZEK

o vn De l

Delo

zek za glasbeno vz v n i zv e gojo v 7.

7

razredu osnovn

e šole

Albinca Pesek

GLASBAnekoËÐ

Albinca Pesek

GLASBA

danes in nekoËÐ

es in nekoË

Glasba danes in nekoË

danes in

6

7

Najpopularnejši rockovski slogi

DELOVNI ZVEZEK

DELOVNI ZVEZEK

ROCK Oblikuj koreografijo za ples ob skladbi.

66. Bill Haley Rock Around the Clock

Izmisli si ostinatni ritmiËni vzorec in spremljaj pesem.

zvezek za glasbe

no vzgoj o

v 8. raz

redu o sno

Albinca Pesek

8

Katere skladbe skupine The Beatles še poznaš?

k za glasbeno vzgojo v 9. razredu osn ovne šole

68. The Beatles Help!

Albinca Pesek

GLASBAnekoËÐ danes in

9

V Ëem se glasba skupine The Rolling Stones razlikuje od glasbe Beatlov?

69. The Rolling Stones Satisfaction

Glasba danes in nekoË

es in nekoË

GLASBA

danes in nekoËÐ

ze vni zve Delo

vne šole

DELOVNI ZVEZEK

Delovni

8

DELOVNI ZVEZEK

DELOVNI ZVEZEK

67. Elvis Presley Don’t Be Cruel

Kako bi oznaËil/-a znaËaj pesmi Satisfaction?

Naloge v delovnem zvezku so zastavljene primerno učenčevi starosti, spodbujajo k iskanju podatkov v strokovni literaturi (glasbeni atlas, leksikon, enciklopedija) ali na spletnih straneh, ki jih navaja rubrika Za bolj radovedne. S tem bodo učenci razvijali spretnosti, ki jih bodo lahko uporabili tudi pri drugih predmetih in v vsakdanjem življenju.

Vsak delovni zvezek vključuje poglavje Skozi igro do utrjevanja znanja, ki spominja na ugankarsko revijo.

V njem so dodatne naloge: križanke, dopolnjevanke, premetanke, številčnice in druge zabavne naloge, povezane z vsakim poglavjem. V delovnih zvezkih najdete tudi analize glasbenih del v obliki razpredelnic s časovnim potekom skladb in obsežno pesmarico z notnim gradivom.

Bill Haley

42 The Beatles

glasba 9 DZ 03.indd 42

4/17/07 11:31:51 AM

Nekaj strani je namenjenih tudi zapisovanju vtisov ob poslušanju glasbe (t. i. dnevnik poslušanja glasbe), dodane so tudi strani z notnim črtovjem.

V Ëem se posamezni deli skladbe med seboj razlikujejo?

MAURICE RAVEL

Znanost in umetnost v 20. stoletju

15. Maurice Ravel Bolero (priredba)

»asovni potek skladbe V zgodovini in tudi v današnjem Ëasu najdemo veliko glasbenikov in drugih

ime notacije

umetnikov, ki so hkrati znanstveniki in obratno. Na navedenih spletnih straneh

obdobje

14. Maurice Ravel Bolero

PHILIP GLASS

Na Ërte napiši glasbilo, ki v posameznih primerih igra melodijo Bolera.

Poslušaj odlomek skladbe in opiši zvoËno dogajanje.

38. Philip Glass Einstein na obali

Poslušaj priredbo iste skladbe. Ali je ritmiËna struktura enaka kot v izvirniku?

poišËi posameznike, ki so bili uspešni na obeh podroËjih. Nekaj jih izberi,

»e ni, v Ëem se razlikuje?

Uvod

Koliko razliËnih tonov igrajo orgle?

izpiši njihova imena in podroËja, s katerimi so se ukvarjali.

0:00

/Mali boben igra ritem bolera, spremljajo ga viole in violonËela

Kakšno glasbeno vlogo imata moški in ženski zbor?

s pizzicatom v ostinatnem ritmu in melodiji./ /pp/

http://www.zkdlj-zveza.si/Skupina. asp?SkupinaID=64 Camerata medica

Katera glasbila igrajo melodijo v priredbi Bolera?

http://www.geocities.com/ Vienna/3941/thelist.html Glasbeniki in druge znanosti in umetnosti

V Ëem se kaže minimalizem v glasbi omenjenega odlomka? ime notacije obdobje

Odgovori:

A

ime notacije

0:11

/

predstavi melodijo Bolera.

•

Kako se v razliËnih umetnostih (glasbi, slikarstvu) odražajo znaËilnosti

•

Kaj je menil skladatelj Maurice Ravel s stavkom o emocionalnosti in

Mali boben in godala igrajo enako kot v uvodu./ /pp/

obdobje

Vtise odlomka izrazi z gibi.

impresionizma?

ime notacije

intelektualnosti v glasbi?

obdobje

•

39. Philip Glass Koncert za violino in orkester

Katere lastnosti mora imeti glasbenik, da s svojo glasbo prepriËa poslušalce?

Bolero je španski ples v ¾ taktu, prvotno za enega plesalca ali par.

Plesalci se ob glasbi kitare in bobenËkov spremljajo s kastanjetami.

Zapiši svoj primer grafiËne notacije in ga izvajaj.

Robert Applebaum − fizik in jazz pianist (prvi z desne) v The New Trier Faculty Jazz Quartetu Pitagora

http://www.youtube.com/ Veliko video posnetkov skladb v tej knjigi omenjenih skladateljev in izvajalcev si lahko ogledaš na strani YouTube.

Najdeš jih tako, da v iskalnik (search) vpišeš želeno ime.

Ponovi, kako so v razliËnih glasbenozgodovinskih obdobjih zapisovali glasbo.

Ritem

Melodika

http://www.wikipedia.org/ Dodatne informacije in povezave o témah, ki te zanimajo, lahko poiščeš na strani Wikipedia. Marsikatero informacijo je možno najti tudi v slovenski verziji Wikipedije. http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran

Albert Einstein

0:58

/Melodijo Bolera igra

A1

1:46

/Razširjeno melodijo Bolera prevzame

A1

2:34

/Ponovitev dela A1 zveni za oktavo više v

A

3:22

/Ponovitev dela A v oboi d’amore/ /mp/

4:10

/Ponovitev melodije dela A zveni v

Glasba v 1. polovici 20. stoletja

Kako bi opisal/-a naslednje glasbene elemente v skladbi:

Dinamika

Claude Debussy http://www.tcd.ie/Music/JF%20History/debussy.html Elementi impresionizma v skladbah Clauda Debussyja

./ /p/

Maurice Ravel http://www.maurice-ravel.net/ Dokumentirane informacije o delu Maurica Ravela, osebnosti in življenju ter o prijateljih

./ /mp/

Vaja z dvanajsttonsko vrsto

V katero obdobje bi uvrstil/-a naslednje glasbene zapise in kako se imenujejo?

Napiši svojo dvanajsttonsko melodijo tako, da v kroge v klaviaturi napišeš številke od 1 do 12 po nakljuËnem vrstnem

./ /mp/

redu. Tone zaigraj na pravi klaviaturi − naj bodo razliËnih trajanj. ime notacije

ime notacije

obdobje

obdobje z dušilcem ter v flavti

za oktavo više./ /p/

12

glasba 9 DZ 03.indd 12

13

4/17/07 11:28:37 AM

glasba 9 DZ 03.indd 13

4/17/07 11:28:41 AM

MinimalistiËna slika

10

glasba 9 DZ 03.indd 10

11

4/17/07 11:27:51 AM

glasba 9 DZ 03.indd 11

4/17/07 11:28:28 AM

Časovni potek skladbe 6

MinimalistiËni plakat za koncert Philipa Glassa v New Yorku

28

glasba 9 DZ 03.indd 28

4/17/07 11:30:47 AM

V prilogi Delovnemu zvezku so priložene avdio zgoščenke z zvočnimi primeri.

s: 01/513 46 99

05 20 © m

.

05 20 co

B

kl

a:

©

.

oπt

na.

na.

, ep

igar

igar

P O

lefak 0, te

P O

co

60 34

-klett.si, www.knj

O

okus w.r w i, w

,

O

E N

Z I

,

/51

et

t.s

90

90

s-

19

19

ku

fo 0

0

@

te

ro

le

fo

n:

01

/51

60 34

-klett.si, www.knj

2

us

O

d.

ni te le

okus

t,

a; brezplaË

w.r

et

bljan 0 Lju

w i, w

sK l

0 , 10

t.s

ku

n: 08

:0 8

lefak 0, te

S

» A

s: 01/513 46 99

, ep

et

Ro

S K

fon

S K

oπt

kl

æba

O T O V P G

N J E A A S L

a; bre

zplaËn i te le

s-

Zalo

Albinca Pesek

b e9

bljan 0 Lju

N J E A A S L

ku

ane.

GLASBA

gn

0 , 10

1

dræ

te

b e9

ro

a:

ku

s@

in kaj o priredbah klasiËne glasbe?

pri

ice

,S

gn

prirejanju rock glasbe za simfoniËni orkester

av

o.

te

71. Procol Harum A Whiter Shade Of Pale (priredba)

pr

e

danes in nekoč 6

o.

,S

m

Vs

d.

ro k

t,

S

et

» A

sK l

E N

ku

Z I

Ro

B

æba

O

Zalo

Albinca Pesek

O T O V P G

01

ane.

GLASBA

n:

dræ

fo

pri

ice

le

av

o.

Primerjaj obe izvedbi skladbe. Kaj meniš o

pr

e

te

Vs

danes in nekoč 6

o.

70. Procol Harum A Whiter Shade Of Pale

ro

6. razred • 82 zvočnih primerov

s: 01/513 46 99

:r o

ku

s@

05 20 © m

co

.

05 20 © m

co

.

, ep

B

kl

S

na.

na. igar

P O

-klett.si, www.knj

O

okus w.r w i, w

,

lefak 0, te

et

t.s

90

s-

19

O

E N

Z I

,

ku

fo 0

90

oπt a

igar

d.

n: 08

19

» A

P O

t,

ni te le

E N

te

ro

le

fo

n:

01

/51

60 34

-klett.si, www.knj

et

a; brezplaË

O

sK l

bljan 0 Lju

w.r

ku

0 , 10

2

0

lefak 0, te

S

» A

s: 01/513 46 99

, ep

oπt

ro

a:

ku

s@

ro

6/7/07 11:07:44 AM

Ro

S K

:0 8

Glasba 7 DVD ploscek.indd 1

æba

O T O V G

P

N J E A A S L

fon

S K

w i, w

Zalo

Albinca Pesek

b e9

a; bre

zplaËn i te le

t.s

ane.

GLASBA

gn

bljan 0 Lju

N J E A A S L

et

dræ

te

0 , 10

kl

pri

ice

,S

b e9

s-

av

o.

gn

ku

pr

e

danes in nekoË 7

o.

te

okus

Vs

d.

,S

1

t,

Z I

et

B

sK l

O

ku

60 34

Ro

o.

72. Pink Floyd Another Brick In The Wall

æba

o.

Glasba 7 DVD ploscek.indd 2

6/7/07 11:07:46 AM

7. razred • 72 zvočnih primerov

oπt

a:

ro

ku

s@

.

06 20 © m

co

na. igar

P O

-klett.si, www.knj

O

okus w.r w i, w

t.s et

kl

s-

.

.

06 20 © m

co

na. igar

P O

w i, w

t.s et

S

» A

B

kl

Z I

lefaks: 01/513 4699 0, te , ep

s-

O 60 34

-klett.si, www.knj

O

okus

E N

w.r

B

ku

,

ku

90

Glasba 8 DVD ploscek.indd 3

19

/51

06

.

0

01

20

,d

:0 8

n:

©

tt

fon

fo

m

sK le

S K

,

O

E N

Z I

,

le

co

ku

ni te le

90

90

te

na.

Ro

a; brezplaË

19

19

te

ro

6/7/07 11:05:18 AM

æba

bljan 0 Lju

3

ro

igar

Zalo

Albinca Pesek

O T O V G

0 , 10

fo 0

0

Glasba 8 DVD ploscek.indd 2

ane.

GLASBA

P

b e9

P O

dræ

gn

le

fo

n:

01

/51

60 34

-klett.si, www.knj

pri

te

O

ice

N J E A A S L

ni te le

okus

av

,S

a; brezplaË

w.r

pr

o.

bljan 0 Lju n: 08

:0 8

w i, w

e

danes in nekoË 8

o.

0 , 10

S K

fon

S K

t.s

Vs

.

N J E A A S L

2

,d

b e9

a; bre

zplaËn i te le

S

» A

lefaks: 01/513 4699 0, te , ep

et

tt

gn

bljan 0 Lju

N J E A A S L

kl

sK le

te

0 , 10

s-

ku

,S

b e9

oπt

a:

ro

ku

s@

ro

6/7/07 11:05:17 AM

Ro

o.

gn

Glasba 8 DVD ploscek.indd 1

æba

o.

te

ku

Zalo

Albinca Pesek

O T O V G

s@

ane.

GLASBA

P

ku

dræ

ro

pri

ice

S

av

a:

pr

e

danes in nekoË 8

oπt

Vs

.

,S

1

,d

» A

tt

E N

sK le

Z I

ku

B

Ro

o.

Ob glasbenem odlomku zapleši.

æba

O

Zalo

Albinca Pesek

O T O V G

lefaks: 01/513 4699 0, te , ep

ane.

GLASBA

P

60 34

dræ

/51

pri

ice

01

av

n:

pr

e

fo

Vs

danes in nekoË 8

o.

74. Pink Floyd Another Brick In The Wall (priredba)

le

73. Pink Floyd Another Brick In The Wall (priredba)

te 6/7/07 11:05:19 AM

8. razred • 118 zvočnih primerov

se

se

.V

.V

k

07

07

O ro

20

20

© m

a.co

P O

t.si, www.knjigarn

-klet kus

.ro

ww ,w om

.c us

e

Glasba 9 ploscek.indd 2

,t

@

©

o

90

B

e

fo

m

d.

01 9

O

,t

in

a.co

s

:0 8

90

a:

P O

ku

S K

S

le

fo

n:

01

1 /5

60 34

E N

t.si, www.knjigarn

2

oπt

O

aR o

fon

kus

oæb

jana; brezplaËni t ele

01 9

lefa 0, te

Z I

» A

ks: 01/ 513 469 9

, ep

S oπt

a:

in

fo

@

ro

k

4/5/07 1:57:57 PM

Zal

O T O V G

bl 0 Lju

.ro

Albinca Pesek

P

0 , 10

:0 8

S K

fon

ww

e.

GLASBA

N J E A A S L

jana; brezplaËni t ele

N J E A A S L

bl 0 Lju

,w

æan

9b

0 , 10

om

idr

ne

9b

.c

pr

eg

ne

us

ice

St

eg

Glasba 9 ploscek.indd 2

av

danes in nekoË 9

.,

St

-klet

pr

o

.,

2

d.

, ep

s

» A

ku

E N

aR o

Z I

oæb

ks: 01/ 513 469 9

Zal

O T O V G

B

Albinca Pesek

P

O

e.

GLASBA

lefa 0, te

æan

60 34

idr

1 /5

pr

01

ice

n:

av

.o

pr

danes in nekoË 9

.o

http://www.beatles.com/ The Beatles - multimedijska stran http://www.pinkfloyd.com/home/home.html Pnk Floyd - multimedijska stran http://www.emersonlakepalmer.com/elp2.html Emerson, Lake & Palmer – obsežna stran (povezave k slikam, biografijam idr. so pri dnu strani)

fo

75. Deep Purple Highway Star

le

Katera izvedba skladbe ti je najbližja in zakaj?

Zalo

Albinca Pesek

O T O V G

/51

ane.

GLASBA

P

01

dræ

n:

pri

ice

fo

av

le

pr

e

danes in nekoË 7

te

Vs

Koncert skupine The Rolling Stones

4/5/07 1:57:57 PM

9. razred • 87 zvočnih primerov

glasba 7 PESMARICA

05.07.2

Seznam zvoËnih primerov CDCD1 2

2:05 1. Richard Strauss Tako tiens ma vie je govoril Belle, qui Zaratustra (odlomek) 1:40 Thoinot Arbeau 1. (43.)orkester (Izvaja 15. Posnetek zvoka rekonstruirane poletje) 1:48 Berliner Philharmoniker lepo) tibie z dvema umen in (Priπlo je , dirigent Karl (Poglej, kako je æivljenje Katharina Sumer is icumen Böhm.)

0:21 razliËno dolgima cevema.

Consort, dirigenta 30. John Fornsete Iz: Roberto Stanco in ble.)

Katharco Early Music Ensemble.)

Cristina Majnero: Tibiae kamenËki 1:252. Igra s(Izvaja (odlomek) (Izvaja The Hilliard impares (odlomek) in Marco Ambrosini.)

0:43 2:47 (Na tibio igra h glasbill (IzvajaDustmann ljudska Lars Bolander.)

Cristina Majnero.)

31. Zvoki srednjeveπki piπËal, portativ, Saltarello in istrska [boben inn enoroËna 3. Gregorijanski 2. (44.) Anonimus 16. Slovenska ljudska Po koral Sanctus (Izvaja Janez Jocif cesti grestá vandròvËka mati Ëuha kafe (Sveti) dva 2:42 1:29 1:50 (Izvaja Moja (Izvaja Andreja Zakonjπek.)

Benediktinerebt skupina Terrafolk dude].) ei Münsterschwar Mystica, izvaja in CV zach, Bojan pater Godehard Joppich.) [mandolina], Danijel »erne 17. Gregorijanski koral Vidimus 32. Anonimus Saltarello dirigent David dirigent(Priredila Stellam Cvetreænik onsort of London, Consort 4. Johann vSebastian sestavi Bojan 2:19 (Videli smo zvezdo) drugi vokal], Marko (Izvaja The Early Music BachDovË Preludij [kontrabas πt. 2 vinc-molu Janez 1:19 2:36 iz zbirke[kitara], Das Wohltemperiert (Izvaja Musical Heritage Murrow.) vokal].) in eglavni Klavier Society.)

4:16 Ta dan je vsega veselja I Hatlak [harmonika 18. Michael Cretu Principles Mirko (Dobro uglaπeni 33. Protestantska boæiËna klavir I) Nu pujte of Lust (Vodilo hrepenenja) cum, Ljubljana, dirigent musicum, (45.) Primoæ Trubar (Izvaja3. Svjatoslav 1:55 amor. (odlomek) (Izvaja Consortium Richter.)

2:12 Ë, Ivan: Musica noster (Izvaja Ljoba JenËe.)

5. Edgar Varèse Helidon; (Izvaja skupina Enigma.)

Cuderman. Iz: KlemenËiË, Poèm electronique Musica noster amor a in glasbeno zaloæniπtvo 4. (46.) Iacobus Gallus 1:05 19. Pace mihi domine (Gospod, (Elektronska Maribor: Zaloæba Obzorja SAZU in pesnitev) stvaritev za podari nam mir) aziskovalni center magnetofonski (Glasba, naπa— ljubezen) 2:05 2000.) (odlomek) Ljubljana: Znanstvenor trak (odlomek) anosti in umetnosti, znanosti skupina Singer Pur.) iustus 4:02 6. 1:39 (Izvaja The Hilliard Ensemble Slovenska akademija Nenad Firπt(Izvaja quomodo moritur Glasba Divjih Bab Ecce, in Jan Garbarek [saksofon].)

Prav lep je vrtec ograjen (odlomek) (47.) Iacobus Gallus 20. Pater noster (OËe naπ) 1:10 34. Slovenska ljudska (Izvajajo5.Joæe Kotar [klarinet], Zoran praviËni) Mitev [fagot] in Janez Bole. (Izvajata (Glejte, kako umira 1:18 (odlomek) Drago Kunej dirigent Mladinski pevski zbor Veter [prazgodovinska piπËal]. iz Zagradca. Iz arhiva in Akademski pevski Pridobljeno Slovenski madrigalisti, (Izvajajo SLP IV, iz arhiva Radia (Izvaja moπka skupina Slovenija.) Ivan: Musica noster amor. Maribor: zbor Tone TomπiË iz Ljubljane, zborovodkinja ga inπtituta ZRC SAZU; Urπa Lah.) Iz: KlemenËiË, 21. Gvido Areπki / Murat 7. Posnetek zvoka Helidon; Glasbenonarodopisnega dveh zaloæniπtvo & Jose »ez 1000 let rekonstruiranih in glasbeno M 45.841.)

Obzorja 2:59 0:54 Zaloæba prazgodovinskih SAZU in (Besedilo Murat & Jose, 2:37 p.πt.221/140; GNI glasbil iz Skandinavije aziskovalni center glasba Jose, priredba Murat Ëica in SonËica ZarËica (odlomka) Ljubljana: Znanstvenor & in umetnosti, 2000.) Jose, izvajajo Murat & Jose in Ensemble 35. Slovenska ljudska 3:01 akademija znanosti Ancient.) man.)

(Izvajata 22. Gvido 3:57 IngerSlovenska Areπki Himna sv. Janezu Kristensson [strgalo stoji Lublanca (Izvaja Bogdana Herman.)

Stoji, in eleison iz kosti] Per Lah.) Slovenska ljudska da Palestrina Kyrie Sellmann [piπËal ja Urπa 0:32 6. (48.)

(Izvaja iz kosti].)

Ensemble Ancient.)

Veter, zborovodkin 36. Giovanni Pierluigi 2:00 Mladinski pevski zbor iz Missa Papae Marcelli 8. Stara kitajska (Izvaja 23. Hildegarda melodija Bingenska Salvatoris (Reπitelja) (Gospod, usmili se) Stoji, stoji Lublanca 0:36 Slovenska ljudska (49.)

(Izvaja Janez7.Jocif arcela) 2:17 Marcela) (odlomek) [piπËal].)

(Maπa za papeæa Simon 1:26 Andreja Zakonjπek.)

(Izvajamantra tminster Abbey, dirigent 9. Indijski napev Gajatri iz (Izvaja skupina Germarna.) (odlomek) Händel Uvertura2:46 (Izvaja Choir of Westminster (50.) Georg Friedrich (Priredil 24. Hildegarda Bingenska 8. ©ijanec, 1:53 Marjan izvaja O pastor animarum Preston.)

Dekliπki pevski (odlomek) vodi zbor na Carmina Slovenica, Sir duπ) ski Ëas 1:25 Glasbe Majski (Pastir dirigentka Karmina in the Fields, dirigent 37. Thomas Morley Martin St.©ilec.

Pridobljeno iz arhiva Radia Slovenija.) of Maying) (Izvaja Academy of (Izvaja solistka iz zbora Urπa (Now is the Month Oxford Camerata, dirigent 10. ja 3:03 Posnetka rekonstruiranih Neville Marriner.)

Jeremy evski zbor Veter, zborovodkin — Pomlad Summerly.) glasbil iz stare©tirje letni (Izvaja Mladinski pevski GrËije: liraËasi0:43 in dvojni aulos 9. (51.) Antonio Vivaldi 25. Carl Orff O, Fortuna 1:48 (O, SreËa) iz zbirke pesmi Lah.) Maying (Iz zasebne zbirke.) (1. stavek — Allegro) 3:32 w is the Month of Now Carmina Burana (odlomek) solist Nigel Kennedy 38. Thomas Morley 11. Slovenski ljudski ples Chamber Orchestra, English Mazurka (Izvaja (Techno remix.) za trstenke, violino, 1:53 (Majski Ëas) Burgess.) dirigent Nigel Kennedy.)

Orfej in [violina], lonËeni bas f Voices, dirigent Grayston ustno harmoniko Carl Orff1:43 iz opere26.

1:29 O, Fortuna (O, SreËa) iz (Izvaja skupina (Purcell Consort of Kurja koæa Monteverdi Sinfonija v sestavi Drago Kunej, zbirke pesmi Claudio 10. (52.)

2:46 Peter TisoË iskric Jacobs.)Carmina Burana Kunej in Nenad Firπt.)

Bajde 39. Angleπka boæiËna 12. Mark vocale, dirigent Réne Knopfler Wild Theme 3:15 Veter in Matevæ Concerto zbor (Izvaja pevski (Divja ki — tema)Didonina (Izvaja Armstrong English (odlomek)toæba (Izvajata Mladinski 1:00 London Symphony, dirigent (Izvaja Gheorghe Zamfir.) ja Urπa Lah.) 11. (53.) Henry Purcell dkinja Allen Previn.) [tolkala], zborovodkin 13. Starogrπki2:10 napev Seikilova opere Dido in Enej arija iz Super flumina Babylonis 27. Moniot[glas], pesem d’Arras Se fut en mai (To Carolyn Watkinson 40. Orlando di Lasso Soloist, 2:07 (sodobna priredba — odlomek) je bilo v maju) 2:37 (Izvaja English Baroque (Izvaja The Martin Best (Ob babilonskih rekah) Rehmann; B.(Izvaja Medieval Ensemble.)

Corvus Corax.) dirigent John Eliot Gardiner.)

2:57 28. Moniot d’Arras omchor, dirigent Theodor Se fut en mai (To je bilo (Izvaja Aachen Domchor, 14. Starogrπki napev Seikilova Henry Purcell Didonina toæba — v maju) 12. (54.)pesem 2:12 k.)

(Izvaja Ensemble Anonymus.)

0:46 arhivski posnetek.)

1:53 (Izvaja Atrium Dido in Enej Musicae de iz opere arija rs. Winter’s Jump 29. John Fornsete Sumer Madrid, dirigent Gregorio 41. John Dowland Mrs. is icumen in (Priπlo je izvaja Marjan ©ijanec.)

Paniagua.)

3:58 poletje) 2:34 Word (Priredil Marjan ©ijanec, me) (Izvaja the Hardest Mladinski meπani pevski (Skok gospe Zime) Sorry Seems to be zbor Veter, zborovodkinja [lutnja].)

13. (55.) Elton John Urπa Lah.) 3:04 najteæja) (Izvaja Konrad Regossing oprosti iz skladbe (Kot da je beseda glice dol popadajo in 42. Lojze LebiË Meglice za kljunaste flavte (Izvaja Joe Cocher.)

— Preludij 1:55 leË (Sedem podob Deum Te Od blizu in daleË Charpentier e William 14. (56.) Marc-Antoin asistente) Matjaæ Barbo Arts Florissants, dirigent [kljunasta flavta] in (Izvaja orkester Les (Izvaja Klemenn Ramovπ Slovenija.)

Christie.) obljeno iz arhiva Radia [asistent]. Pridobljeno

43

ja: Skupni Ëas trajanja:

glasba 9 DZ 03.indd 43

DOGODKI, POVEZANI Z GLASBO

1:18:55

4/17/07 11:32:16 AM

»asovne vzporednice v svetu Dopolni tabelo.

GLASBENIKI

Obiščite spletno stran www.praktik.org, kjer v rubriki Primeri p priprav, priročniki, gradiva najdete sezname zzvočnih primerov za vvsak razred, s posebej označenimi sodobnimi priredbami glasbenih del.

Rešitev:

BALET — BAROK

ZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI

Madžarski skladatelj, ki ga išËemo tukaj, je pisal balete, npr. »udežni mandarin, ne moremo pa ga uvrstiti v baroËno obdobje.

UPODABLJAJO»A UMETNOST

Rešitev: 2. PREMETANKA JAZ, »IL TENOR!

Glasba v 2. polovici 20. stoletja Kateri slovenski tenorist je to? ©TEVIL»NICA Rešitev: V številËnici pomeni ista številka vedno isto Ërko. Te številke dobimo iz kljuËa. Potem jih prenesemo v drugi lik. »e kakšne besede v kljuËu ne rešimo takoj, si pomagamo s tistimi, ki jih dobivamo pri izpolnjevanju lika. Nekaj Ërk je že vpisanih na pravih mestih. Dobili bomo vseh osem tujih skladateljev, obravnavanih v poglavju Glasba v 2. polovici 20. stoletja.

KljuË (prvi lik): A Priimek odliËnega slovenskega tenorista (Rudolf; piše se enako kot oblika imena Franc), B Ime slovenskega skladatelja Sattnerja (prve štiri Ërke so enake kot v imenu skladatelja Wolfa), C priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami.

M KNJIŽEVNOST

DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI

DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI, POVEZANI Z GLASBO

FILM (Glasba znanih skladateljev v filmih)

14

2

7

V 3

11

P

13

3

13

2

11

14

3

14

13

14

4

5

2

3

4

5

6

7

8

9

10

6

11

4

12

3

13

14

15

10

1

13

3

5

9

7

3

14

13

14

15

3. MENJAVA IMEN Alojz BožiË, Božidar Globokar, Darijan Jež, Igor Kos, Ivo LebiË, Jakob MatiËiË, Janez PetriÊ, Lojze Srebotnjak, Vinko ©tuhec

1

1

10

Zgoraj smo zamenjali imena in priimke šestih Ëlanov skladateljske skupine Pro musica viva in še treh Slovencev, ki so se uveljavili v tujini. Seveda je treba narediti red in poiskati prave pare imen in priimkov.

10

4

1

14

5

1.

6.

2.

7.

3.

8.

4.

9.

12

5.

8

13

14

4

14

D

4

6

8

15

10

13

6

3

14

2

14

5

12

11

9

6

W 3

13

12

13

13

Jazz 1. SKRITI PRIIMKI V vsakem stavku se skriva domaË ali tuj predstavnik v svetu jazza (npr. ≈Vso praviCO REAlistom« = Corea). Priimki so dolgi 5 do 7 Ërk.

Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja 1. OKVIR»KI

MLADA, MI»NA PUNCA.

IOR

FON

KES

CAN

TER

I»N

KAR

DOM

JEV

SIM

LEP PAR KERAMI»NIH VAZ. POLETI NA JUG RINE VELIKO TURISTOV. PREVOZITI PROGO OD MANCHESTRA DO LIVERPOOLA. KOPRIV ©E KOZA NE MARA. MAZANJE KOLESJA KORISTI GLADKEMU TEKU.

»rkovne trojke v okvirËkih poveži v pravilno zaporedje, da dobiš osrednji center slovenskega kulturnega dogajanja (v Ljubljani) in najveËji glasbeni ansambel bodisi Slovenske filharmonije ali RTV Ljubljana.

NACEK SI JE UMIL LE ROKE DO ZAPESTJA. KO JE ROŽNIK V SONCU, GRE GOR CEL BATALJON IZLETNIKOV. ZVEDAV ISKALEC RESNICE.

29

glasba 9 DZ 03.indd 29

4/17/07 11:30:49 AM

Časovne vzporednice

62

glasba 9 pesmarica 02.indd 62

63

4/17/07 11:45:56 AM

glasba 9 pesmarica 02.indd 63

4/17/07 11:45:58 AM

Dodatne naloge

70

glasba 9 pesmarica 02.indd 70

71

4/17/07 11:46:17 AM

glasba 9 pesmarica 02.indd 71

4/17/07 11:46:19 AM

Pesmarica 7

SAMOSTOJNA DELOVNA ZVEZKA

Antonín Dvorˇák, Humoreske, 9. simfonija (Simfonija iz Novega sveta)

Albinca Pesek

GLASnBekAoË 7

danes in

za glasbeno vzgojo

ne πole v 7. razredu osnov

GLASBA danes in nekoË

7

i zvezek Samostojni delovn

Antonín Dvorˇák (1841—1904) Tudi Dvorˇák je predstavnik Ëeπke nacionalne πole. V njegovih skladbah ni Ëutiti teænje po novih kompozicijskih prijemih, z glasbo je predvsem æelel spregovoriti ljudstvu.

Vsa njegova dela preveva izrazita melodika.

v 8. razredu osnov ne πole

ANTONÍN DVORˇÁK

O

A N J E A S

K

I O Z

»

amostojni delovni zvezek

95. Antonín Dvorˇák Humoreska v Ges-duru, op. 101 (za klavir)

V

P O T O G L

P O

E N

S

A

nekoË 8

za glasbeno vzgojo

GLASBA danes in nekoË

8

Samostojni delovn i zvezek

S

B

O

A N J E A S

i zvezek Samostojni delovn

GLAS danes in BA

V

P O

Albinca Pesek

P O T O G L

B E N

A S

Kako se posamezni deli skladbe med seboj razlikujejo?

96. Antonín Dvorˇák Humoreska v Ges-duru, op. 101 (za orkester)

S K

»

Posluπaj eno od osmih Humoresk, ki jo je skladatelj napisal po vrnitvi iz Amerike, kjer je bival dve leti.

O Z I

V Ëem se klavirska izvedba razlikuje od orkestralne?

Gradivo v obliki samostojnega delovnega zvezka je na voljo izključno za 7. in 8. razred.

Tudi Dvorˇákova 9. simfonija, imenovana Simfonija iz Novega sveta, je nastala v Ameriki. Znamenita melodija iz drugega stavka Largo spominja na Ërnsko duhovno pesem z ameriπkega juga.

Vsak samostojni delovni zvezek združuje snov in vse rubrike učbenika ter delovnega zvezka. Z njim učenci spoznavajo bistvene značilnosti vsakega obdobja, glasbene oblike, skladatelje in njihove misli ter dela. Svoje ugotovitve učenci vpisujejo neposredno v samostojni delovni zvezek, zato ne potrebujejo dodatnega zvezka za glasbeno vzgojo. Spoznavanje zgodovine glasbe in glasbene teorije jih vabi k sprotnemu reševanju nalog, ki spremljajo snov in s katerimi bodo svoje znanje dopolnili, poglobili in utrdili.

97. Antonín Dvorˇák 9. simfonija (Simfonija iz Novega sveta), 2. stavek — Largo

Kaj meniπ, zakaj se delo imenuje Simfonija iz Novega sveta?

Katero glasbilo igra témo?

Kaj pomeni largo?

Melodijo zapoj in jo skupaj s soπolci spremljaj na Orffova glasbila. Priredbo najdeπ v pesmarici.

Naloge so zastavljene primerno učenčevi starosti, spodbujajo k iskanju podatkov v strokovni literaturi (glasbeni atlas, leksikon, enciklopedija) ali na spletnih straneh. S tem bodo učenci razvijali spretnosti, ki jih bodo lahko uporabili tudi pri drugih predmetih in v vsakdanjem življenju.

70

Nekaj strani je namenjenih zapisovanju vtisov ob poslušanju glasbe (dnevnik poslušanja glasbe), dodane so tudi strani z notnim črtovjem.

harfa, fidel, rebek, dude, portativ, boben, piπËal, saltarello

Inπtrumentalna glasba Inπtrumentalna glasba je bila skozi stoletja namenjena le za spremljavo plesu, petju in zabavi. ©ele v 16. stoletju se je izoblikovala kot samostojna glasba.

Najbolj razπirjena srednjeveπka glasbila viteπke lirike so bila: harfa, fidel, rebek, dude, portativ, boben, piπËal in razliËna druga.

»ASOVNE VZPOREDNICE Katere inπtrumente prepoznaπ na posnetku?

Dopolni preglednico.

31. Zvoki srednjeveπkih glasbil

GLASBENIKI

Posluπaj srednjeveπki renesanËni ples v izvedbi ansambla, ki se ukvarja z izvajanjem srednjeveπke glasbe.

GLASBENIKI SLOVENSKEGA RODU

Ali prepoznaπ katero od prej naπtetih glasbil v skladbi Saltarello?

ZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI

UPODABLJAJO»A UMETNOST

KNJIÆEVNOST

DOSEÆKI IN ZANIMIVOSTI

1453 — konec Vzhodnega rimskega cesarstva

32. Saltarello

NA SLOVENSKIH TLEH

Primoæ Trubar (1508—1586); prvi dve slovenski knjigi Abecednik in Katekizem

Kako bi opisal/-a znaËaj plesa?

Giovanni Pierluigi da Palestrina FIDEL

(ok. 1525—1594) SALTARELLO (it. saltare — skoËiti) je italijanski poskoËni ples.

Iacobus Gallus

Leonardo da Vinci

(1550—1591)

(1452—1519) Mona Liza

Erazem Rotterdamski

Johannes Gutenberg

(1466—1536)

(ok. 1400—1468)

FILM

Filmi s tematiko o æivljenju v renesanËnem Ëasu Televizijska nadaljevanka o Primoæu Trubarju (1986) Zaljubljeni Shakespeare

Martin Luther HARFA

REBEK

BOBEN IN ENORO»NA PI©»AL

Daniel Lagkhner (organist)

“Ukvarjanje s ‘staro’ glasbo mi pomeni vraËanje v Ëase, ko je bil odnos Ëloveka do glasbe mnogo spoπtljivejπi in hkrati pristnejπi od danaπnjega.

Danes nam glasbo najveËkrat vsiljujejo le kot zvoËno kuliso, ki nam pomaga pri pisanju domaËih nalog, pomivanju posode ali zapravljanju pri ‘najboljπem sosedu’. Teæko si je predstavljati, da je skromni ton piπËali ali lutnje pri Ëloveku lahko vzbudil enako moËna Ëustva, kot nam jih danes komaj πe uspe stoËlanski simfoniËni orkester. Po drugi strani mi pomeni raziskovanje inπtrumentov, upodobljenih na naπih gotskih freskah, tudi æiv in ustvarjalen odnos do najstarejπih ohranjenih plasti naπe glasbene dediπËine.

Stik z njo smo v nasprotju z mnogimi drugimi narodi æe davno izgubili.

Da je to nepopravljiva πkoda, se sami æal premalo zavedamo.”

Janez Jocif

(1483—1546)

Vseslovenski kmeËki upor (1515)

(po 1550—po 1607)

Gutenbergov tiskarski stroj

Jurij Prenner Orlando di Lasso

(zaË. 16. st.—1590)

(okrog leta 1450)

Miguel de Cervantes

(ok. 1532—1594)

(1547—1616)

Thomas Morley Luthrove teze povzroËijo zaËetek reformacije.

(ok. 1477—1576) Jezdec

Nikolaj Kopernik

PORTATIV

William Shakespeare (1564—1616)

Michelangelo Buonarroti (1475—1564)

V katere druæine (godala, brenkala ...) bi uvrstil/-a naslednja glasbila: portativ boben

rebek

piπËal

Pietà

Luther

Astronomija omogoËi navigacijo in s tem potovalne podvige ter odkritja.

Jurij Dalmatin

Kriπtof Kolumb odkrije Ameriko. (1492)

dude

36

37

7. razred 7 8

(ok. 1520— ok. 1598); prva slovenska slovnica Zimske urice (1584)

(1473—1543) Trdil, da je Zemlja okrogla in se vrti okrog Sonca.

Jezuiti in kapucini zaËnejo protireformacijo.

(1570)

fidel

Adam BohoriË

(1517)

FOTO: JANEZ JOCIF DUDE

harfo

Nebeπko kraljestvo

Tizian

(1557—1603)

(1547—1589) Dalmatinova Biblija (1584) prevod celotnega Svetega pisma

Elizabeth

54

55

7. razred 7

V prilogi .

05 20 ©

t.s et

kl

s-

.

05 20 © m

m

w i, w

B

ku

,

s@

co

co

na. igar

P O

-klett.si, www.knj

O

okus w.r

ni te le

90

ku

na.

.

19

O

E N

Z I

,

ro

igar

,d

0

S

P O

tt

08

90

a:

te

ro

le

fo

n:

01

/51

60 34

-klett.si, www.knj

sK le

fon :

19

oπt

O

ku

a; brezplaË

w.r

Ro

bljan 0 Lju

2

0

S

» A

lefaks: 01/513 4699 0, te , ep

oπt

ro

a:

ku

s@

ro

6/7/07 11:07:44 AM

æba

S K

:0 8

w i, w

Zalo

Albinca Pesek

O T O V G

P

N J E A A S L

fon

S K

Glasba 7 DVD ploscek.indd 1

ane.

GLASBA

00 b, 1 e9

N J E A A S L

bljana; brezplaËn i te 0 Lju le

t.s

dræ

gn

0 , 10

et

pri

te

b e9

kl

ice

,S

gn

s-

av

o.

te

ku

pr

e

danes in nekoË 7

o.

,S

okus

Vs

.

» A

,d

o.

1

tt

E N

sK le

Z I

ku

B

Ro

O

æba

o.

IZ NOVEGA SVETA

Zalo

Albinca Pesek

O T O V G

lefaks: 01/513 4699 0, te , ep

ane.

GLASBA

P

60 34

dræ

/51

pri

01

ice

n:

av

fo

pr

le

e

te

Vs

danes in nekoË 7

Glasba 7 DVD ploscek.indd 2

6/7/07 11:07:46 AM

7. razred • 72 zvočnih primerov

s: 01/513 46 99

o

ro

ku

s@

.

06 20 © m

co

na. igar

P O

-klett.si, www.knj

O

okus w.r w i, w

t.s et

.

.

, ep

S πta :

06

06 20 © m

co

na. igar

P O

w i, w

lefak 0, te

» A

et

t.s

Z I

kl

kl

sku

,

60 34

-klett.si, www.knj

O

okus

E N

w.r

B

O

s-

90

Glasba 8 DVD ploscek.indd 3

19

/51

20

d.

0

01

©

t,

:0 8

n:

m

et

fon

, fo

co

sK l

S K

90

B

O

,

le

na.

ku

ni te le

19

90

ku

3

te

igar

Ro

a; brezplaË

0

19

te

ro

6/7/07 11:05:18 AM

æba

bljan 0 Lju

P O

Zalo

Albinca Pesek

O T O V G

0 , 10

:0 8

0

Glasba 8 DVD ploscek.indd 2

ane.

GLASBA

P

b e9

le

fo

n:

01

/51

60 34

E N

-klett.si, www.knj

dræ

gn

O

pri

N J E A A S L

okus

ice

te

w.r

av

,S

fon

S K

ni te le

:0 8

w i, w

pr

o.

a; brezplaË

fon

S K

t.s

e

danes in nekoË 8

o.

bljan 0 Lju

N J E A A S L

N J E A A S L

bljana; brezplaËn i te 0 Lju le

Z I

lefak 0, te

» A

s: 01/513 46 99

, ep

oπt

et

Vs

d.

00 b, 1 e9

0 , 10

2

t,

gn

b e9

S

kl

et

te

gn

s-

sK l

,S

te

ku

ku

o

Ro

o.

,S

a:

ro

ku

s@

6/7/07 11:05:17 AM

æba

, ep

Zalo

Albinca Pesek

O T O V G

s: 01/513 46 99

ane.

GLASBA

P

lefak 0, te

dræ

60 34

pri

ro

ice

s@

av

o.

o.

ro Glasba 8 DVD ploscek.indd 1

Simfonija je leta 2005 v New Yorku doæivela tudi odrsko postavitev v okviru prireditve Naredimo glasbo vidno.

Na fotografiji je prizor izraznega plesa na Dvorˇákovo glasbo.

pr

e

danes in nekoË 8

ku

Vs

d.

o.

1

t,

ro

et

S

sK l

πta :

ku

» A

Ro

E N

æba

Z I

Zalo

Albinca Pesek

O T O V G

B

ane.

GLASBA

P

O

dræ

/51

pri

01

ice

n:

av

fo

pr

le

e

te

Vs

danes in nekoË 8

6/7/07 11:05:19 AM

8. razred • 118 zvočnih primerov Samostojnima delovnima zvezkoma za 7. in 8. razred so priložene avdio zgoščenke, ki imajo enako vsebino kot zgoščenke, priložene delovnim zvezkom za 7. in 8. razred. Seznama zvočnih primerov s posebej označenimi sodobnimi priredbami glasbenih del najdete na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva.

PRIZOR IZ IZRAZNEGA PLESA NA GLASBO IZ SIMFONIJE IZ NOVEGA SVETA

Skladatelj Johannes Brahms je bil oËaran nad Dvorˇákovim koncertom za violonËelo. Rekel mu je: ≈Nikoli si nisem mislil, da lahko kdo na svetu napiπe tako dober koncert. »e bi vedel, da je to moæno, bi ga æe prej sam napisal.« Poredni maj Moniot d’Arras (? + po 1239)

Albinca Pesek

GLASBA 7

s in nekoË daMAne RICA PES

LJ RADOVE

Izvirni naslov v stari

nja znanja Skozi igro do utrjeva v Seznam zvoËnih primero

D

francoπËini: Ce fut en

mai (To je bilo v maju)

ZA

NE

BO

P O

N J E

A S B

O

_ Samostojna

A

L

(spletna stran o Antonínu Dvorˇáku in Ëasu, ki ga je preæivel v Ameriki)

delovna zvezka vključujeta tudi pesmarico.

E N

O

Z I

» 14

K

A

S

S

71

V

O T O G

P

http://music.minnesota.publicradio.org/features/9909_dvorak/

Glasba 7 pesmarica.indd .

14

8. razred 8

7/2/07 1:55:17 PM

PM 7/2/07 1:55:07

Glasba 7 pesmarica.indd

26. Sting Every Breath You Take

Posluπaj pesem Every Breath You Take v izvedbi Stinga in ansambla The Police ter spremljaj glasbeno obliko. Prevod pesmi najdeπ v pesmarici.

Posluπaj Uverturo iz opere Figarova svatba, najprej originalno izvedbo, nato πe priredbo. Pogovori se o izvedbah.

V dnevnem Ëasopisju in/ali na spletnih staneh poglej, katere opere izvajajo v Mariboru in Ljubljani.

EVERY BREATH YOU TAKE

Glasba

Every breath you take Every move you make Every bond you break Every step you take I’ll be watching you

v baroku

STING (GORDON

A

Every single day Every word you say Every game you play Every night you stay I’ll be watching you

C

Inπtrumentalni del iz dela A (brez besedila)

A

O can’t you see You belong to me How my poor heart aches with every step you take

B

Every move you make Every vow you break Every smile you fake Every claim you stake I’ll be watching you Every move you make Every step you take I’ll be watching you.

A

B O can’t you see You belong to me How my poor heart aches with every step you take Every move you make Every vow you break Every smile you fake Every claim you stake I’ll be watching you

FADE OUT je izraz, ki oznaËuje postopno utiπanje posnetka na koncu skladbe.

SUMNER)

Since you’ve gone I’ve been lost without a trace I dream at night I can only see your face I look around but it’s you I can’t replace I feel so cold and I long for your embrace I keep crying baby, baby, please

A

Napiπi naslove oper in njihove skladatelje.

1

27. Wolfgang Amadeus Mozart Uvertura iz opere Figarova svatba 28. Wolfgang Amadeus Mozart Uvertura iz opere Figarova svatba (priredba)

Ekspozicija

Zapoj Mozartovo pesem O, pridi maj zeleni, ki jo najdeπ v pesmarici.

ILUSTRACIJA SONATNE OBLIKE

NOTRANJOST GLEDALI©»A NA DUNAJU, KJER JE BILA PRVA IZVEDBA 5. SIMFONIJE

Melodija dela priredbe spominja na znano slovensko pesem. Katero?

SIMFONIJA je praviloma skladba za orkester, ki ima veËinoma πtiri stavke, od katerih je prvi v sonatni obliki.

Beethoven je bil prvi skladatelj v zgodovini glasbe, ki je v simfonijo uvedel petje (Oda radosti v 9. simfoniji).

Coda (fade out)

Mozart je napisal 41 simfonij, dve najpogosteje izvajani sta Simfonija πt 40. v g-molu KV. 550 in Simfonija πt. 41 v C-duru, ≈Jupiter«, KV. 551.

Æe v zgodnjih letih se je skladatelj zavzemal za libreto v nemπkem jeziku, kar je bilo za tisti Ëas, v katerem je po celi Evropi prevladovala italijanska opera, odraz teænje po nacionalnem gledaliπËu.

Znova posluπaj Arijo Kraljice noËi iz opere »arobna piπËal, ki si jo æe posluπal/-a v poglavju Naπa glasba v vesolju. Opiπi naËin petja in svoje vtise ob posluπanju.

Neki mladeniË je vpraπal Mozarta za nasvet, kako naj napiπe simfonijo.

Mozart mu je odvrnil: ≈Glede na to, da ste πe zelo mladi, lahko zaËnete z baladami.«

ZA

LJ RADOVE

31. Ludwig van Beethoven 5. simfonija (1. stavek — Allegro con brio); priredba 32. Ludwig van Beethoven 5. simfonija (1. stavek — Allegro con brio); priredba

Preizkusi.

V mislih ≈zapoj« izbrano pesem. Ali jo sliπiπ? »e si glasbo lahko predstavljaπ, reËemo temu notranji sluh.

Beethoven je kljub svoji gluhosti lahko πe vedno ustvarjal, saj je skladbe sliπal s svojim notranjim sluhom.

1. stavek 5. simfonije je zelo priljubljen in je πe vedno bogat vir za priredbe v razliËnih glasbenih zvrsteh. ©e enkrat posluπaj izvirni stavek, tokrat v celoti, ter pop izvedbo in izvedbo a cappella.

1. izvedba izvirnika

http://www.geocities.com/mozart_radio/ (Mozart Radio — internetni radio, kjer lahko 24 ur na dan posluπaπ Mozartovo glasbo) (obseæna stran o Mozartu z bogatim slikovnim gradivom)

23

8. razred 8

7. simfonija spada med skladateljeva najbolj optimistiËna dela. Pisal jo je poleti leta 1811, ko je bil v zdraviliπËu. V tem Ëasu je doæivel eno najpomembnejπih sreËanj v svojem æivljenju — spoznal je slovitega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja. SreËanja je bil zelo vesel tudi pesnik, saj je pozneje izjavil, da πe nikoli ni sreËal tako plemenitega Ëloveka in umetnika s tako visoko duhovno koncentracijo.

Umetnika sta se rada vozila na sprehode s koËijo. MimoidoËi so ju velikokrat pozdravljali in ustavljali. Goethe je na eni od voæenj rekel Beethovnu: ≈Ni prijetno biti slaven, vsi me pozdravljajo.« Skladatelj mu je odvrnil: ≈Nikar se ne vznemirjajte, pozdravljajo mene.«

2. pop izvedba

3. izvedba a cappella

A CAPPELLA pomeni skladbo za glas ali glasove brez inπtrumentalne spremljave.

http://www.mozartproject.org/index.html

22

7. simfonija

S pridevniki oznaËi znaËaj posameznih izvedb.

D NE

BO

MladeniË se je ujezil in rekel: ≈Toda gospod Mozart, vi ste pri mojih letih æe pisali simfonije.« ≈Æe, æe,« je odvrnil skladatelj, ≈toda meni ni bilo treba nikogar vpraπati, kako se to dela.«

Simfonija je veËinoma πtiristavËna skladba za orkester, v kateri obiËajno najdemo stavke v naslednjih glasbenih oblikah: 1. sonatna oblika 2. pesemska oblika ali téma z variacijami 3. menuet ali scherzo 4. rondó ali sonatna oblika Skladatelj je svojemu biografu Antonu Schindlerju povedal, da si z uvodnim motivom 5. simfonije predstavlja usodo, ki trka na vrata. Pozneje so to delo imenovali Simfonija usode, saj v njej Beethoven prikazuje svoj notranji boj s spoznanjem, da je na poti k popolni gluhosti. Svetel C-dur v zadnjem stavku pomeni zmago nad tragiËno usodo.

In kako lahko glasbenik πe vedno piπe skladbe, Ëe je popolnoma gluh?

PRIZOR IZ OPERE FIGAROVA SVATBA

Ali se spomniπ katere?

7. razred 7

Repriza

30. Slovenski napev Majolka

Za zakljuËek posluπaj πe sodobno priredbo skladbe Mala noËna glasba in se o njej pogovori. V kateri glasbeni zvrsti je napisana?

Mozart se je æe v Ëasu æivljenja proslavil tudi s svojimi operami.

KRALJICA NO»I IZ OPERE »AROBNA PI©»AL

Izpeljava

29. Wolfgang Amadeus Mozart Mala noËna glasba (priredba)

26

27

9. razred 9 9

ZGOŠČENKE, PESMARICE, DVD, PRIPRAVE

Avdio zgoščenke

60 34

a:

ro

ku

s@

ro

07

.

P O T O

O

05

20

©

m

co

O

na.

igar -klett.si, www.knj

okus w.r

w i, w

et kl

20

se

06

06

.V

© m

co

na.

-klett.si, www.knj

okus

et kl

s-

ku

O oπt

20

20 et

P O

P O , ep

©

© m

co

na.

igar -klett.si, www.knj

okus

w i, w

s: 01/513 46 99

m

07

w i, w

O

okus w.r

O .

t.s

lefak 0, te

O

com 60 34

E N

co

20

01

/51

600 34

fak , tele

na.

s-

.

05

20

©

m

co na.

igar -klett.si, www.knj

P O

na.

igar -klett.si, www.knj

kl

s-

P O

O

okus w.r

w i, w

et

t.s

n:

-klett.si, www.knj

okus w.r

w i, w

P O

.

05

20

©

co

m

.

05

20

© m

igar

na.

co

fo

igar

rna. /51

S

» A

P O

www.knjiga

01

le

O te

le

fo

n:

01

/51

60 34

-klett.si, www.knj

lett.si,

n:

te

ro

S

» A

s: 01/513 46 99

B

okus

us-k

fo

s@

, epo

πta

:r o

ku

s@

ro .

.

le

B

w.r

rok

te

ku

w.r

©

k

:r o

Z I

lefak 0, te

S

» A

s: 01/513 46 99

, ep

oπt

a:

ro

ku

s@

ro

06

.

ro

πta

20

ku

@

, epo

w i, w

w ,w

fo

E N

Z I

kl

om .c

in

s: 01/513 46 99

t.s

O a:

fak , tele

©

P O oπt

600 34

t.s

t.s

, ep

us

» A

O

s-

Z I

ks: 01/ 513 469 9

/51

E N

O

B

w.

lefa 0, te

01

P O

igar

1 /5

n:

et

w.r 01

fo

kl

w i, w n:

le

s-

t.s

fo

te

ro

et

et

s@

E N

Z I

kl

kl

ku

B

O

s-

s-

:r o

S

» A

ku

ku

πta

E N

Z I

ku

t.s

, epo

ku

le

S

B

O

ku

0,

O te

le

fo

n:

01

/51

60 34

Z I

lefak 0, te

» A

s: 01/513 46 99

, ep

oπt

S a:

ro

ku

s@

ro

jau,

Ì

francoπËini: Ce fut francoπ

en mai (To je bilo

mi

¡

¡

À ¡

G DÌ

2 Ì

mi

cresc.

¡ -

-

¡ À

rimettendosi

mi

-

¡

mi - jau,

¡ À

mi - jau,

jau,

-

-

¡ -

jau,

K ¡ ¡ ¡¡ ¡ -

-

¡

poch. rit.

¡

mi

Ì

-

¡ Ì

mi

-

-

-

8/3/07 1:36:41 PM

4/5/07 1:57:57 PM

Pesmarice vsebujejo note in besedila izbranih skladb, ki so obogatena s tematsko obarvanimi ilustracijami.

Izbrane skladbe so prirejene za Orffova glasbila.

Pesmarice so vključene v delovne zvezke oz. samostojna delovna zvezka.

v maju)

-

movendo

À

¡¡ Ì

¡

G Ì

À

mi - jau,

-

À

mjau,

Ì

¡ À

mi - jau,

-

- jau,

¡

À

-

Ì

À

-

¡

0

À

Izvirni naslov v stari

¡

:0 8

D Ì

Ì

mjau,

-

-

fon

a tempo

mi

ni te le

D À

jau,

a; brezplaË

jau,

-

¡ ¡

Ì

mi -

Ì

-

bljan 0 Lju

À

D¡ ¡ ¡ D¡

-

Ì

mjau,

D Ì

À

Ì

¡

-

¡ Ì

jau,

¡

¡

cresc.

19

25

-

mi

D À

-

Mi -

¡

-

mi

À

0 , 10

e

jau,

¡ O¡

-

Ì

À

D Ì

13

D

Ì

-

-

-

Q Ì

Ì

jau,

-

mi

jau,

b e9

,t

,

D D¡ ¡ ¡ ¡

¡ ¡

Ì

À

Ì

-

D

7

¡

-

Mi

d.

S

90

90

,

Q Ì

D E

Ì

À

t,

Pesmarice

Gioacchino Rossini (1792-1868)

et

19 9

01 9

19

90

,

Adagio

sK l

Moniot d’Arras (? + po 1239)

v

(sopransk

D E

ku

» A

:0 8

0

19

90

– dvospe Ma~ji dueti duet)

¡ ¡ ¡ ¡

Ro

6/7/07 11:05:19 AM Glasba 9 ploscek.indd 2

æba

gn

2

N J E V A G

fon

:0 8

0

19

Glasba 8 DVD ploscek.indd 6/7/07 3 11:05:18 AM

Zalo

Albinca Pesek

O Z I K A S B L

jana; brezplaËni t ele

fon

:0 8

0

Glasba 8 DVD ploscek.indd 6/7/07 2 11:05:17 AM

ane.

GLASBA

DN070 Glasba 9 DVD ploscek.ind2 2 Glasba 8 DVD ploscek.indd 1

Poredni maj

dræ

te

m

pri

,S

co

ice

o.

na.

av

S

bl 0 Lju

igar

pr

e

danes in nekoË 9 da

0 , 10

-klett.si, www.knj

Vs

o

o.

d.

9b

okus

s

S K

ni te le

w.r

ku

ne

2

a; brezplaË

fon

:0 8

S K

ni te le

fon

w i, w

aR o

N J E A A S L

bljan 0 Lju

a; brezplaË

S K

ni te le

t.s

oæb

O T O V P G

0 , 10

N J E A A S L

bljan 0 Lju

a; brezplaË

et

Zal

eg

b e9

0 , 10

N J E A A S L

bljan 0 Lju

kl

Albinca Pesek

ro

e.

s@

æan

ku

idr

St

gn

b e9

00 b, 1 e9

S K

s-

6/7/07 11:07:46 AM

pr

.,

te

gn

gn

3

av

.o

,S

te

te

O T O V P G

ice

GLASBA danes in nekoË 9 da pr

d.

ro

t,

a:

et

oπt

sK l

E N

ku

B

Ro

O

æba

, ep

s: 01/513 46 99

Zalo

Albinca Pesek

s: 01/513 46 99

fak , tele

ane.

telefak

600 34

dræ

, 600 34

/51

pri

/51

01

ice

01

n:

av

o.

,S

,S

ku

fo

e

o.

o.

o.

N J E A A S L

2

Glasba 7 DVD ploscek.indd 2 6/7/07 11:07:44 AM

pr

GLASBA da danes in nekoË 8 Vs

d.

O T O V P G

ni te le

t,

a; brezplaË

et

bljan 0 Lju

sK l

0 , 10

ku

9

Ro

19

æba

0

Zalo

Albinca Pesek

O T O V G

P

n: 08

ane.

b e9

dræ

d.

gn

pri

t,

te

ice

et

,S

av

sK l

0,

e

o.

o.

O T O V P G 1

pr

GLASBA da danes in nekoË 8 Vs

d.

ku

S K

t,

Ro

o.

et

æba

o.

sK l

Zalo

Albinca Pesek

N J E A A S L

0

ku

ane.

GLASBA

:0 8

,

0,

90

Ro

2

19 9

19

æba

dræ

fon

0

1

Zalo

Albinca Pesek

pri

ni te le

:0 8

0

ane.

ice

a; brezplaË

S K

fon

:0 8

dræ

av

bljan 0 Lju

N J E A A S L

bljana; brezplaËn i te 0 Lju le

fon

S K

ni te le

pri

pr

e

da danes in nekoË 7

0 , 10

0 , 10

a; brezplaË

,

ice

Vs

d.

b e9

b e9

N J E A A S L

bljan 0 Lju

1

t,

gn

gn

00 b, 1 e9

99 0

av

et

te

te

gn

S K

e

sK l

O T O V G

P

Glasba 7 DVD ploscek.indd 1

pr

GLASBA danes in nekoË 8 Vs

ku

n:

Ro

fo

æba

le

Albinca Pesek

te

Zalo

ane.

GLASBA

P

dræ

N O

pri

,S

,S

te

2

ice

o.

o.

,S

N J E A A S L

1

O T O V G

P

av

o.

o.

o.

O T O V G

P

pr

e

da danes in nekoË 7

E

Vs

d.

fo

t,

le

et

te

sK l

ro

ku

s@

Ro

ku

æba

:r o

Zalo

Albinca Pesek

πta

ane.

GLASBA

, epo

dræ

s: 01/513 46 99

pri

fak , tele

ice

600 34

av

/51

pr

01

e

dan danes in nekoč 6

n:

Vs

d.

fo

t,

le

et

te

sK l

S

ku

» A

Ro

E N

æba

Z I

Zalo

Albinca Pesek

B

ane.

GLASBA

O

dræ

S

pri

» A

ice

E N

av

Z I

pr

B

e

O

Vs

danes in nekoč 6

o.

Avdio zgoščenke, ki so priložene delovnim zvezkom oz. samostojnima delovnima zvezkoma, so ena izmed bistvenih sestavin kompletov. Dejstvo, da imajo učenci lastne komplete zgoščenk, jih spodbuja, da se z glasbo različnih obdobij srečujejo tudi doma, še posebej, ker so nekateri zvočni primeri posneti v žanrih, ki so blizu glasbenim govoricam mladostnikov (npr. rap, tehno, hip hop priredbe).

-

Ì

Ì -

jau.

¡

Ì

-

jau.

¡ ¡ -

-

__ _

¡

14 PM 7/2/07 1:55:17

(Ah)

___ as a

(Ah)

¡

pesmarica.indd

14

7

AM 7/20/06 8:24:27

pesmarica 8.indd

7

Multimedijski priročnik za učitelje Multimedijski priročnik za učitelje na DVD-ju predstavlja posodobitev didaktičnih pristopov z multimedijo. Učne snovi bodo podprte z: • intervjuji z glasbeniki, ki se ukvarajo z različnimi glasbenimi zvrstmi (člani skupine Pro musica viva, Siddharta, Big Foot Mama, Anja Bukovec itd.); • razgovorom z izdelovalci glasbil (Jože Prezelj – didžeridu, Marino Kranjac – slovenska ljudska glasbila itd.); • razgovorom z raziskovalci glasbene zgodovine (Janez Jocif – razlaga oz. opis srednjeveških glasbil in igra nanje, Lidija Podlesnik – opis in izvajanje srednjeveških plesov itd); • izvajanjem ljudskih godcev in pevcev (Ljoba Jenče, Bogdana Herman itd.); • animacijami za boljšo predstavitev učne snovi; • itd.

glasbenih pet 2.

Zap. št. ure: 1. in je navedenih pet Poslušajo ki so navedeni v zvezku na strani 8 Razred: 7. v. primerov, em delovnem zvez avtorjev – skladatelje em delovnem zvezku Glasba iz V samostojn Datum: þAS (2 uri od 35) asbenih del in nnjihovih od 1 do 3 in razgovor o samostojn glasbenih SKOZI þ naloge od 1 (1. in 2. ura od 2) razliþnih naslovov izvaja nalog Uþni sklop: Z GLASBO na strani 8. Rešijo glasbenih del, izvajanje GLASBENA OBDOBJA na SKOZI G obdobij glasbe, Poslušanjem. do 3. Na strani 9 odgovorijo Uþna enota: GLASBA iz umetne (v za to poslušane nekaj znanih odlomkov Uþenci ... vprašanje in se Cilji:treh in si ogledajo ter poslušajo vokalna glasba...), p pesmi likovno ljudske primere prostor , zvoþne Gallus, ovrednotijo pripravljen Poslušajo - zapojejo in znanja (glasbeni zapis, od zaþetkov do klasicizma glas Stellam (Videli smo kega korala nekatere pojme in glasbena in glasbenimi obdobji izrazijo. kega korala Vidimus in Pace mihi domine razliþic gregorijans -jeobnovijo po vzporednice med zgodovino ) Poslušanje gregorijans in razmislijo katera - poimenujejo in poznajo þasovne za glasbeno vzgojo. of Lust (Vodilo hrepenenja m. oddelnajbližja zvezdo), Principles znajo orientirati v uþbeniku Seznanijo se z glasbenimspletno , spoznajo in se znaj njihovem mnenju so da mir). Pogovor o poslušane pregledajo nam reþemo, podari veku. in s vse lahko (Gospod, , barok); muzikologi. izvajanju v srednjem že vrsto sskladb in za ka kom v knjižnici novi vek (renesansa u.

Doslej smo spoznali stari vek, srednji vek, da jih umestimo v zgodovins p obdo obdobja: stranjo na raþunalnik eteklosti.. Zato je prav, v preteklosti ico v a. pot glasbene umetGlasbeni pojmi: glasbena zgod Zakljuþek nastale spoznamo razvojno : zgodovina, slovenšþin Ogledajo si razpredelnzvezku dobja in tako spo poišþemo tudi v knjiždelovnem Medpredmetne povezave ga uþenja, glasbena obdobja samostojnem delovnem V samostojnem umetnosti in glasbi lahko zapisom), metoda ustvarjalne obdobja v .edu/music/. Glasbeni nosti. Veliko znanj o To je srednjeveška notna zvezku na strani 30 in 31 si (imitacija, delo z notnim in si zapišejo glavna www.exploratorium zapisane z nevmami. zaposlušanja, izvajanje pletni strani www. pesmimetode: metoda poslušan nici ali na spletni razvoj predstavlja glasiste Uÿne Melodije so bile najprej þrtic, lokov in kljukic. ýez þas je nevme stolet in glasbeni zvezek. po ogledajo zapis pik, pripovedovanje. tkov do 18. stoletja v razgovor, pripove zvezku na strani 5. þas od zaþetkov pisava sestavljena iz ki je nastala iz potrebe (Videli smo zvezdo) individualna. samosto em delovnem ica v samostojn menzuralna notacija, notacijo in delnica to skupinska, skupins je razpredeln koralna frontalna, bena notaciji. stoletju menjala 17. oblike: kvadratni in današnji Uÿne notnega trajanja. V 7 (str. 6). znaki natanþnejši doloþitvi da se srednjeveški Glasba danes in nekoþ Vejo, sredstva, notacija.

AV klavir, ki imenujejosredstva in pripomoÿki: zamenjala današnja razvoj. za zapis glasbe Uÿna ki opisujejo glasbeni k knjige iz knjižnice, Opombe nevme.

Dodatna literatura:

zato vdirati ljudska glasba, petje psalmov zaþela in doloþil Sþasoma je v koralno svojimi menihi uredil Veliki (540 - 604) s tako je je papež Gregor 1. pri bogoslužju. Ravno Grenapevov, ki so bili obvezni in melodijo. gorijanski približno 3000 doloþen dan v letu doloþil vsakemu svetniku koral

Vidimus Stellam, Principles of Lust, Pace mihi domine

Nevme

Uÿitelj

Uÿenci

Zaporedje bila z zlato verigo pripeta v poþitknjiga z zbranimi korali so iz vsega katoliškega dejavnosti delovnem Pripovedujejo o glasbi ki Legenda pravi, da je upe– izvajalski krog. v Rimu. Duhovniki, 1. V samostojnem Legenda uþencev v diskusijsko niškem þasu in posnemajo za oltar Petrove cerkve se v pevski šoli, ki jo je ustanovil Gregor straneh 30 in 31 si post in postavitev poþitnicami. Vpletanje o greso barbarov zvezku na Zap. št. ure: 3.

Uvodni Pozdrav valne vaje. o doživetjih med sveta prihajali v Rim, po svetu. Ob vpadu vpr je vprašanj Razred: 7. ogledajo slike. gorijanna pamet in jih širili razgovor, Zastavljan Veliki korale nauþili le prepisi knjige.

Datum: upevalnih vaj v razgovor. skem dihalnih in upeva VEKU (4 ure od 35) izgubil. Ohranili so se pesem in notnem V STAREM VEK 6 si Zapojejo novoUþni se je original knjige na strani petje sklop: GLASBA usvoglasbenega druženkoralu (1. ura od 4) korale V Pesmarici dosedanja zapisu, utrdijoUþna zapis z najpomembnejša oblika še danes. Doloþene GLASBA V DAVNINI , živi p pesem notni glasbeje Ob enota: da cerkvah je, izvedeogledajo novega.

Znano v današnjih sem nekaj z odkritji glasbene zgodovine pa znanja, ter estetsko . Ena najbolj znanih , natoPetje Gregorijansko petje Uþenci... predstavim pesem Zvedel dosedanjega usvojenega znanja jena svoje znanje iz zgodovine in verniki pri bogoslužju Cilji: in latinskim besedilom ja, zato predstav Oþe naš pesem. ljudskih v glasbe in primerjajo vrednotijo veliko in þetke jo zaþetke in melodiþne vsebine, in molitve pojejo duhovniki Oÿe naš, ki jo molijo vsi kristjani po svetu zapojejo melodijo molitve utrdimo ritmiþne lah lahko domnevne jo krajše - spoznajo izrazijo. ali nem zapisu artikulacija…).

(Pater pesmi jeziku sbene najdbe in improvizira jo obredno pesem in se ob njej gibalno kljuþ, note, dinamika, molitev je Pater noster glasbene vse jezike sveta. v slovenskem (notno þrtovje, violinski - vedo za najstarejše noster) iz latinšþine v skoraj improvizira p nih glasbil s petjem je tako tudi prevedena lastnih bilo glasbe. Na (Pesmarica, stran 7).

- ob enostavni glasbi in družbo, þe ne bi zgodilo s þloveštvom Otto Höschle je muzikolog.

Kaj bi se zgodi Pesnik glasbilo, glasbe. ano re ska pišþal, rekonstruir je prišel na družbe ki ne bi poznala družbe, pevci v Dežela svetu ni Glasbeni pojmi: paleolitska zgodovina opisuje deželo, v kateri l. Njegova danes usposabljajo ve:: zgodovin , zemljepis. zanimiv zgodbo, kjer napisal zanimivo bilo þim boljše, se zato jo je prepoveda brez tudi v sodobnih Med predmetne povezave ga uþenja, Da bi petje koralov ki je sovražil glasbo, je utihnila, ske korale sreþamo Korali konec zgodbe, zapisom), metoda ustvarjalne glasbe oblast þlovek, dežele pregnala vse glasbenike, pesem posebnih šolah. Gregorijan alnih priredbah. st, Sami si izmislijo (imitacija, delo z notnim izv diktatura je iz danes oslušanja,, izvajanje poslušanja inštrument je zaþela vladati brezvoljno Areškega kjer glasba zmaga. glasbenih vokalnih in Uÿne metode: metoda p so uniþili. V deželi anje. an Poišþejo sliko Gvida inštrumente pa razgovor, pripovedov ima zgodba sreþen konec. pisave je imel pomembno v samostojnem delovnem a. dolgoþasje. Kljub temu ind zgoda šolstva in notne žalost in dolgo kupinska, individualn zakljuþek Primerjajo svojUÿne (rojen pred letom 1000, zvezku na strani 32. oblike: frontalna, skupinska, Na podroþju glasbeneg pogrešati glasbo, zato tudi Guido iz Arezza Guido iz Otta Höschla. sodobveku zaþne in 7 (str. 7 - 13).

Brez vladar nozakljuþkom sistema srednjem ko z sam v be da vlogo notnega tako, si srednjeveš Glasba danes in nekoþ ko se konþa Arezza On je postavil temelje v svojo deželo. klavir, AV sredstva, ki: klavir glasbe ni Zgodba barv, na zaþe- Ogledajo moÿki: z nevmaumrl okoli leta 1050). in spet pripelje glasbo prepo Uÿna sredstva in pripomoÿ je štiri notne ÿrte razliþnih Note so ime- tacijo in jo primerjajo življenja prekliþe prepoved Doloþil pisave. višino tona. ne današnje današnjo notacijo. oz. pokljuþ, ki je oznaþeval Notne þrte ali koralna mi in z Gledajo video posnetke tek þrtovja pa je postavil , kar imenujemo kvadratna a življenje doma, v dela iz preteklosti znanaZaporedje le majhen del glasbeneg le obliko þrnih kvadratkov je goima svoje ljud- slušajo dejavnosti . UgoNote Doslej smo spoznali Poslušajo skladbo Tako njej Vsak narod na svetu posamezne prepoznajo notacija. znanje o solmizav svojem delu Tako de deželah in po svetu. glasbo odkrivali, in in se ob melodi(Gvidova Utrdijo svoje je veþ razlag. Eno je nižjih in sosednjih k segajo v preteklost. S tem, ko bomo da vGlasba tovijo, da imajo nekatere O nastanku Richard voril Zaratustra sveta v davnini þlenki na svoji roki V ciji, ki so jo spoznali skladatelji ske pesmi, ki mobilnih tevkljuþevali med milijone je v spominu svojih Uvodni je Guido pomagal s in glasbo napisal skladatelj likovno izrazijo. je bil zašþitnik pevcev. razredih svojega šolanja. lahko samostojno Pri uþenju pevcev si aratustra z besedo Zaratustra s z je govoril moþ).

Svetega Janeza, ki se bomo sþasoma ali zaigrajo razgovor v vzhod. ýlovek þuti božjo lefonov in zapojejo roka) in z zlogi iz Himne verz za en ton više od prejšnjega. Uporabil Poslušajo himno pevcev svenþni vzho umetnosti. gl Strauss. (Sonþni A. ljubiteljev glasbene novi Gvidova vsak -FA-SOL-L zaþne preteklosti so se njimi.

UT-RE-MI tej himni zvoke in glasbila, ki roka in tako dobil zaporedje: najprej odkrival naravne je prve zloge besedila vek je na Pradavni þlovek

Uÿitelj

10

Uÿenci

Učne priprave Da bi učiteljem olajšali delo pri načrtovanju in pripravi učnih ur, smo sestavili letne in dnevne učne priprave za poučevanje po Rokusovih učbenikih za glasbo. Priprave so brezplačno dostopne na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva.

ZNANJE NAS DELA VELIKE Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 1990 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.praktik.org www.knjigarna.com

Zastopniki Založbe Rokus Klett

Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska

Naročila in informacije Telefon: 01 513 46 45, 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si

Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Prodaja vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71, matic.karlovsek@rokus-klett.si Prekmurje in Maribor

koordinatorka za prodajo Nika Mikyška, tel.: 01 513 46 73, nika.mikyska@rokus-klett.si

Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

referentka za podporo kupcem Renata Odlazek, tel.: 01 513 46 46, renata.odlazek@rokus-klett.si

Skladišče vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91, tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Koroška in Zasavje Marko Hanuš GSM: 041/426 627 E-pošta: marko.hanus@rokus-klett.si

Uredništvo Telefon: 01 513 46 10 Telefaks: 01 513 46 99

Raziskave in razvoj Telefon: 01 513 46 31 Telefaks: 01 513 46 99

Bela krajina in Dolenjska Ksenija Šimnovec GSM: 031/649 783 E-pošta: ksenija.simnovec@rokus-klett.si

Promocije Telefon: 01 513 46 40 Telefaks: 01 513 46 99

Primorska Miran Domajnko GSM: 041/734 603 E-pošta: miran.domajnko@rokus-klett.si

Založba Rokus Klett

www.devetletka.net/katalogi

Ta katalog je objavljen na spletni strani www.devetletka.net/katalogi.

DN090084

Če želite tiskano razlučico kataloga, nam to sporočite na telefonsko števiko 01 513 46 40 (ga. Teja Jesenko) ali nam pišite na naslov seminarji@rokus-klett.si.

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Tel.: 01 513 46 00, faks: 01 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si Založba Rokus Klett je član Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG).