Kako beremo strokovno besedilo? Kako se uÄ?imo iz njega?
Bralna pismenost je zmožnost branja oz. zmožnost kritičnega sprejemanja zapisanih besedil raznih vrst. (UN, 2011) CILJ sodobnega bralnega pouka: pripeljati učence do stopnje funkcionalne bralne pismenosti.
Razvijanje zmožnosti kritičnega branja: – tekoče branje, – razumevanje prebranega, – doživljanje, – vrednotenje raznovrstnih B, – uporaba – učenje iz zapisanih B.
UN, 2011 (str. 108)
“Predmet slovenščina se s sporazumevalnimi in drugimi dejavnostmi učencev ter s temami in vsebinami obravnavanih besedil povezuje z vsemi predmetnimi področji.” Razvijanje zmožnosti branja je eden od temeljnih ciljev predmeta slovenščina in medpredmetnega povezovanja.
DEJAVNOSTI PRED BRANJEM
1. Oglej si fotografijo. Kaj predstavlja? Kaj vse veĹĄ o tem?
2. Oglej si besedilo in odgovori. Kako se glasi naslov besedila? O Ä?em bo verjetno govorilo besedilo? Svojo napoved primerjaj z napovedmi soĹĄolcev. Kaj si ugotovil? Kje in kdaj je bilo objavljeno to besedilo? Kdo ga je napisal?
3. Preden boĹĄ prebral besedilo, preberi uvodni del pod naslovom in podnaslove v besedilu. Kako se uvodni del pod naslovom oblikovno loÄ?i od ostalega besedila? ÄŒemu ga je pisec napisal?
Kako so napisani podnaslovi: s poudarjenim tiskom ali tako kot ostalo besedilo? Zakaj je tako? Ali so podnaslovi povezani z naslovom? Pojasni svoje mnenje.
Katere nebesedne prvine so v besedilu? S katerim namenom?
4. Kaj pomenijo naslednje besede? Poveži jih z razlago v desnem stolpcu. surovina tram zajetje hudournik pobočje
nagnjen svet med vznožjem in vrhom hriba neobdelana snov v naravnem stanju, namenjena za predelavo štirikotno obtesano ali obžagano deblo gorski potok z zelo velikim padcem kraj, kjer se umetno zajezi izvir zaradi izkoriščanja
5. Kaj pomenijo naslednje besede? Obkroži črko pred ustrezno razlago. furnir
a) ploščice iz trdega lesa za tla b) v tanke plasti, liste zrezan les kisik a) plin brez barve, vonja in okusa b) snov bele barve in brez okusa katastrofa a) močen vrtinčast tropski vihar b) dogodek v naravi, ki povzroči veliko razdejanje, uničenje 6. Preberi besedilo.
DEJAVNOSTI MED BRANJEM 7. O čem govori to besedilo? a) O pomenu vodnih izvirov. b) O lepotah gozda. c) O koristih gozda. č) O pomenu lesa v gradbeništvu. Pojasni svoj odgovor. 8. Odgovori. Ali naslov besedila ustreza vsebini? Utemelji svoje mnenje. Bi bilo besedilo brez uvodnega dela pod naslovom razumljivo? Komu je namenjeno besedilo? S katerim namenom ga je avtor napisal?
9. Besedilo podrobno preberi. Ob vsakem odstavku razmisli, o čem govori in kaj o tem pove. S čim si lahko pomagaš pri tem? ODSTAVEK
O ČEM GOVORI ODSTAVEK?
KAJ O TEM POVE?
2.
O lesu – bogastvu gozda.
Les uporabljamo v gradnji, za pohištvo in izdelavo različnih predmetov, za kurjavo. Nudi zaslužek številnim ljudem.
3. 4.
O gozdu kot življenjskem prostoru živali.
5. 6.
O moči narave v gozdu.
7.
O trajnostnem razvoju.
Skrbeti moramo za tak razvoj gozda, da bo imel vsakdo dovolj zase in da bodo imeli od njega dovolj tudi prihodnji rodovi.
10. Besedilo ustno obnovi s pomočjo izpolnjene preglednice. 11. Napiši tri vprašanja, ki bi jih postavil piscu besedila. S sošolcem zamenjajta svoja vprašanja in drug drugemu odgovorita nanje.
12. Obkroži črko pred pravilnimi trditvami. Pod nepravilnimi napiši pravilne. a) Les uporabljamo za ogrevanje bivališč. b) V gozdu smemo nabrati dve veliki košari gob. c) Največja žival v naših gozdovih je klop. č) V gozdu ne smeš piti vode iz izvira s tekočo vodo. d) V poletnih mesecih dve odrasli bukvi v gozdu omogočata dihanje stotim ljudem. e) Ljudje so v preteklosti posekali veliko gozda, da so dobili pašnike, gradili naselja in ceste.
13. Označi, če podatek o besedilu drži.
Gozd pokriva več kot polovico slovenskega ozemlja.
V naših gozdovih se pogosto utrgajo plazovi.
Les nudi zaslužek številnim ljudem.
V gozdu se lahko naučiš razlikovati petje ščinkavca od oglašanja taščice. Spomladi v gozdu lahko nabiramo gobe.
14. Kaj je po mnenju avtorja besedila najpomembnejši cilj trajnostnega razvoja gozda? Obkroži črko pred ustrezno povedjo. a) Preprečiti uničevanje gozdov. b) Poskrbeti za tak razvoj, da bodo imeli naši potomci manj koristi od gozda, kot jih imamo mi.
c) Poskrbeti za tak razvoj, da bo imel človek dovolj za svoje potrebe in da ne bo škodoval potrebam svojih potomcev.
DEJAVNOSTI PO BRANJU 15. Odgovori. Kje po navadi najdemo takšna besedila? Kateri podatki iz besedila so zate novi? Kaj se ti je zdelo najzanimivejše v besedilu? 16. Izberi si enega od odstavkov iz besedila in ga obnovi. Izrazi tudi svoje mnenje o tem, o čemer boš pisal. Naslov lahko ostane tak, kakršen je v podnaslovu, lahko pa ga spremeniš. Nekaj besedil preberite v razredu. Sošolci naj jih ovrednotijo.
17. Napiši daljše besedilo. Izberi med naslednjimi naslovi: Ohranjanje gozda je tudi moja naloga Les je dragocena surovina Moje nepozabno doživetje v gozdu Pomen vode in čistega zraka za človeka Besedilo naj bo razumljivo, členjeno na odstavke in povedi, smiselno povezane med seboj. Pazi tudi na pravilni zapis besed in ustrezna ločila. Besedilo izroči učitelju, da ga bo ovrednotil. Lahko ga napišeš na računalnik in pošlješ po elektronski pošti.
DEJAVNOSTI PRED BRANJEM
Besedilo iz učbenika Razpotnik, D. Snoj: Raziskujem preteklost 7, Učbenik za zgodovino za 7. razred osnovne šole
1. Pred branjem besedila si oglej zemljevid. 2. Ob zemljevidu odgovori na vprašanja. Katero državo prikazuje zemljevid? Po čem to veš? Kaj zaznamujejo puščice? Kaj zaznamujeta prekrižana meča? In kaj zaznamujejo zeleni krogi? Katero mesto je največkrat zaznamovano na zemljevidu? Kaj sklepaš o izvoru tega imena? Kdo je bil ustanovitelj te države? Ali je živel pred našim štetjem ali po njem? Po čem tako sklepaš?
V katerem kraju je začel svoj osvajalni pohod? Po čem tako sklepaš? Do katere reke je prodrla njegova vojska na vzhodu? Kje in kdaj so bili pomembnejši spopadi? Ali je njegova vojska po zadnji bitki nadaljevala osvajalni pohod? Po čem tako sklepaš? Kje se je končala pot tega velikega poveljnika? Po čem tako sklepaš? Ali lahko iz zemljevida napoveš, o čem bo govorilo besedilo, ki ga boš prebral? Napiši, kaj bo po tvojem mnenju tema izhodiščnega besedila. Preleti izhodiščno besedilo.
DEJAVNOSTI PRED BRANJEM 1. Ali si se že kdaj vprašal, zakaj ljudje lahko živimo na Zemlji? Kje si našel odgovor na to vprašanje? Ali si moral iskati po raznih virih? Če da, zakaj? Kateri vir se ti je zdel najboljši? Zakaj? Kje po navadi iščeš odgovore na vprašanja o svetu: v strokovnih knjigah (npr. leksikonih, enciklopedijah) in dokumentarnih oddajah, na spletu ali pri ustnem viru? Zakaj?
2. Oglej si fotografijo.
Kaj predstavlja? Katera zvezda je v naši galaksiji najpomembnejša? Zakaj? Okoli nje potuje več planetov. Imenuj jih. Katera vprašanja se ti porajajo o Zemlji? Napiši jih. Kaj pa te zanima o drugih planetih in o vesolju? 3. Preberi besedilo.
_____________ Zakaj lahko ljudje živimo na Zemlji? Ker so na njej primerne razmere za nas. Zakaj so razmere na Zemlji tako posebne? Prvi vzrok za življenje na Zemlji je ta, da Zemlja kroži okrog Sonca, ki je stabilna zvezda z dolgo življenjsko dobo – in to je idealno za razvoj življenja. Nekatere druge zvezde imajo namreč veliko krajše življenje kot naša, zato je na planetih, ki jih obkrožajo, bolj malo časa za razvoj življenja.
DEJAVNOSTI MED BRANJEM 4. O čem govori to besedilo: o nastanku Zemlje, o življenju na Zemlji ali o podnebnih spremembah na Zemlji? Pojasni svoj odgovor. 5. Izhodiščno besedilo je brez naslova. Kateri naslov bi mu dal? S sošolci in sošolkami primerjajte svoje naslove in se pogovorite o njih. Izberite najustreznejšega in ga napišite v izhodiščno besedilo.
Kdor ni nikoli napravil napake, ni nikoli poizkusil Ä?esa novega. Albert Einstein