Rokusova fizika

znanje nas dela velike

ŠOLSKO LETO 2010/11

Rokusova

fizika V OSNOVNI ŠOLI

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8

UČBENIK za fiziko v osmem razredu osnovne šole

EKOLOŠKO GRADIVO

DELOVNI ZVEZEK

PRIROČNIK ZA UČITELJE

za fiziko v osmem razredu osnovne šole

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektrika 9

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektrika 9

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektrika 9 UČBENIK za fiziko v devetem razredu osnovne šole

DELOVNI ZVEZEK za fiziko v devetem razredu osnovne šole

PRIROČNIK ZA UČITELJE

Kako nastane mavrica?

Zakaj je nebo modro? Ta in podobna vprašanja smo vsi nekoč postavljali svojim staršem, starejšim bratom in učiteljem. Želeli smo razumeti svet okoli sebe in potešiti svojo radovednost. Natanko temu je namenjen nov učbeniški komplet, kar je razvidno že iz njegovega naslova Zakaj se dogaja?

Pogosto se sploh ne zavedamo, da je fizika povsod okoli nas in da kroji naša življenja! Z njo se srečamo, že ko zazvoni budilka, ko prižgemo luč, odpremo vodo, si popečemo toast, pošljemo sporočilo SMS, se z avtobusom odpeljemo v šolo …

Prav zato smo se pri snovanju novega učbeniškega kompleta odločili za konceptualni pristop, ki temelji na vsakdanjih izkušnjah in preprostih poskusih, ki omogočajo preprost in povsem naraven vstop v čarobni svet fizike.

Izkušnje kažejo, da se številnim učencem ne uspe prebiti skozi zahtevne razlage in zapletene račune, kar jih kljub radovednosti in vedoželjnosti odvrne od spoznavanja sveta okoli sebe. Zato naš učbeniški komplet temelji na preprostih razlagah s čim manj teorije in računanja ter na številnih aktivnostih, namenjenih preverjanju in utrjevanju razumevanja naravnih pojavov.

Kljub številnim odgovorom učbenik odpira še več vprašanj. Kaj je temna snov?

Obstajajo več kot tri dimenzije? Morda bo odgovore na ta in podobna vprašanja uspelo najti prav komu od vaših učencev in morda bo k temu pripomoglo tudi naše gradivo. No, naše poslanstvo bo izpolnjeno že, če bodo učenci razumeli svet okoli sebe, ga želeli raziskovati in ohranjati …

Zaljubljen v fiziko, Vasja Kožuh

ZAKAJ SE DOGAJA

Vesolje

D.1 Kratka zgodov ina časa in prostor a D.2 Raz Raziskovanje vesolja D.3 Zvezde in planeti

tekoče 6 Trdno in 6.1 Tlak in gostota

tom FSC. ijo novo.

6.2 Tekočine 6.3 Plavanje vreme

EKOLOŠKO GRADIVO

9 UČBENIK

6.4 Ozračje in

Učbenik

»Seveda »Seve veda smo smo bilii vsi tam,« je izjavil stari »kje p pa a naj Qfwfq, aj bii bili? bili li?? Nihče še ni vedel, da bi lahko ob obstajal bstaja al pr prostor. rosttor. Tudi čas ne: kaj pa naj stisnjeni stisnj njeni ko kot ssardine, bi, ard dine, počeli s časom?« 'Stisnjeni 'Stisn njeni k kot ot sar sardine' rdine' sem rekel re zato, da uporabil upora rabil kn sem književno knjiž ževn no prispodobo prispodob : v bilo p resnici ni prostora rosto ora n niti iti za stiskanje. stiskanje Vsaka vsakem vsake točka em izm izmed zmed d na nas as je sovpada sovpadala z vsako na na vse vseh seh dr točko drugih rugih ih v eni sami točki, toč v tisti, kjer smo bili vs vsi. si. Skr Skratka, kratk ka, niti niti nadležni si nismo bili, če izvzamem izvzam amem zna značajske ačajs jske posebno posebnosti, kajti ni pro prostora, ostora kadar a, je e nad nadvse dvse moteče, če imaš vedno pod n nogami ogam mi zzoprneža, oprn rneža, kot je b bil gospod Pbert Pberd.

Pberd d.

ŠKO KOLOŠ EK GRADIVO

Vsaka tema je predstavljena z vsakdanjimi pojavi in dogajanji, ki jih učenci poznajo ali pa si jih zlahka predstavljajo. Razlage so kratke in zanimive, napisane so v preprostem in razumljivem jeziku, hkrati pa didaktično zelo izdelane in strokovno neoporečne. Vsebine so dodatno podkrepljene s številnimi fotografijami in z zelo premišljenimi tehničnimi risbami.

Imeli smo tud tudi di sn snažilko nažilko – klical klicali so jo Odgovorna za a vzdrž vzdrževanje rževa vanje e – eno samo zza vse vesolje, če up upoštevam poštevvam mo, d da a je bil prosto prostor tako majhen.

Po res resnici esnici pov povedano, veda ano, ni imela ves ve dan nobenega de dela, ela, še e pr prahu rahu u ji ni bilo treba brisati, v točko ne pro prodre rodre n niti itii naj najmanjši jmanjši drobec prahu – zato si je d dajala ajala a du duška uška a z nenehnim opravljanjem op javkanjem. javka anjem m.«« in

Ambrož Demšar,

Vasja Kožuh in

Zakaj se dogaja?

Ambrož Demšar,

Đulijana Juričić,

odlomka odlom mka izz kn knjige njige e Kozmokom Kozm mokom mičn ične ne Ita Itala tala Calvina

Vasja Kožuh in

Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektr ika

UČBENIK

za fiziko v devete m razredu osnov ne šole

9

Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja?

8 Sile in energija

Za dodatno sproščenost in duhovitost poskrbijo ilustrirani liki fizikov. Velik poudarek je tudi na sodobnosti, privlačnosti in preglednosti oblikovanja.

Učbenik je zasnovan na izhodiščih prenove učnih načrtov, tako da so tudi poglavja v učbeniku za 8. in 9. razred razvrščena »po novem«, čeprav prenova žal še ni zaživela. Da pa učitelji in učenci do uveljavitve novih učnih načrtov ne bi imeli težav, smo obema učbenikoma dodali snopiča z manjkajočima poglavjema.

Đulijana Juričić,

Gibanje in elektrika

anik Titanik je Tita Aprila 1912 se no olžin dolžino dol prvo plovbo.. Z ega ega nske podal na svojo Ljublljan o Ljubljansk h igrišč in višino sa. V vseh časa. treh nogometni tisstega čas tistega bil največja ladja sežek d drugim ed med k–m nebotičnika je dos dosežek ne bi izjemen tehnološki iinženirjev sp ev sploh nirjev pogledih je bil mnenju nžen rovu občutno tako, da se po krovu ak na lo n bilo , da je bil je bil zasnovan dni Zato tudi ni nenavadno ra, ki mu je štiri gora, a gora ledena smel potopiti. žalost Na čolnov. k je v vsem svojem anik Tita a. Titanik vedela premalo rešilnih ni vedela. urah bok, vsega tega ma kot treh aj manj pozneje razparala tisoč potniki na krovu v nekaj za zavita v tančico ala kot stal o ostala več je z a in zgodba blišču ami na dnu morrnicami Atlantika. Tragična odm podmornic imi p posebnimi potonil v globine ko so s posebni dje. lad do leta 1985, e ladje. gočne mogo skrivnosti vse razbitine mogočne našli Atlantika

UČBENIK

za fiziko v osmem

ne šole razredu osnov

Učbenik Zakaj se dogaja? Sile in energija 8 je nominiran za nagrado za najboljši evropski učbenik za leto 2010, ki jo bo Evropsko združenje šolskih založnikov podeljevalo oktobra letos.

ŠKO KOLOŠ EK GRADIVO tom FSC. ijo novo.

UČBENIK

Delovni zvezek

EKOLOŠKO GRADIVO

, Đulijana Juričić,

Sile in energija

Ambrož Demšar

Zakaj dogaja?

Delovni zvezek dopolnjuje in nadgrajuje učbenik. Izbor različnih dejavnosti in nalog je dobro premišljen, tako da zajame vse učne cilje in taksonomske ravni ter razvija različne spretnosti. Poudarek je na učenju skozi zabavo, zato je delovni zvezek privlačen, raznolik in zanimiv.

Na koncu vsakega poglavja se učenci srečajo še z različnimi tehnikami kreativnega in kritičnega mišljenje ter aktivnega branja.

Vasja Kožuh in

Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja?

8 Sile in energija EK DELOVNI ZVEZ ne šole razredu osnov za fiziko v osmem

Ambrož Demšar,

Đulijana Juričić,

Vasja Kožuh in

Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektr ika

DELOVNI ZVEZ

EK za fiziko v devete m razredu osnov ne šole

9

Gradivo za učitelje Da bi z našim gradivom čim bolj olajšali poučevanje fizike, smo pripravili tudi številna dodatna gradiva za učitelje. Ta trenutek je na voljo obsežen priročnik za učitelje in letna priprava za 8. razred, v prvi polovici avgusta pa bosta na voljo tudi priročnik za učitelje in letna priprava za 9. razred. Pripravljamo tudi knjižico s podrobnim opisom vseh poskusov. Gradiva bodo pripravljena v formatu PDF in jih boste lahko prenesli na svoj računalnik s spletne strani www. devetletka.net.

katom ulozo, FSC. posa dijo novo .

EKO

Serija j Zakajj se dogaja? g j ... za fiziko v osnovni šoli celulozo tifikato m FSC. , posa dijo novo .

EK KOL ŠKO GRADOŠ IVO

UČBENI

K

EKOLOŠKO GRADIVO

Ambro

ž Dem

šar, Đul ijana Juričić, Vasja Kožuh in

in ene rgija

Zakaj dogaja?

Sile

Valentin a Mla kar

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

za fizi ko v osm em raz redu osnovn e šole

UČBENIK za fiziko v osmem razredu osnovne šole

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8

Vasja Kožuh in

Valentina Mlakar

UČITELJE PRIROČNIK ZA

Ambrož Demšar,

Đulijana Juričić,

Vasja Kožuh in

Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektr ika

PRIROČNIK ZA

UČITELJE

9

Ekološko gradivo

že spomladi 2010

Ambro

Zaka js Sile in e dogaja? energ UČBE NIK ija 8 Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8

Đulijana Juričić,

Zakaj se dogaja?

8 Sile in energija

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

EKOL OŠKO GRA ADI DIV VO O

8 EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO

Ambrož Demšar,

ž Dem

šar, Đul

ijana

Zaka js Giban e dogaja? je in e DELO VN Zakaj seI ZVdogaja? lektrik EZEK Gibanje in elektrika 9a 9 Juričić,

Vasja

Kožuh

in Vale

ntina

Mlakar

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

za fizi ko v de vetem razred u osn ovne šole

UČBENIK za fiziko v devetem razredu osnovne šole

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektrika 9

V nastajanju je tudi prvi oblikovno in slogovno prilagojen učbenik z računalniško zgoščenko za otroke s posebnimi potrebami, ki bo na voljo že avgusta 2010.

D I D A K T I Č N A Z A S N O VA G R A D I VA

Vesolje

D.1 Kratka zgodov ina časa in prostor a D.2 Raziskovanje vesolja D.3 Zvezde in planeti

tekoče 6 Trdno in 6.1 Tlak in gostota

tom FSC. ijo novo.

6.2 Tekočine 6.3 Plavanje

EKOLOŠKO GRADIVO

9 UČBENIK

ačje in vreme Ozračje Oz O 4 Ozra 6.4 ŠKO KOLOŠ EK GRADIVO

»Seveda smo bili vsi tam,« ta am,,« je izjavil »kje pa naj bi stari sta Qfwfq, bili? bilii? Nihče Nihčče še še nii vedel, da ko obstajal prostor. bi lahprosto or. Tudi Tu udi čas čas ne: ne: kaj pa naj stisnjeni kot sardine, bi, sardi dine, počeli poče eli s časom?« 'Stisnjeni kot sardine' sard dine' sem m rekel rek kel zato, da uporabil književno d sem no prisspod dobo bo:: v resnici bilo prostora niti prispodobo resnic ni za za stiskanje. stiiska anje.. Vsaka točka vsakem izmed toč na nas na as je ssovpadala ovp pada ala z vsako točko na vseh drugih ve eni ni sa sami ami točk točki, čki, v tisti, kjer bili vsi. Skratka, kj smo niti n iti na nadležni adle ežnii si nismo izvzamem značajs bili, bil če značajske jske posebnosti pose ebno osti,, kajti kadar ni prostora, je ka nadvse nad dvse moteče, motteče e, če imaš vedno pod nogami zoprn ve zoprneža, rneža, kott je bil b il gospod Pbert Pberd.

P

Đulijana Juričić,

Vasja Kožuh in

je Titanik Aprila 1912 se o olžino dolžino do prvo plovbo. Z ga ega podal na svojo bljansskeg Ljubljansk Ljub h igrišč in višino eh vse a. V vseh časa a časa. treh nogometni tistega ugim bil največja ladja drugim d dru ed med ek – m nebotičnika je dosežek h ne bi ploh izjemen tehnološki inžen sploh nirjevv sp pogledih je bil mnenju inženirjev ovu občutno tako, da se po krovu a kro biilo na , da je bilo je bil zasnovan tiri dni u je šštiri Zato tudi ni nenavadno ra, ki mu gora gora, smel potopiti.

Na žalost ledena anik je em svojem vse čolnov. je v vsem Tita premalo rešilnih ni vedela. Titanik reh urah ot ttreh kot bok, vsega tega anj k manj aj man nekaj pozneje razparala tisoč potniki na krovu v neka a v tančico avita za a zavita kot stala ostala je o zgodba blišču in z več mi na dnu a ami nica morn Atlantika. Tragična odm p podmornic potonil v globine ko so s posebnimi ladje. je. do leta 1985, e ladje skrivnosti vse razbitine mogočne Atlantika našli

Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja?

8 Sile in energija UČBENIK

tom FSC. jo novo.

EKO

za fiziko v osmem

Zakaj se dogaja?

Ambrož Demšar,

Gibanje in elektrika

Imeli smo tudi snažilko sn nažilko klica cali so jo Odgovorna za vzdrževanje ko – klicali Odgo e – eno en no samo samo o za vse vesolje, če upoštevam vesol o, d da a je b bil il p prostor rosstor tako majhen.

Po resnici povedan majh povedano, ano, n nii im imela mela a ves dan nobe ga dela, še prahu nobeneu ji ni b bilo ilo o treb treba ba brisati, v to ne prodre niti točko najmanjši najm m drobe bec prahu – zato si je dajala duška anjšši drobec a z nen nenehnim neh hnim m opravljanje javkanjem.« m in

Ambrož Demšar,

Đulijana Juričić,

Vasja Kožuh in

Valentina Mlakar

odlomka iz knjige e Kozmokomične Itala Ita ala Ca Calvina alvin na

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektr ika 9

UČBENIK

za fiziko v devete m razredu osnovn e šole

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO EKOLOŠKO GRADIVO

UČBENIK

8

Celostno in poglobljeno znanje

Sile in energija

Ambrož Demšar,

Zakaj dogaja?

Konceptualni in problemski pristop Izhodišče razlag so vsakdanji dogodki in konkretne izkušnje učencev, kar jih dodatno motivira in jim omogoča lažje razumevanje besedila. Vsi podnaslovi so zapisani v obliki vprašanj, kar pri učencih vzbuja radovednost in spodbuja samostojno iskanje odgovorov.

e šole razredu osnovn

Đulijana Juričić,

Vasja Kožuh in

Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8

Ambrož Demšar,

DELOVNI ZVEZ

za fiziko v osmem

Đulijana Juričić,

Vasja Kožuh in

Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja? ika 9 Gibanje in elektr

EK

EK e šole DELOVNI ZVEZ m razredu osnovn

razredu osnovn e šole

za fiziko v devete

Gradivo presega okvire fizike, saj zajema tudi vsebine naravoslovja, tehnike, družboslovja in drugih znanosti, kar omogoča učencem holističen pogled na svet in mu odstira povsem nove dimenzije znanja.

Razvijanje osnovnih kompetenc Poleg zanimive in privlačne predstavitve vsebin je v gradivu velik poudarek tudi na procesnem znanju, miselnih procesih in vrednotah, značilnih za naravoslovje in tudi širše, kar bo učencu omogočilo razvoj osnovnih in generičnih kompetenc.

Učbeniška kompleta za 8. in 9. razred sta v celoti zasnovana v skladu s predlogom prenovljenega učnega načrta in z zadnjimi spoznanji fizikalne, didaktične in pedagoške stroke. Pri nastajanju gradiva smo imeli ves čas pred očmi vedoželjne učence, ki se šele dobro spoznavajo z osnovnimi zakoni narave. Hkrati smo se zavedali, da je vesolje in dogajanje v njem res treba prikazati tako, da bo učenca pritegnilo in ga bo želel spoznavati in tudi sam raziskovati. Zato smo se posebno potrudili, da bi bilo gradivo čim bolj zanimivo, zabavno, barvito, raznoliko in preprosto, po drugi strani pa tudi strokovno, sodobno, sistematično in pregledno.

Glavne značilnosti gradiva: • • • • • •

privlačno in pregledno strokovno in sodobno kratko in preprosto kritično in vzgojno aktualno in zanimivo sistematično in raznoliko

Spoznavanje miselnih veščin Skozi celotno gradivo so razpredene različne tehnike kritičnega in ustvarjalnega mišljenja, reševanja problemov in odločanja, s čimer gradivo učence ustrezno oboroži z znanjem in veščinami za lažje spoprijemanje z izzivi 21. stoletja.

Pozitiven odnos do znanja in narave V gradivu so predstavljeni številni dosežki znanosti in človeške družbe nasploh ter njihov vpliv na življenje in okolje. To učencu privzgaja pozitiven, a hkrati kritičen odnos do človekove dejavnosti ter skrb za okolje.

Radovednost in raziskovalni duh V gradivu so predstavljeni številni primeri vsakdanje uporabe in preprosti poskusi, za katere učenec najde vse potrebno doma oziroma v bližnji trgovini, kar spodbuja k samostojnemu raziskovanju in podžiga učenčevo radovednost.

P R I N A S TA N K U G R A D I VA S O S O D E L O VA L I :

Vasja Kožuh, avtor in vodja projekta

Ambrož Demšar, avtor

Vasja je izkušen urednik in soavtor zelo uspešnih, tudi mednarodno nagrajenih učbenikov. Po izobrazbi je profesor fizike (specializacija iz didaktike fizike). Dolga leta je poučeval na gimnaziji, krajši čas pa je bil tudi ravnatelj osnovne šole. V prostem času se posveča Levu in Tanji, rad tudi bere, potuje in fotografira.

Ambrož poučuje matematiko in fiziko (in po potrebi tudi druge predmete) na Osnovni šoli Simona Kosa Podbrdo. Z učiteljevanjem na majhni osnovni šoli v Baški grapi je nadvse zadovoljen. Prosti čas, ki ga je včasih namenjal gledališču, plavanju in muziciranju, zdaj posveča dvema majhnima hčerkama.

mag. Đulijana Juričić, avtorica

Valentina Mlakar, avtorica

Đulijana je učiteljica fizike in računalniških predmetov na Osnovni šoli Trnovo. Ima veliko izkušenj s pripravami gradiv za učitelje in učence, z vodenjem različnih mednarodnih projektov in z izobraževanjem učiteljev. Obožuje ples, hitro hojo, plavanje, naravo, branje, fiziko, spoznavanje novega in predvsem svojo družino, v kateri so mož in trije otroci.

Valentina poučuje matematiko in fiziko na Osnovni šoli Sava Kladnika Sevnica. Njeni učenci se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati na različnih tekmovanjih iz fizike. Zdaj ko sta njena otroka že odrasla, prosti čas namenja vrtnarjenju, sprehodom po gozdu, nabiranju gob in borovnic, v zimskih mesecih pa raje bere romane in strokovno literaturo.

pKako večnastane ava strela?

Popolna tema in tišina. Kar malce zlovešče. Sliši se le škrabljanje dežja na strehi, ko na vsem lepem nebo preseka blisk. Za hip je svetlo kot ob belem dnevu. Kmalu zatem se zasliši še grmenje in zatresejo se šipe. Še sreča, da strela ni treščilo v našo hišo ...

Gradivo spodbuja in razvija: • • • • • • •

celostno znanje in pogled na svet spoštovanje dosežkov človeške družbe spoštljiv in odgovoren odnos do okolja logično in kritično mišljenje ustvarjalnost in domiselnost aktivno učenje in uporabo IKT radovednost in raziskovalnega duha

Delitev naboja

Stopničasti vodnik

Blisk in grom

Strela ne nastane z jasnega, temveč je za to potreben nevihtni oblak. Nevihte in z njimi povezane strele nastanejo zaradi dviganja vlažnega zraka, ka je del vodnega kroga. Vodni krog že poznamo in vemo, da ga »poganja« sončno obsevanje, ki je tako tudi vir energije neviht in strel. A dviganje vlažnega zraka in nevihtni oblak, še ni dovolj – v oblaku se mora razdeliti naboj. Dogajati se mora nekaj podobnega kot pri drgnjenju balona, le v veliko večjem obsegu. Kako poteka delitev naboja, še ni povsem znano, še najbolj verjetna pa je teorija, po kateri se ob trkih vodnih kapljic in ledenih kristalčkov prenese del naboja. Kapljice, ki imajo po trku presežek negativnega naboja, se spuščajo k dnu oblaka, ledeni kristalčki, ki imajo po trku presežek pozitivnega naboja, pa se dvigujejo k vrhu oblaka. Zaradi tega se s časom na vrhu oblaka nabere pozitivni naboj in na dnu oblaka negativni naboj. Zaradi presežka negativnega naboja na dnu oblaka se na tleh pod oblakom prerazporedi naboj tako ta ko,, da iimajo tla presežek negativnega naboja. ko tako,

Zaradi razdelitve naboja v oblaku se med dnom in vrhom oblaka ustvari zelo velika napetost (večina strel poteka znotraj oblakov!). Tudi med tlemi in dnom oblaka se ustvari velika napetost, ki lahko znaša tudi več milijonov voltov. Tla privlačijo elektrone na dnu oblaka, vendar zrak je zelo slab prevodnik električnega toka in preprečuje njihovo gibanje. A ko se na dnu oblaka nabere dovolj električnega naboja in napetost naraste na nekaj milijonov voltov, zrak ne »zdrži« več in elektroni si začnejo utirati pot proti tlem. Pri tem ubirajo najlažjo pot, zato na poti večkrat spremenijo smer. Strela v obliki razvejane veje po kakšni desetinki sekunde doseže tla in na ta način ustvari »kanal«, po katerem bo potovala večina naboja. Takoj za tem sledi povratni udarec od tal proti oblaku, ki ustvari močan blisk. To je tisti blisk, ki preseka nočno nebo in ga povezujemo s strelo.

Ob udaru strele steče tok okoli 10.000 amperov, kar je kakšnih tisočkrat več kot po žicah v stanovanju.

Tolikšen električni tok tako močno segreje zrak, da ta vzolž prevodnega kanala za hip zasveti v močni svetlobi, kar vidimo kot blisk. Zrak je tako močno segret, da dobesdno eksplodira, kar kmalu slišimo grmenje.

Grmenje v primerjavi z bliskom »zamuja«, ker zvok potuje do nas počasneje kot svetloba. Čim več časa poteče med bliskom in gromom, tem dlje od nas je udarila strela. Vsake tri sekunde »zamude« predstavljajo približno en kilometer oddaljenosti.

Kako se zavarujemo pred strelo?

Najboljša zaščita pred strelo je, da predvidimo prihod nevihte in smo med nevihto na varnem v hiši ali avtu.

Hiše imajo namreč strelovode, ki strelo varno preusmerijo v tla, v notranjost avtomobila pa strela sploh ne more. Če se vendarle zgodi, da nas nevihta ujame na prostem, se ne smemo skriti pod osamljeno drevo ali kakšno manjšo lopo, ki nima strelovoda. Raje poiščimo kakšno kolikor toliko suho vdolbino in počepnimo vanjo (noge moramo imeti skupaj!) ter počakajmo, da nevarnost mine.

Strela in živa bitja Strele najpogosteje treščijo v visoke objekte. V mestu bo to najvišja stolpnica, v naravi pa osamljeno drevo, žival ali človek. Danes so skoraj vse zgradbe zavarovane s strelovodi, zato pa skednji in druge manjše zgradbe brez strelovodov velikokrat zgorijo. Če strela udari v drevo, ga pogosto razkolje. Sokovi v notranjosti drevesa namreč ob udaru strele zavrejo in drevo dobesedno eksplodira. Strela, ki udari v žival ali človeka (lahko udari tudi v tla v bližini!), lahko povzroči resne opekline in zastoj srca.

+ + + + + + + ++ + + + + + + + + + + ++ + +

− − − − − − − − − − − − − − − − − − − − − − − + +

4.1 Zgradba snovi

Zvezde, sonce, meglice, voda, dim, oblaki, živali, rastline in nenazadnje mi sami – vse je snov. Nekatere snovi, kot zrak, voda in hrana, so za nas življenjskega pomena, medtem ko nam kamen, les, železo, papir služijo za lažje preživetje. Nekoč so verjeli, da je prav vsa snov v naravi sestavljena iz s štirih elementov: zemlje, zraka, vode in ognja. Danes vemo, da je snov sestavljena iz velikega števila mikroskopsko majhnih gradnikov.

povečavo, Če si snovi ogledamo pod dovolj veliko svet. se pred nami razgrne povsem nov, neznan prostim očesom PRED BRANJEM: oglej si fotografije s MED BRANJEM: prouči fotografije z lupo Zakaj?

PO BRANJU: je svet z lupo videti drugačen?

Iz česa je snov?

Atome si predstavljamo kot majhne kroglice, molekule pa kot skupino kroglic.

Zamisel, da so snovi sestavljene iz enakih osnovnih elementov, izvira že iz stare Grčije. Konec 17. stoletja so znanstveniki ugotovili, da je snov zgrajena iz velikega števila zelo majhnih, med seboj popolnoma enakih osnovnih gradnikov. To so lahko atomi, ioni ali pa molekule, ki so sestavljene iz atomov. V naravi obstaja približno sto različnih vrst atomov, medtem ko je molekul skoraj brez števila. Že en sam atom razlike v zgradbi molekule je lahko usoden. Če molekuli vode dodamo še en atom kisika, se voda spremeni v peroksid, ki ga uporabljamo za beljenje las. Če pa bi ga spili, bi bil za nas smrtno nevaren, saj je strupen.

Povzetek

ključne besede: osnovni gradniki snovi • atomi • molekule • neurejeno gibanje

voda (H2O)

peroksid (H2O2)

Razmisli Kakšna je razlika med živo in neživo naravo?

Konceptualna fizika

Zakaj gibanja gradnikov ne vidimo s prostim očesom?

Kako veliki so gradniki?

Molekule vode na teh straneh so približno 100 milijonkrat povečane. V eni sami kapljici jih je več kot 1022.

S prostim očesom zgradbe snovi ne vidimo. Tudi z običajnim mikroskopom ne. V resnici so gradniki snovi tako majhni, da jih je že v eni sami kapljici rose več kot 1021 (10.000.000.000.000.000.000.00 0). To je približno toliko, kot je kapljic v vseh jezerih in rekah skupaj. Atomi so manjši od milijardinke metra, molekule pa so lahko tudi tisočkrat večje.

Kljub temu bi eno molekulo debela »nitka« iz kapljice vode segala od zemlje do sonca in še dlje. ?

Približno koliko molekul je v kozarcu vode?

88

Kakšen je »rok trajanja« snovi?

Atomi se s časom večinoma ne spreminjajo. Živa bitja ves čas reciklirajo ene in iste atome, ki so nastali kmalu po velikem poku ali pa nekoliko kasneje v sredicah zvezd. Vmes so jih uporabljali dinozavri, pred kratkim pa rastline in živali, iz katerih je narejena hrana, ki jo jemo. Pravzaprav je celotna zemlja z vsemi snovmi nastala iz nekakšne vesoljske reciklaže. Za razliko od atomov imajo molekule zelo različne življenjske dobe. Večino molekul, ki jih ustvarijo živa bitja, druga živa bitja razgradijo. Molekule lahko ustvarimo ali razgradimo s kemijskimi procesi, atome pa le z jedrskimi. ?

61

1. Kakšna je razlika med atomi in molekulami?

2. Približno kako veliki so gradniki?

3. Kakšno je gibanje gradnikov?

4. So gradniki snovi oziroma snov večni?

Molekule različnih snovi se ves čas gibljejo in se zato počasi pomešajo med seboj.

Z mikroskopom ne moremo opazovati gibanja molekul, ker so premajhne. Lahko pa opazujemo gibanje delcev dima, ki se premikajo zaradi molekul.

Navadna morska sol je sestavljena iz atomov klora (Cl) in natrija (Na).

++ +

Ponovi

Tudi če je snov pri miru, se gradniki v njej ves čas gibljejo. Živahnost gibanja gradnikov je odvisna od temperature snovi. V zraku se že pri običajnih temperaturah molekule dušika in kisika gibljejo s hitrostmi preko 1500 km/h. Pri tem nenehno trkajo med seboj in v bližnje predmete. Zaradi tega je njihovo gibanje povsem neurejeno.

Tudi v vodi se molekule ves čas gibljejo. Pri tem pa molekule niso povsem proste in le počasi lezejo ena mimo druge. To se lepo vidi pri mešanju črnila z vodo. Podobno se gibljejo ljudje v gneči.

Tudi gradniki v trdni snovi se ves čas gibljejo. Pri tem pa ne zapustijo svojega mesta, temveč le nihajo okoli njega. To si lahko predstavljamo kot gledalca v operi, ki se ves čas preseda na svojem sedežu, zapustiti pa ga med predstavo ne sme. ?

++ + +

www.kvarkadabra.net www.science.howstuffworks.com

Snov je zgrajena iz mikroskopsko majhnih, med seboj enakih osnovnih gradnikov. To so lahko atomi, ioni ali iz njih sestavljene molekule. Gradniki se v snovi neprestano gibljejo – njihovo gibanje je neurejeno. Večina atomov je večnih, molekule in snovi pa niso.

Se gradniki gibljejo?

+

Tvoje telo ni isto kot včeraj, saj je medtem vanj prišlo in iz njega odšlo veliko novih atomov in molekul. Že z enim samim vdihom ali drobtinico kruha vstopi v telo kakšnih 1021 molekul.

Osnovno vodilo učbenikov je konceptualni pristop, ki temelji na lastni izkušnji in povezavi z vsakdanjim življenjem. Tako učenci naravne procese najprej doživijo ter jih znajo opisati in uporabiti, šele nato pa jih v smiselni količini spoznajo tudi po teoretski in matematični plati. Konceptualni pouk združuje problemski pristop, eksperimentiranje, uporabo različnih informacijskih tehnologij in virov ter najrazličnejše sodobne metode dela.

Od kod molekule in atomi, potrebni za rast dojenčka?

• atom (angl. atom) – najmanjši delec snovi, ki ga kemijsko ni mogoče razstaviti (npr. vodik, kisik ...)

• molekula (angl. molecule) – najmanjši delec snovi, ki ohranja kemijske lastnosti snovi (npr. voda, ozon ...)

89

Učbenik za 21. stoletje Gradivo so pregledali: • univerzitetni profesorji • strokovnjaki drugih področij (didaktike, kemije in biokemije ter geografije in zgodovine) • učitelji praktiki • učenci

Matej de Cecco, ilustrator Matej je študent vizualnih umetnosti na akademiji AVA in absolvent filozofske fakultete.

Najraje riše šaljive ilustracije in stripe s fantastičnimi karakterji.

Rad tudi zaigra na kitaro in vrže žogo na koš.

Jasna Karnar, oblikovalka Jasna je izkušena oblikovalka učbenikov, številnih revij in drugih izobraževalnih izdaj za otroke in mladino. Obožuje svojega mačka, kljub temu da včasih pokaže krempeljce.

Učenci dandanes pridobijo več kot polovico znanja na neformalen način – z izobraževalnimi oddajami, knjigami, revijami in vsebinami na spletu, ki so ob premišljenem izboru vsebin tudi zabavne in odlično oblikovane.

V Založbi Rokus Klett smo sprejeli ta izziv in poskušali v naše učbenike vtkati številne dobre lastnosti omenjenih virov, hkrati pa ohraniti vse lastnosti kakovostnih učbenikov.

Doc. dr. Jurij Bajc, konzulent Dr. Bajc je zaposlen na Oddelku za fiziko in tehniko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Predava didaktiko fizike.

Dr. Barbara Rovšek, konzulentka Dr. Rovšek je zaposlena na Oddelku za fiziko in tehniko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Vodi vaje pri različnih fizikalnih predmetih, kot so fizika, fizikalni eksperimenti, didaktika fizike in moderna fizika.

Gaja, Tina, Tijana, Maša, Ivan in Domen, učenci OŠ Ketteja in Murna v Ljubljani

UČBENIK

tekoče 6 Trdno in gostota 6.1 Tlak in gosto

6.2 Tekočine 6.3 Plavanje

vreme zračje in vre Ozračje 4O .4 6.4 6

ŠKO KOLOŠ EK GRADIVO

Vesolje

tom FSC. ijo novo.

D.1 Kratka zgodov ina časa in prostor a D 2 Raziskovan D.2 vanje je vesolja v D.3 Zvezde in pla planeti laneti

EKOLOŠKO GRADIVO

UČBENIK

9

za fiziko v osmem

e šole razredu osnovn

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8 • 120 strani • 5 poglavij • 24 podpoglavij • 250 fotografij • 120 ilustracij in tehničnih risb + priloga Trdno in tekoče

Ambrož Demšar,

Đulijana Juričić,

Vasja Kožuh in

Valentina Mlakar

Imeli smo tudi snažilko – klicali i so jo na za vzdrževanje o OdgovorOd dgovvor– eno samo za če upoštevam vse e vesolje, vessolje je, o, da prostor or tako Po resnici povedano,je bil prosto o majhen. ma ajhe en. ni imela ve ves da ga dela, še prahu dan an no nobeneoben eneji ni bilo treba a brisa brisati, ne prodre niti ati, v to točko očko najmanjši drobec c prahu – zato si je dajala duška to z nenehnim o opravljanje pravlj javkanjem.« ljanjjem m in

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektr ika 9

Ključne besede: • elektroskop • ampersekunda • nosilci naboja • merjenje tlaka • zakon o hranitvi električnega naboja

odlomka iz knjige Kozmokomične Itala Calvina

UČBENIK

za fiziko v devete m razredu osnovn e šole

Posebej lepo se da »statično elektriko« pričarati z oblačili iz umetnih vlaken (npr. flis), če jih posušimo v sušilnem stroju. V sušilcu se namreč skoraj suhi kosi oblačila med seboj drgnejo in naelektrijo. Če tako oblačilo slečemo v popolni temi, bomo opazili majhne iskrice, naši lasje pa bodo štrleli v vse smeri.

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektrika 9 • 104 strani • 5 poglavij • 22 podpoglavij • 150 fotografij • 100 ilustracij in tehničnih risb + priloga Vesolje

+ + + +

skupni naboj je enak nič

1.4 Znanost in tehnologija seznam izpuš V tem poglavju je namenoma izpuščen drugih virih. ključnih besed, ki olajša iskanje po PRED BRANJEM: preglej, o čem bo govora MED BRANJEM: poišči ključne besede izraze PO BRANJU: poišči ustrezne angleške

1.3 Zvezde in planeti različnih vrst Na teh dveh straneh je naštetih precej j Oso Osončju. na nebesnih teles, ki jih najdemo v našem NJEM: zapiši vse vvrste teles v Osončju BRANJE RED BRANJEM: PRED te h teles opiši vse vrste nebesnih BRA MED BRANJEM: razvrsti jih po velikosti BR O BRANJU: PO

1.4 Znanost in tehnologija

Tehnološka odkritja

Znanost sistematično preučuje svet in prihaja na ta način do mnogih, za človeka zelo pomembnih znanstvenih odkritij, ki jim izumitelji in inženirji zelo hitro najdejo uporabno vrednost. Z uporabo znanstvenih spoznanj v praktične namene d ukva k rjajo j j strojniš j ištvo, se danes ukvarjajo strojništvo, db išt elektrotehnika l kt t h ik in i gradbeništvo, druge tehnične panoge.

Človek raziskuje svet okrog sebe, odkar se zaveda. Spoznanja o svetu so ga pripeljala do mnogih odkritij, ki so močno olajšala življenje in spodbudila rast človeštva.

Na žalost pa so bila nekatera ne odkritja zlorabljena in uporablje uporabljena tudi proti človeštvu.

Ponovi

• fizika • merske enote • mednarodni merski sistem • desetiške predpone

1. Kateri so b bili iili prvi prvi človeški člo izumi in čemu so bili namenjeni? me enjjeni? ače el posp 2. Kdaj se je za začel pospešen razvoj n ttehologije? eho ologij znanosti in ka aj no ovodo novodobnih izumov.

Naše Osončje sestavlja osem3. Naštej nekaj ajbo olj znana zna zloraba znanosti planetov in množica manjših4. Katera je najbolj ni?? teles, ki krožijo okoli Sonca. v zgodovini?

Zemlja je eden izmed notranjih e Osončje je nastaloOpredeli se planetov. O Je jedrska energija errgija a po ttvojem mnenju milijardami let iz oblaka pred 5 milij svojo ko odljjiva? Utemelji U prahu. Danes vemo, koristna ali škodljiva? plina in pra razlago. da v vesolju obstajajo številna osončja. oson o ončja.

Povzetek

Radioaktivno sevanje, ki * Velikosti orbit pri so vjedrski merilu.eksploziji, nastane ogroža življenje ...

Planeti se e gibljejo po elipsah, k kii so nekoliiko podobne nekoliko krožnica am. sploščenim krožnicam. ... medtem ko zelo podobno rentgensko ensko ljenja. sevanje pomaga reševati življenja.

Povzetek

Znanost je natančno določen način

Razmisli

1. Kateri novodobni od dob bni izu izum se ti zdi Ponovi Po ono ovi mb bnejjši? Za Zakaj?

1.. N 1 Naštej ašštej pl planete v Osončju. najpomembnejši? prep prečiti zlorabe znanosti?

2. Bi se dalo preprečiti 2 ak kšna jje razlika med 2.. K Kakšna Kako? n otrranjim in zunanjimi notranjimi

SREDNJA EVROPA 106 m = 1000 km

LUNINA ORBITA 109 m = 1 mio km

NOTRANJI PLANETI 1012 m = 1 mrd km

OSONČJE 1015 m = 0,1 sv. let

NAJBLIŽJE ZVEZDE 1018 m = 100 sv. let

NAŠA GALAKSIJA 1021 m = 100.000 sv. let

SUPERJATA GALAKSIJ 1024 m = 100 mio sv. let

CELOTNO VESOLJE 1027 m = 100 mrd sv. let

p lan neti? planeti?

1450 tisk (Guttenberg) Kaj vse sodi v naše Osončje? proučevanja sveta okoli nas. Temelji Kaj pridobival pa vesoljski drobir?

• desetiški eksponenti je pračlovek znanje in izkušnje ? Ali 3.. K 3 Kaj aj še so sodi v naše Osončje? postavljanju domnev in njihovem 1769 parni stroj (Watt) Naše Osončje naša je neposredna vesoljska sose-ali naključno?

V Osončju je tudi veliko majhnih nebesnihna teles. načrtno preverjanju z opazovanji. Fizika Kako (Volta) 1800 električna baterija ščina. Sestavlja ga Sonce, osem planetov, vsaj Največji med njimi so pritlikavi planeti, ki je sonaravoslovna Razmisli Razm R azm m misli ki proučuje Je znanost lahkoveda, škodljiva? kot besedilo, nastane mavrica?(Faraday) Zakaj Slikovno gradivo je enako pomebno 1831 električni generator Primerjaj Primer rim merrjaj r te temperature površja obnašanje in zgradbo od stoletjih P podobni notranjim planetom, le nekajkrat trije pritlikavi planeti, več kot sto lun in številna manjši slik.

Znanost in tehnologija sta snovi v zadnjih once ce je e središče središ sre sred sredi ssredišč red re redi ed e Sonce zato si natančno oglej središčni niz nebo modro? svetloba planet p lan l netttov. K planetov.

Kaj opaziš? Zakaj? delcev do celotnega 1844 je telegraf (Morse)Kaj jemanjša ašega šega Osončja.

Oso Osončja Oson Osončj sonč son sončja. so on ončj nčja. našega govora nebesna telesa (asteroidi, kometi Sonce innajmanjših Erida.

Kaj je...). nadomestilo roke? so. Zaenkrat poznamo tri: Pluton, Ceres močno olajšaliZaživljenje. Življenje se je izboljšalo PRED BRANJEM: ugotovi, o čem bo vesolja. zapis količin uporabljamo in kaj tema? To so le nekatera 1862 pasterizacija (Pasteur) Vuporabljali pasu med Marsom in Jupitrom so na je središče našega Osončja. Zaradi Starodavni svetlobe, kigradbeniki jo številne več področjih, MED BRANJEM: primerjaj slike in besedilo desetiške predpone in eksponente. številnih še posebej se izboljšala so s pridom vprašanja, si jih zastavljamo že od slik 1866 telefon ki (Bell) PO BRANJU: pojasni, kaj prikazuje niz asteroidi. oddaja, omogoča življenje. Sonce jeklanec, približno pet in škripec (glej stranikilometrov vzvod 68–71), kivelike so gmote, ki jim pravimo prehrana, higiena, medicina in preskrba z vodo in pradavnine. si jih je človek razlagal Ponovi 1879 žarnicaNekoč (Edison) Okoli milijard let stara zvezda nekje na polovici svoje Sonca krožijo tudi majhna zamrznjena telesa, močno zmanjšali silo, potrebno za premikanje energijo.

Zaradi tega se je podaljšala življenjska 1. Na kakšem način znanost opisuje z1882 nadnaravnim, danes (ZDA) pa odgovore o svetu prva elektrarna ki jim pravimo kometi. življenjske dobe. svet? narastlo prebivalstvo (spodnji graf). velikih bremen. Moč človeških mišic so najprej doba in močno okoli sebe iščemo sistematično. Različne 1886 avtomobil (Benz) Pluton Pl P t – pritlikav pritlikavi itlik k kavii planet, l k ki smo ga 2.

Kaj proučuje fi zika? nadomestile domače živali, kasneje pa predvsem Žal niso vsi na svetu deležni teh izboljšav. Šekratkim hujeim šteli za deveti naprave, računalniki in šše do pred 3. Kako zapisujemo velika in majhna 1896sodobne radio (Marconi) Merkur Venera Zemlja Mars Jupiter za življenje ? Zakaj je Sonce tako pomembnovodno planet, p je manjši od d naše n na LLune. kolo in mlini na veter. Industrijsko revolucijo pa je, da števila? so bila nekatera odkritja (npr. jedrska Saturn Uranplovila vesoljska Neptun pa nam omogočajo 1903 letalo (Wright) oddaljenost j od Alistroj, še kje na Zemlji?

4. Vvčem se današnja 0,72 Sonca (aZemlje= 1) 0,39 ob koncu 18. stoletja je zanetil parni ki jeobstaja življenje? energija) preteklosti celoznanost uporabljena proti 1 1,52 spoznavanje 5,20 19,2 (Roentgen) 30,1 in ustvarjanje 19009,54rentgen razlikuje od »znanosti« v resnici zgodbam kmalu po iznajdbi začel poganjati Tega strojev ter prve ne vemo. Kljub različnim človeštvu.

Zato so ljudje do znanstvenih odkritij novih svetov. obhodni čas 90 dni 225 dni 365¼ dni 687 preteklosti? raketa dni 11,91926 let 29,5 let 84 let (Goddard) 165 let o zunajzemeljskih bitjih ga še nismo(npr. odkrili. ladje in lokomotive. Približno sto let kasneje sta kloniranje, gensko spremenjena hrana) včasih 1927 televizija (Farnsworth) dolžina dneva 59 dni 584 dni Več kot milijarda ard da ljljudi judi Prva fiizpodrinila zikalna peterka (od leveinproti desni): Skoraj 24 h zagotovo pa je Zemlja edini planet vRazmisli našem Koliko planetov je v Osončju?

24,6 h 9,8 h 10,2 h 17,2 h 16,1 h precej zadržani. ga dizelski bencinski motor, ki sta nima niti čiste pitne vode. ep itn ne vod 1928 penicilin (Fleming) Einstein, Galileo Galilej, Isaac Newton,Osončju, Arhimed inna James Clerk Maxwell Alivse lahko za znanstvene teorije, katerem obstaja življenje. Toda Planete našega osončja delimo naAlbert notranje in razvoj masa (mZemlje= 1) 0,06 omogočila avtomobilov in letal.

0,82 1 0,11 318193695 računalnik ki jih poznamo danes, v prihodnosti 15 17(Zuse) zunanje, ki jih ločuje pas asteroidov. Notranji na vesolju je na milijone galaksij, v katerih je izkaže, da niso pravilne? polmer (rZemlje= 1) 0,38 1954 jedrska elektrarna (Rusija) 0,95 1 0,53 11,3 naraščanje prebivalstva na Zemlji 9,45 4,0 planeti Merkur, Venera, Zemlja in Mars so iz milijarde zvezd in mnoge imajo planete. Morda 4,0 1967 presaditev srca (Barnard) temperatura – 100 °C št. ljudi – 50 za razvoj različnih kamnin sestavljene krogle s polmerom so še na katerem od njih ugodni pogoji na površju + 430 °C + 480 °C + 50 °C °C – 180 °C °C – 20 °C – 1101971 °C – 230 °C čip– 220 (Hoff) nekaj tisoč kilometrov. Zunanji planeti so življenja ...

6 mrd število lun Analiziraj graf 0 0 1 (Edwards) 2 > 601978 > 50umetna > 27 oploditev ? velikanske plinaste krogle z majhnimi trdnimi jedri.

6. Koliko časa traja danes, da a 1. Kaj prikazuje spodnji graf?

Od največjega do najmanjšega: Največje (vesolje) inposebnosti najbrez zelo gosto voda, računalnik (Apple) led daleč1984 sistemosebni m lijar ard do? o? človeštvo narase za eno mil milijardo?

5 mrd nagib 2. Katero časovno obdobje prikazuje? ozračja ozračje življenje na polih največji manjše (osnovni delci) je neločljivo povezano. Ko zremo So tudi več 100-krat večji od notranjih planetov. za nastanek ? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni prstanovsvetovni osi 90° 1990 splet (CERN) o, k o, ko olik liko ko 7. Ali lahko iz grafa sklepamo, koliko 3. Opiši krivuljo na grafu. v vesolje, opazujemo igro osnovnih delcev, kadar proučuNajbližji Soncu in največji med njimi je Jupiter, življenja, podobnega življenju na Zemlji? dn no ossstti? i? ljudi bo na Zemlji v prihodnosti?

4. Kdaj je človeštvo štelo eno milijardo? jemo osnovne delce, pa spoznavamo zgodovino vesolja.

1996 kloniranje ovce (Roslin) 4 mrd ed ed do og gled? ed 8. Ali lahko krivulja raste v nedogled? sledijo mu Saturn, Uran in Neptun. Okrog njih 5. Koliko ljudi je na Zemlji danes?

Poišči podatke2003 človeški genom (ZDA) krožijo številne lune, Saturn pa je znan tudi po 1. Razvrsti planete po velikosti.

3 mrd Kako svet? svojih čudovitih prstanih. Vsi planeti se gibljejo po Kaj vse vidimo na nočnem nebu?

2. Kateri planetspoznavamo ima dan daljši Velika in majhna števila od leta?

Ljudje raziskujemo urejenost in smisel sveta na raz-orbitah, ki ležijo v isti ravnini. Planeti, Podaj se na sprehod po nočnem2nebu. skoraj krožnih mrd V astronomiji in fiziki se pogosto srečamo z zelo OTROK 3. Za vsak planet izberi podatek, lične načine.značilen.

Pomembna dejavnost je znanost (angl.

Navodila so v delovnem zvezku na strani 9, ki so bliže Soncu, se gibljejo hitreje in obkrožijo je zanj najbolj ki Kaj je prinesla elektrika? velikimi in zelo majhnimi količinami. Za lažji zapis 1m 1 mrd Science), predstavlja pridobivanje no-času kot bolj oddaljeni planeti. kjer najdeš tudi priročno zvezdno karto.

4. Izberi ustreznoki merilo in narišisistematičnoSonce v krajšem Z industrijsko revolucijo se je začela doba velikih takšnih količin lahko uporabimo: Osončje. vega znanja z iskanjem vzorcev in pravil v svetu okoli • desetiške predpone »kilo-«, »mili-« in druge, ki znanstvenih odkritij in izumov. Kot po tekočem nas. Znanost sestavljajo posamezne znanstvene 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500 0 1600 1 1700 jih zapišemo pred mersko enoto, in/ali traku so si z miz izumiteljev sledili elektromotor, vede. Znanstveni način dela vključuje natančno opa1000 m 1 km 0,001 g 1 mg telefon, žarnica, radio, televizija, računalnik, zovanje, s katerim preverjamo znanstvene domneve • desetiški eksponent, s katerim poenostavimo internet in druga odkritja, brez katerih danes ne • jedrska energija – energija iz jedrskih reakcij (glej tudi stran 15) in modele. Velikokrat potrjene domneve sčasoma pozapis merskega števila: znamo več živeti. Mnoga so izboljšala izmenjavo • kloniranje – ustvarjanje identične kopije živega bitja v laboratoriju stanejo zakoni, ki tvorijo teorije. Znanstveniki teorije 0,001 g 10–3 g 1000 m 103 m • gensko spremenjena hrana – živila, ki vsebujejo gensko informacij, kar je spodbudilo hiter razvoj znanosti Za merjenje razdalj v vesolju običajno uporabljamo ves čas preverjajo, dopolnjujejo in izboljšujejo. spremenjene organizme (npr. koruza) in celotne družbe. enoto svetlobno leto. To je razdalja, ki jo svetloba tera T 1012 1.000.000.000.000 20 prepotuje v enem letu in znaša približno 1013 km. ? Kako bi ti opisal razlike med znanostjo, religijo giga G 109 1.000.000.000 * Velikost Velikosti ti plan planetov nettov in in Sonca Son so v merilu, razdalje pa ne. in umetnostjo pri razlaganju sveta? mega M 106 1.000.000 Sonce notranji planeti zunanji planeti kilo k 103 1.000 ? Katere enote že poznaš in h katerim fizikalnim hekto h 102 100 količinam sodijo? deka da 101 10 Uran Jupiter Zemlja Saturn Venera Merkur S čim Neptun se ukvarjajo fiziki? Mars deci d 10–1 0,1 Fizika (angl. Physics) je naravoslovna znanstvena centi c 10–2 0,01 veda, ki proučuje naravne pojave in zveze med različ–3 0,001 mili m 10 nimi fizikalnimi količinami. Fizikalne količine opremikro μ 10–6 0,000.001 deljujejo lastnosti teles in pojavov. Njihovo vrednost nano n 10–9 0,000.000.001 16 17 podajata mersko število in enota (npr. 2,45 ms ). piko p 10–12 0,000.000.000.001 Zaradi lažjega sporazumevanja fiziki po vsem svetu uporabljajo enake merske enote, ki tvorijo Mednaro• Trkalnik dni sistem enot. Fizika se predvsem ukvarja z obnaKaj proučujeta kemija osnovnih delcev v šanjem in zgradbo snovi od osnovnih gradnikov do in biologija? Ženevi je največja znanstvena celotnega vesolja (glej niz slik). Ta spoznanja poskuUgotovi, kaj proučujejo kemiki in naprava na svetu. biologi, ter poskušaj ugotoviti, ša strniti v zveze med fizikalnimi količinami, ki jih • Dolg je 50 km in je stal ali to počnejo na enak način kot več kot 5 milijard €. imenujemo fizikalni zakoni. Pomembno vlogo v fiziki fiziki.

• Z njim več kot 2000 znanstvenikov imajo merjenja, s katerimi preverjamo in odkrivamo s trki osnovnih delcev proučuje omenjene zakone. razmere na začetku 18 19

MRAVLJA 10-3 m = 1 mm

CELIČNO 10-6 m JEDRO

ATOM 10-9 m

ATOMSKO JEDRO 10-12 m

vesolja.

uvodna stran

krpa po drgnjenju 10–6 As

Povzetek

ključne besede: poišči jih!

Vesolje sestavljajo neznanske razsežnosti praznega prostora – So bili že praljudje izumitelji? najbližje galaksije so od nas Naši predniki so že pred več kot milijonom let upooddaljene nekaj milijonov svetlobnih rabljali kamen in ogenj. Kasneje so začeli izdelovati let. Kljub temu pa je v bližini našega preprosta oblačila in zavetišča. Pred približno planeta vse polno najrazličnejših 10.000 leti je človek odkril, da lahko z ognjem nebesnih teles, ki skupaj z našim oblikuje železo, baker in druge kovine v različna p tvorijo j naše planetom tvorijo orodja. Kasneje je izdelal kolo in začel zapisovati Osončje. znake – razvila se je pisava, ki je omogočila ohranjanje razširjanje znanja in zamisli. ključneinbesede: znanost • znanstveni način dela • teorija • merjenja

KVARKI 10-15 m

odlomka iz knjige Kozmokomične Itala Calvina

spomina v enem bitu 10–13 As

Besedilo Besedilo, ki je napisano kot odgovor na podnaslov, zapisan v obliki vprašanja, je preprosto in jasno. Stavki in odstavki so kratki, besedišče preprosto, najpomembnejše besede in izjave so zapisane odebeljeno.

Definicije, zakoni in pomembne zveze so še posebej poudarjeni.

S T R U K T U R A P O G L AV J A :

Imeli smo tudi snažilko – klicali so jo Odgovorna za vzdrževanje – eno samo za vse vesolje, če upoštevamo, da je bil prostor tako majhen. Po resnici povedano, ni imela ves dan nobenega dela, še prahu ji ni bilo treba brisati, v točko ne prodre niti najmanjši drobec prahu – zato si je dajala duška z nenehnim opravljanjem in javkanjem.«

Kako je mogoče, da se naelektren balon »prilepi« ob električno nevtralno steno? Odgovor se skriva v dejstvu, da so tudi v nevtralnih telesih nosilci električnega naboja. Če se steni približamo z naelektrenim balonom, se bodo nosilci iste vrste naboja v steni nekoliko oddaljili od balona. Temu pojavu pravimo polarizacija, v kovini, kjer se naboji prosto gibljejo, pa influenca.

Naboj se torej prerazporedi tako, da je bliže balonu več nasprotne vrste električnega naboja in dlje od balona več iste vrste naboja. Ko balon oddaljimo od stene, se nosilci električnega naboja v steni prerazporedijo v prvotno lego in električna sila preneha.

+ − + −

54

Napotki za aktivno branje in učenje Na začetku vsake učne teme so različni napotki in dejavnosti za aktivno učenje, ki usmerjajo učenca pred in med branjem ter po njem.

»Seveda smo bili vsi tam,« je izjavil stari Qfwfq, »kje pa naj bi bili? Nihče še ni vedel, da bi lahko obstajal prostor. Tudi čas ne: kaj pa naj bi, stisnjeni kot sardine, počeli s časom?« 'Stisnjeni kot sardine' sem rekel zato, da sem uporabil književno prispodobo: v resnici ni bilo prostora niti za stiskanje. Vsaka točka na vsakem izmed nas je sovpadala z vsako točko na vseh drugih v eni sami točki, v tisti, kjer smo bili vsi. Skratka, niti nadležni si nismo bili, če izvzamem značajske posebnosti, kajti kadar ni prostora, je nadvse moteče, če imaš vedno pod nogami zoprneža, kot je bil gospod Pbert Pberd.

Kot smo pravkar ugotovili, je v vsaki snovi električni naboj. Telesa, ki niso naelektrena, se od naelektrenih razlikujejo le po tem, da imajo enako količino pozitivnega in negativnega naboja. Z drgnjenjem teles ne ustvarimo naboja, temveč ga le prenesemo s telesa na telo. Ob drgnjenju balona na lase prenesemo nekaj elektronov in z njimi nekaj negativnega naboja. Lasje imajo po drgnjenju presežek negativnega naboja in so zaradi tega navzven negativno nabiti. Balon pa ob tem izgubi nekaj elektronov in s tem del negativnega naboja. Po drgnjenju ima zato presežek pozitivnega naboja in je navzven pozitivno nabit. Z drgnjenjem torej prenesemo električni naboj s telesa na telo, vendar lahko prenesemo le majhne količine naboja

+ −

tron proton in elek –19 1,6 · 10 As

Dvostranski prikazi učne teme Vsebina posamezne učne teme je zasnovana in oblikovana tako, da je v celoti prikazana na dveh sosednjih straneh, kar omogoča boljši pregled nad vsebino in lažjo navigacijo. Natančno premišljeni so tudi razpored, oblika in zaporedje različnih vsebin in elementov.

Kratka zgodovina časa Raziskovanje vesolja Zvezde in planeti Znanost in tehnologija Svetloba in vid

Kaj se dogaja pri drgnjenju? + + − −− − + −−− −− −− − − + −−

Kaj pa privlak nevtralnih teles?

Učbeniku za 8. razred so dodane posebne vsebine, ki učenca seznanijo z osnovnimi koraki, napotki in namigi za lažje delo in učenje.

V 9. razredu pa so učbeniku dodane »povečave« zanimivih tem – kratki poljudnoznanstveni članki.

1.1 1.2 1.3 1.4 1.5

+ + +

− − − − − − − − − − −

Poglavja so razdeljena na podpoglavja, ki so skoraj brez izjeme prikazana na štirih zaporednih straneh, pri čemer je vsaka učna tema prikazana na dveh. Učna tema se začne z opisom aktivnosti pri branju in uvodnikom, nadaljuje pa z razlago, ki je razdeljena na tri do pet vsebinskih sklopov. Učno temo sklenejo povzetek in predlogi aktivnosti (Ponovi, Razmisli, Odgovori ...).

1 Vesolje in znanost

+ + +

+

skupni naboj je enak nič

Vsebina učbenika je razdeljena na pet poglavij: Vesolje in znanost, Sile in gibanje, Spremembe in energija, Segrevanje in ohlajanje ter Človek in okolje. Vsako poglavje se začne z uvodno zgodbo in napovednikom, nadaljuje z različnim številom (4–6) podpoglavij ter konča s povzetkom in ponovitvijo.

1. KORAK AKTIVNEGA BRANJA: Pred branjem na hitro preleti celotno besedilo. Pri tem posveti posebno pozornost stvarem, ki že na prvi pogled izstopajo: naslovi, slike, krepko izpisane besede, definicije …

+

SREDIŠČE LJUBLJANE 103 m = 1 km

UČBENIK

Gibanje in elektrika

Zakaj se dogaja?

8 Sile in energija

3.1 Električni naboj

»Seveda smo bili vsi tam,« je izjavil izja javil stari »kje pa naj bi starii Qfwfq, Qfw fwfq, bili? Nihče še ni vedel, ve ko obstajal prostor. da da bi lahla ahstisnjeni kot sardine,Tudi čas ne:: kaj pa pa naj naj bi, bi, počeli s časom?« ča asom??« 'Stisnjeni kot sardine' sem rekel l zato, uporabil književno zato o, da a sem se em bilo prostora niti prispodobo: v resnici resn snicii ni za stiskanje. Vsaka Vs vsakem izmed točka točk čka na na nas je sovpadala a z vsa na vseh drugih vsako ako točko točk čko v eni sami točki, v tist bili vsi. Skratka, tisti, ti, kjer kj smo smo niti nadležni si n nismo izvzamem značajske ismo o bi bili, čče e posebnosti posebnostti,, kajti ni prostora, je kajt jti kadar kadarr nadvse pod nogami zoprneža, moteče, če imaš ima aš vvedno edn no kot je bill gospod gospo Pberd. pod Pbert Pbe ert

Zakaj se dogaja?

k itanik Titanik je Tit Aprila 1912 se o lžino olž dolžino Valentina Mlakar bo. Z d plovbo. prvo plovbo Vasja Kožuh in kega ansk podal na svojo ublja Ljubljansk o Lju Đulijana Juričić, h igrišč in višino Ambrož Demšar, ča a. V vseh treh nogometni tistega ti ga časa. bil največja ladja ed drugim med žek – m nebotičnika je doseže dosežek b bi izjemen tehnološki u inženirjev irjevv sploh ne enir pogledih je bil mnenju inže občutno tako, da se po o na krovu obč ilo bilo , da je b je bil zasnovan dni Zato tudi ni nenavadno a, ki mu je štiri ora, gora, na go leden ledena smel potopiti. e v vsem ssvojem čolnov. Na žalost nik jje Titan Titanik rešilnih ela. Tit vede premalo ni vedela. bok, vsega tega anj kot treh urah manj kaj m nekaj pozneje razparala tisoč potniki na krovu v nek a zavita v ttančico kot stala ostala dba je ost zgodb zgodba blišču in z več Tragična ami na dnu mornicami Atlantika. odmo podmornic bnimii po posebnimi potonil v globine ko so s poseb e. la ladje. do leta 1985, ne ladje ogočn mo skrivnosti vse razbitine mogočne Atlantika našli

podpoglavja

Povzetek in ponovitev

Kratka zgodovina časa

Zvezde in planeti

• Vesolje je nepredstavljivo velik prostor, v katerem je vse, kar obstaja. Nastalo je pred približno 13,7 milijardami let z velikim pokom.

• Osončje je nastalo pred približno 5 milijardami let, življenje pa približno milijardo let kasneje.

• Zvezde so velike segrete plinaste krogle, ki o dajajo energijo, najpogosteje v obliki svetlob Svetijo različno močno in so različnih barv.

• Ozvezdja so skupine zvezd, ki na nebu navid tvorijo določeno obliko, v resnici pa se zvezd združujejo v zvezdne kopice in galaksije.

• Osončje sestavljajo Sonce, planeti, njihove l in manjša nebesna telesa: pritlikavi planeti, kometi in asteroidi. Vsa telesa v Osončju se gibljejo okoli Sonca.

• Najbližje Soncu so notranji planeti (Merkur, Venera, Zemlja in Mars), precej dlje in precej večji so zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uran in Neptun).

Raziskovanje vesolja • Napovedovanje letnih časov je razlog, da so ljudje že v pradavnini začeli načrtno opazovati nebo.

Nebesne pojave so zgolj napovedovali, niso pa jih znali razložiti.

• Pri načrtnem opazovanju vesolja in pojasnjevanju nebesnih pojavov so imeli pomembno vlogo Galilej, Kopernik, Kepler, Newton, Einstein in mnogi drugi.

leto 1800 1900 2000

21

Izberi pravilni odgovor.

1. Kaj od naštetega ni znanstvena veda? a) fizika b) astronomija c) kemija č) astrologija 2. Kaj nadomešča desetiška predpona »mili«? a) 1000 b) 100 1 1 č) 1000 c) 10

5. Katera izjava o razvoju vesolja je pravilna? a) Vesolje se ne spreminja. b) Vesolje se krči. c) Vesolje se širi. č) Vesolje se sicer spreminja, a je ves čas enako veliko.

7. Česa ni v našem Osončju? a) galaksij b) kometov c) asteroidov č) planetov

3. Kdo je v 16. stoletju objavil heliocentrično sliko vesolja? a) Nikolaj Kopernik b) Galileo Galilej c) Johannes Kepler č) Isaac Newton

6. Kateri planet so odkrili šele po odkritju teleskopa? a) Merkur b) Venero c) Jupiter č) Uran

4. Katera izjava o središču vesolja je pravilna? a) Zemlja je središče vesolja. b) Sonce je središče vesolja. c) Naša galaksija je središče vesolja. č) Vesolje nima središča.

7. Kdo je bilo prvo živo bitje, ki je z Zemlje poletelo v vesolje? a) Herman Potočnik b) psička Lajka c) Jurij Gagarin č) Neil Armstrong

30

8. Katera izjava o gibanju planetov je pravilna? a) Vsi planeti se gibljejo z enako hitrostjo. b) Bližji planeti se gibljej hitreje kot oddaljeni. c) Oddaljeni planeti se g hitreje kot bližji. č) Ni pravila za gibanje planetov.

10. Na kateri sliki sta praviln prikazana lom in odboj svetlobe na vodni gladin a

b

c

č

11. Katera smer žarka po prehodu skozi zbiralno lečo je pravilna? a b č

c

Preverjeno!

Za običajno populacijo osnovnošolcev je učbenik sestavljen odlično. Nikjer ni dolgega besedila, ki bi lahko vodilo do popuščanja koncentracije in izgube zanimanja. Prav nasprotno, po kratkih in vsebinsko bogatih odstavkih vedno sledi zgled, ilustracija ali provokativno vprašanje, ki povrne bralčevo koncentracijo. Zaradi vsega tega bo učenec bral učbenik kot napet roman, ki ga ne more izpustiti iz rok.

Povzetek Električni naboj merimo z elektroskopi in izražamo v ampersekundah (As). Nosilci pozitivnega električnega naboja so protoni, negativnega pa elektroni. Pri drgnjenju se del naboja prenese z enega telesa na drugo. Električni naboj se ohranja pri vseh pojavih v vesolju.

Kako merimo električni naboj? Če balon močneje podrgnemo ob lase, bo bolj privlačil papirčke. Podobno nas včasih »statična elektrika« strese enkrat bolj, drugič manj. Sklepamo, da je lahko telo bolj ali manj naelektreno – da ima različno količino električnega naboja. In koliko naboja ima telo? Za merjenje naboja lahko uporabimo elektroskop. Preprost elektroskop je lahko že prepognjen kovinski listič.

Ponovi

Doc. dr. Jurij Bajc, Oddelek za fiziko in tehniko, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

1. Zakaj so telesa po drgnjenju električno nabita?

2. Zakaj tudi nevtralna telesa čutijo električno silo?

3. V kakšnih enotah merimo električni naboj?

4. S svojimi besedami pojasni zakon o ohranitvi električnega naboja.

Učbenik prinaša svež pristop k poučevanju fizike v osnovni šoli.

Dobesedno na vsaki strani ponuja primere, ki povežejo fiziko z vsakdanjimi izkušnjami in zanimanjem otrok. Vsako poglavje je uvedeno z zanimivo zgodbo, ki spominja na odlomek iz zgodbe, dnevnika ali članka iz revije. Prav kmalu pa se vsakokrat razkrije globoko fizikalno ozadje dogajanja. Bralec zares dobi občutek, da je fizika povsod in vedno okoli nas, da je koristna in uporabna.

Razmisli

Električni naboj pri nas izražamo v ampersekundah (As), ponekod v svetu pa s coulombi (C). Kot lahko razberemo s spodnjih slik, je ampersekunda zelo velika enota, zato električni naboj pogosto podajamo v manjših enotah: • tisočkrat manjša je miliampersekunda (1 mAs) 1mAs = 0,001 As = 10–3 As • milijonkrat manjša je mikroampersekunda (1 μAs) 1μAs = 0,000.001 As = 10–6 As

Kako bi lahko s preprostim elektroskopom ugotovil, s katero vrsto naboja je naelektreno telo?

! Električni naboj merimo z elektroskopom in podajamo v ampersekundah (As).

– – –

Dr. Barbara Rovšek, Oddelek za fiziko in tehniko, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Kako merimo električni naboj?

Naredi preprost elektroskop in z njemi meri naboj teles. Podrobna navodila najdeš v DZ na strani xx.

– –– –

Lahko naboj ustvarimo iz nič?

–

–

Čeprav se zdi, kot da smo z drgnjenjem ustvarili električni naboj, to ni res. Skupnega električnega naboja je po drgnjenju namreč prav toliko kot prej. Električni naboj se je le prerazporedil oziroma prenesel s krpe na ravnilo, pri čemer se ni nič električnega naboja uničilo ali ga nastalo iz nič – električni naboj se je ohranil. To pokaže tudi elektroskop (glej sliki desno).

Do danes še nismo opazili pojava, za katerega to ne bi veljalo, zato si upamo trditi: električni naboj se ohranja pri vseh pojavih v vesolju. Temu izjemno pomembnemu spoznanju pravimo zakon o ohranitvi električnega naboja.

Stoj in premisli!

Med besedilo so vtkana vprašanja, ki zahtevajo kratek oddih in premislek o pravkar prebranem. Namenjena so predvsem ozaveščanju in osmišljanju prebranega, hkrati pa razumevanju in povezovanju obravnavane vsebine.

! Zakon o ohranitvi električnega naboja: Skupni naboj se pri vseh pojavih v vesolju ohranja.

strela 10 As

Ilustracije in fotografije Posebna pozornost je posvečena izboru fotografij ter izdelavi ilustracij in tehničnih risb, ki poleg pojasnjevalne vloge vnašajo tudi sproščenost in zabavo. Fotografije so prispevale znane fotografske agencije.

zemlja 106 As

baterija 104 As (~3 Ah)

Petstopenjski sistem povzemanja Učbenik še dodatno odlikuje sistem petstopenjskega povzemanja in ponavljanja, ki je zasnovan na lastnostih procesa pomnjenja in bo veliko pripomogel k trajnosti znanja. besedilo  poudarki  povzetek enot  povzetek poglavja  povzetek učbenika

55

Ključne besede in slovarček Pri vsaki učni temi so navedene ključne besede, nekatere učne teme imajo tudi slovarček. Vsi najpomembnejši izrazi so za lažjo uporabo tujih spletnih strani in virov zapisani tudi v angleščini. Omenjeni izrazi so še dodatno pojasnjeni v slovarčku na koncu učbenika.

Ponovi, odgovori, razmisli ...

Kratka in preprosta vprašanja učenca še enkrat opozorijo na bistvo učne teme, z odgovori nanje pa lahko preveri osnovno razumevanje snovi. Težja vprašanja pa naj bi učenca spodbudila, da o prebranem premisli, kaj izračuna ali pa pobrska po drugih virih.

D O D AT N E P O S E B N E V S E B I N E : 6 Navduši občinstvo

Kako pripraviti seminarsko nalogo?

1 Izberi temo in naslov Tudi če je tema določena, jo običajno lahko omejiš ali razširiš in si izbereš svoj zorni kot. Ne pretiravaj z obširnostjjo teme (npr. Astronomija), a ker je ne boš mogel v celoti obdelati, hkrati pa je ne okrni preveč (npr. Sestava kamnin, 7 ker se ti lahko ki jih je z Lune prinesla odprava Apolla 17), zgodi, da ne boš našel dovolj podatkov. Ne začni z delom, dokler učitelj ne potrdi tvojega predloga teme!

7 Preveri rezultat in zapiši odgovor Večina računskih primerov upodablja resnične ali vsaj verjetne fizikalne situacije, zato so tudi vrednosti iskanih količin običajno smiselne.

Razmisli, ali je tudi tvoj rezultat takšen. Sproti preveri še enote! Če se ti zdi rezultat verjeten, zapiši odgovor in naloga je končana.

Kako rešujemo računske naloge?

ete plinaste krogle, ki odgosteje v obliki svetlobe. o in so različnih barv. zvezd, ki na nebu navidezno o, v resnici pa se zvezde kopice in galaksije. once, planeti, njihove lune lesa: pritlikavi planeti, sa telesa v Osončju se tranji planeti (Merkur, s), precej dlje in precej ti (Jupiter, Saturn, Uran

atera izjava o gibanju lanetov je pravilna? ) Vsi planeti se gibljejo z enako hitrostjo. ) Bližji planeti se gibljejo hitreje kot oddaljeni.

Oddaljeni planeti se gibljejo hitreje kot bližji.

Ni pravila za gibanje planetov. a kateri sliki sta pravilno rikazana lom in odboj vetlobe na vodni gladini? a

b

c

č

Znanost in tehnologija

Svetloba

• Znanost je sistematično pridobivanje novega znanja o svetu. Znanstveni način dela temelji na opazovanju in merjenju, s katerima preverjamo znanstvene domneve. Večkrat potrjene domneve postopoma prerastejo v znanstvene teorije.

• Fizika je znanstvena veda, ki proučuje zgradbo in obnašanje snovi od osnovnih delcev od celotnega vesolja, medtem ko astronomija preučuje zunajzemeljske pojave v vesolju.

• Lastnosti teles opredeljujejo fizikalne količine, ki jih zapišemo z merskim številom in enoto.

• Mnoga znanstvena odkritja, ki jih je tehnologija prenesla v vsakdanjo rabo, so močno olajšala življenje in spodbudila razvoj.

• Vidna svetloba je le ena od različnih vrst svetlobe.

Telesa vidimo, ker oddajajo ali odbijajo vidno svetlobo.

• Na površini teles se svetloba odbije, in sicer pod enakim kotom, kot vpade glede na površino.

• Pri prehodu v prozorno snov se svetloba lomi.

Pri prehodu iz zraka v vodo ali steklo se lomi proti vpadnici (pravokotnici na mejo snovi).

• Izbočena leča zbira svetlobo, vbočena pa jo razpršuje. Gorišče zbiralne leče je točka, v kateri se zbere vzporeden snop svetlobe, ki vpada pravokotno na lečo.

• V očesu nastane slika tega, kar gledamo. Pri tem imajo pomembo vlogo zenica, očesna leča in mrežnica. Sliko na koncu obdelajo možgani in ji dajo pomen.

Odgovori in odgovore pojasni.

9. Kakšna je razlika med astronomijo in astrologijo?

Povej svoje mnenje.

1. Naštej tri pogoje za nastanek življenja, kot ga poznamo na Zemlji.

10. V čem se bistveno razlikujejo ozvezdja in galaksije?

1. Ali je znanost prispevala k boljši kakovosti življenja ali ne?

2. Ali so znanstvene teorije večne?

3. Kako so ljudje skozi čas sprejemali nove zamisli v znanosti?

4. S čim so planeti zbudili zanimanje prvih opazovalcev vesolja?

5. Zakaj je teleskop pomenil velik korak v raziskovanju vesolja?

atera smer žarka po rehodu skozi zbiralno ečo je pravilna? a b c

6. Ali obstaja središče vesolja?

7. Kako enostavneje zapisujemo velika in majhna števila?

11. Naštej vsaj en primer »zlorabe« znanosti.

12. Pojasni izjavo »pogled v vesolje je pogled v preteklost«.

13. Navedi primer, s katerim lahko podkrepiš trditev, da svetloba potuje skozi prazen prostor.

14. Kako se obnaša svetloba, kadar naleti na prozorno snov?

15. Kako deluje človeško oko?

Razlago dopolni z risbo.

16. Je vse, kar »vidimo«, tudi v resnici takšno?

Vsaj tako pomembna kot vsebina je tudi oblika p j j (p predstavitve. Zato p pazi na način g govorjenja (počasi,, jjasno in s poudarki), govorico telesa (naravna, sproščena drža, očesni stik s publiko, roke) in pojavo (urejena oblačila in e-prosojni p j ce). Začetni p pozdrav in st ik s p poslušal ci sta e-prosojnice). stik poslušalci ključna za dober potek predstavitve. Pri predstavitvi se čim bolj drži začrtane sme smeri. ri. To pomeni, pomeni, da na začetku začetku povej, o čem bo govora, med predstavitvijo povej vse, kar je pomembno, na koncu pa povzemi povedano in naredi sklep. Če je treba, zaradi časa raje kaj manj pomembnega izpusti. Zaključi odločno in spodbudi publiko k vprašanjem.

In za konec: Uživaj in bodi kar si! Tvoja predstavitev je zanimiva in poslušalci so na tvoji strani.

2 Naredi načrt dela Uspeh je v največji meri odvisen od dobrega načrta in njegovemu sledenju. Preden začneš z delom: • Izdelaj seznam vseh opravil.

Avtomobil, ki vozi s hitrostjo 100 km/h, • Izdelaj časovno zaporedje vseh opravil.

• Določi skrajne datume za dokončanje Koliko časa potrebuje za isto pot tovornjak, posameznih opravil, pri čemer dodaj nekaj 1 Natančno besedilo časa zapreberi nepredvidene dogodke.

Počasi preberi si poskušaj • besedilo Za vsako naloge opraviloinnaredi seznam stvari, s = v·t ustvariti fizikalnokisliko dogajanja, ki gaPriskrbi opisujejih čim prej. jih boš potreboval. besedilo. Ugotovi, za kateri pojav gre in v va = 100 km/h kakšnih razmerah. Premisli, kako se boš lotil ta = 30 min = 0,5 h naloge. Dokler v celoti ne razumeš naloge, ne avto: vt = 75 km/h nadaljuj z reševanjem!

minut. potrebuje od Postojne do Ljubljane 30 ki vozi s hitrostjo 75 km/h?

????

tt = ?

s = va·ta s = 100 km/h s = 50 km

pKako vepreteči ča100va metrov v manj kot 9,58 s?

5 Pripravi predstavitev

· 0,5 h

tovornjak: s = vt·tt /:vt s tt = vt km tt = 50 75 km/h tt = 32 h tt = 40 min

Predstavitev naj bo čim bolj zanimiva. V zgodbe, svoj govor vključi slikovite primere, zgo odbe,, 6 Izračunaj iskane količine biti šale, zanimive podatke, ki pa morajo bi iti S smiselnim poenostavljanjem enačb v povezavi s temo, ki jo predstavljaš.

Sv voj Svoj (ob upoštevanju vseh matematičnih pravil) nastop dopolni z elektronskimi prosojn nicam mi prosojnicami poskušaj postopomapredstavitvijo). priti do vrednosti (PowerPoint V pomoč bo o iskane fitebi zikalne količine. Da Vanjo bo iskana in poslušalcem. vključi osno ovne osnovne količinaideje zapisana v pravih enotah, ves čas in poudarke, slike, grafe, projekcij je. projekcije. računajPredstavitev z enotami. Če enote rezultata niso naj bo preprosta.

Pri tem je e prave (npr. v = 50 km·h), si se gotovo nekje pomembno, da te dodatke uporabljaš žže e zmotil! med vajo, da se ti med predstavitvijo ne e bo zataknilo. Izmeri čas, ki ga potrebuješ zza a ati predstavitev. Predstavitev mora ustreza ustrezati časovnemu okviru, ki ti ga določi učitelj j. učitelj.

5 Naredi načrt reševanja

Tovornjak prevozi pot od Postojne do

2. Nekateri so prepričani, da so nas »vesoljci« že obiskali.

Kaj ti meniš o tem?

3. Kaj meniš, na kakšen način bi se sporazumevali z drugo civilizacijo?

4. Opiši, kako si predstavljaš življenje na Zemlji, če bi prišli v stik z drugo civilizacijo.

5. Kaj misliš, kakšna bi bila fizika te civilizacije? Ali bi bili njihovi fizikalni zakoni enaki?

Obišči knjižnico, preglej vire na svetovnem spletu (preveri zanesljivost vira!). Ne črpaj podatkov le iz 2 Izpiši podatke se obrni na organizacije, ki enciklopedij.

Za pomoč Poskušaj ugotoviti, fizikalne količine problematiko. Sproti sekatere ukvarjajo z obravnavano so podane v besedilu, in jih izpiši ter označi si zapisuje podatke in vire, kjer si jih dobil. Vsak z ustaljenimi oznakami. Če podatek je potrebno, takoj preveriti z drugimi viri. pomemben poskušaj pretvori količine v ustrezne enote.

Nekateri Postojna zbiranju podatkov, prosi za pomoč. Če imaš težave pri podatki (npr. dolžina dneva) so splošno znani in niso vedno zapisani.

104 10 04

povzetek in ponovitev

75 km/h

4 Napiši besedilo

Še preden se zares lotiš računanja, naredi načrt, kako se boš dokopal Pripravi sam! do rešitve. Pripravi Preveri, seminarsko ali imaš vse nalogo sam! potrebne podatke in ali so v primerni V naslednjem poglavju poišči primerno obliki. Odloči se,za katere račune nalogo. Najprej temo seminarsko boš naredildoloči najprej, katere vmesne naslov naloge, nato naredi načrt rezultate boš moral izračunati ... vire. Iz zabeležk dela in poišči ustrezne oblikuj besedilo naloge, dodaj ustrezno slikovno gradivo in pripravi predstavitev. Če si se zares potrudil, boš s svojo predstavitvijo navdušil občinstvo!

Preprosta analiza teka

Tek v Berlinu 2009

Za dober rezultat je potrebno pri teku na 100 m kar najhitreje zapustiti štartni blok (prehiter štart se kaznuje z diskvalifikacijo!), čim hitreje pospeševati do čim večje hitrosti, ki jo je potrebno ohraniti do cilja.

Seveda so stvari v resničnosti precej bolj zapletene, a kljub temu lahko s preprosto analizo dobimo dober vpogled na dogajanje v tekaški stezi.

Tek na 100 m se pogosto odloča že na štartu. Ker je lahko na koncu odločilna vsaka stotinka, je zelo pomembno, da tekač na štartu ne »zaspi«. Večina tekačev zapusti štartni blok dobro desetinko sekunde po strelu iz pištole. Zapoznel štart tekač v močni konkurenci, kot je na olimpijskih igrah ali svetovnih prvenstvih, zelo težko nadoknadi. Tukaj ima Usain Bolt še nekaj rezerve, saj ob svetovnem rekordu ni najhitreje štartal.

Če bi Usein Bolt od štarta do cilja tekel enakomerno, bi njegova hitrost znašala: v = s = 100 m = 10 m t 10 s s

Usain Bolt (in drugi tekači) teče pospešeno približno prvih 60 metrov, pri čemer je pospešek največji takoj po štartu (nekaj manj kot 3 m s ) in postopno pada proti nič. Pospešeno gibanje tako skoraj neopazno preide v enakomeren tek. Prvi del teka bi bilo teoretično možno izboljšati s hitrejšim pospeševanjem, da bi tekač čim hitreje dosegel končno hitrost. Druga možnost je pospeševanje do večje končne hitrosti.

Čas teka smo zaradi enostavnosti zaokrožili na 10s, tako da je njegova povprečna hitrost nekoliko večja (10, 4 ms oziroma 37,5 km h ). Za primerjavo lahko povemo, da najhitrejši maratonci tečejo s poprečno hitrostjo okoli 20 km h .

2

Največja hitrost Usaina Bolta pa je morala zagotovo biti večja, saj je ob štartu miroval in šele čez čas dosegel polno hitrost. Če domnevamo, da je polovico proge enakomerno pospeševal, drugo polovico pa tekel enakomerno, lahko približno ocenimo njegovo največjo hitrost: 100 m = spos + senak 100 m =

1 2

vk = 13,3

m s

vk·5 s + vk·5 s

Zadnjih 40 metrov, za katere porabi približno tretjino časa, je Usain Bolt pretekel s skoraj nespremenjeno hitrostjo 12,20 ms , ki je le čisto ob koncu nekoliko upadla. Ta del teka bi lahko izboljšal z vzdržljivostnim treningom, da mu hitrost ob koncu ne bi upadla (pridobil bi kakšno stotinko!), ali pa z večjo končno hitrostjo, ki smo jo že omenili v fazi pospeševanja.

Primerjava z drugimi tekači kaže, da je razen štarta Usain Bolt v vseh delih teka precej boljši od tekmecev. Tako se zdi, da sedaj še najbolj tekmuje sam s sabo oziroma svojimi preteklimi dosežki. Ali bo v tej tekmi zmagal in prestavil že tako neverjetne meje še višje, bo pokazal čas. Prav zanimivo bi bilo videti, kje je meja možnega, če sploh obstaja ...

Najhitrejši zemljan je torej tekel z največjo hitrostjo okrog 48 km h . V resnici je bila hitrost malce manjša ) (12,2 ms oziroma 44 km h ).

105 5

Da si boš fizikalno situacijo čim bolje predstavljal, nariši primerno veliko in enostavno skico ter na njej označi vse pomembne količine. Ni pomembno, da je skica lepa, poskrbi za to, da bo pregledna.

54

? min

Dobro razmisli o uvodu in zaključku. O tem lahko razmišljaš večkrat po malem, ni nujno, da vse dobre ideje domisliš naenkrat, niti ni nujno, da je prva 100 km/h ideja najboljša. Pomembno je, da uvod in zaključek 30 min predstavitve sestaviš jasno in jedrnato, saj sta to dela govora, ki ju ljudje najpozorneje poslušamo.

Ljubljana

3 Nariši skico

6. Kaj misliš, kakšen svet vidijo živali, ki ob vidni svetlobi zaznavajo tudi druge vrste svetlobe?

8. Naštej tri vrste nebesnih teles, ki jih vidimo na nočnem nebu.

31

Ljubljane v 40 minutah.

3 Poišči ustrezne vire

Usain Bolt, najhitrejši človek na svetu, je na olimpijskih igrah v Pekingu pometel s tekmeci in postavil svetovna rekorda v teku na 100 in 200 metrov. Večina strokovnjakov je bila prepričana, da je s tem dosegel mejo človekovih zmožnosti, a na svetovnem prvenstvu v Berlinu je tekel še hitreje ...

4 Poišči zveze med količinami

Reši sam!

Ta korak je ob prvem koraku gotovo najtežji, saj zahteva dobro teoretično znanje in pravilno razumevanje fizikalne situacije. Slepo iskanje ustreznih enačb je nevarno, zato raje dobro premisli, katere zakonitosti veljajo za ta primer.

Zapiši zveze med količinami (fizikalne zakone) in premisli, ali res veljajo v določenih pogojih.

Nalogo Odgovori 1 na strani 57 reši tako, da najprej natančno prebereš besedilo, nato izpišeš podatke in narišeš skico, poiščeš zveze med količinami in narediš načrt reševanja. Na koncu izračunaj iskane količine in preveri rezultat.

55

napotki tki za učenje č j iin raziskovanje ik j

v= 0m

5,3

m s

10 m

10, 1

m s

20 m

11, 1 30 m

m s

11, 6 40 m

m s

12, 1 50 m

m s

12, 2 60 m

m s

12, 4 70 m

m s

12, 2

m s

80 m

12, 0

m s

90 m

12, 0

m s

100 m

29

»povečave« zanimivih tem

tom FSC. jo novo.

EKO

DELOVNI ZVEZEK

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO EKOLOŠKO GRADIVO

UČBENIK

8

2.1 Medsebojno j delovanje Naloge na teh dveh stranehso namenjene temu, da bi:

Zakaj dogaja?

Sile in energija

Ambrož Demšar,

Đulijana Juričić,

Vasja Kožuh in

Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8

DELOVNI ZVEZ

za fiziko v osmem

EK

razredu osnovn e šole

Ambrož Demšar,

Đulijana Juričić,

Vasja Kožuh in

drugo telo • vedel, kdaj eno telo deluje s silo na silo • znal ustrezno poimenovati določeno jo sile • vedel, kakšne spremembe povzroča

Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja? ika 9 Gibanje in elektr EK e šole DELOVNI ZVEZ m razredu osnovn

1. Sile lahko delujejo ob dotiku ali pa tudi na daljavo.

Za spodnje pojave ugotovi, katera sila jih je povzročila, in navedi doseg te sile.

za fiziko v devete

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8 • 96 strani • 150 nalog • 35 preprostih poskusov • 5 strategij kreativnega mišljenja • 5 strategij kritičnega branja • 6 samoevalvacij + priloga Sprehod po nebu

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektrika 9 • 72 strani • 120 nalog • 25 preprostih poskusov • 5 strategij kreativnega mišljenja • 5 strategij kritičnega branja • 6 samoevalvacij 2. Pri določanju sil na telo izberemo opazovano telo in preverimo, katera telesa iz okolice delujejo nanj.

V spodnjih primerih so opazovano telo otroci. Naštej telesa, ki s silo delujejo nanje, in poimenuj omenjene sile.

Delovna zvezka in učbenika za 8. in 9. razred sta neločljivo povezana. Dopolnjujeta učbenika predvsem pri nadgradnji, utrjevanju in preverjanju znanja, kjer so možnosti učbenika zaradi narave gradiva nekoliko omejene.

telo iz okolice, ki deluje na opazovano telo

opazovano telo

sila, s katero deluje telo iz okolice na opazovano telo

Oba delovna zvezka sta zasnovana tako, da navaden zvezek ne bo več potreben. V ta namen so pripravljene različne zabavne naloge: križanke, poveži, poišči vsiljivca ... Ne manjka niti resnejših in zahtevnejših nalog: razmisli, utemelji, poišči na svetovnem spletu ...

Izjemno pomembno vlogo igrajo hišni poskusi – več kot 50 jih je v obeh razredih skupaj! Z njimi učenci samostojno spoznavajo pojave in preverjajo fizikalne zakone.

Ker mora večina učencev na koncu leta učbenik vrniti, smo pri izboru nalog in aktivnosti še posebno pazili na to, da pomeni pravilno rešen zvezek kratek povzetek celotnega učbenika. Ta učencu ostane v trajno last in mu bo v pomoč v prihodnjih letih šolanja.

Cilji učne enote Na začetku vsakega sklenjenega sklopa nalog je zapisano, čemu so namenjene naloge. Poleg tega, da so tako osmišljene posamezne naloge, učenec tudi dobi jasno sliko, kaj je pomembno in kaj bi moral znati, ko predela določen vsebinski sklop. Učenec lahko doseganje ciljev preveri na koncu poglavja v enotah Koliko res znaš? in Uporabi znanje!

26

Izbor nalog Izbor nalog je natančno premišljen in zajema vse učne cilje, različne aktivnosti in taksonomske ravni. Naloge si sledijo od lažjih, kjer gre za prepoznavo in ponovitev ključnih besed in zamisli, prek uporabe pravil in postopkov na znanih primerih do povezovanja in vrednotenja znanja ter uporabe v novih okoliščinah.

S A M O E VA LVA C I J A I N U P O R A B A Z N A N J A :

Koliko res znaš?

Na koncu vsakega poglavja je posebna enota, ki je namenjena ponovitvi in samoevalvaciji znanja. Učenec mora analizirati kratek prispevek iz časopisa, revije ali enciklopedije in se pri tem seznani z različnimi tehnikami kritičnega branja. Nato mora izdelati kartice za ponavljanje, plonk listek ali miselni vzorec, na koncu pa mora izpolniti še posebno preglednico, v kateri so nanizani cilji poglavja, s čimer oceni svoje znanje in izve, katera področja bi moral še okrepiti.

k s tja dee, ki biitj miid m na b njjen men o ome o,, da sso sno em jjaasn ovvsseem o ega jjee povse z teg e, da jee vo je, mlljjiivo um razzu sem ra ovse o.. Pov jo mljlljo eem la Zemlj ookala kala zirro zi biisska ob obiskala ikriittii oziro prik tje pr ritj ri dkkritj no od t kkššno la takš Kritični bralec avtorju ne verjame kar lo poskušala zzvvaalo vlada mii izz na besedo, dm ud temveč vsako med ljlju med trditev natančno pretehta. Vsaka trditevraz ti, saj bi to me o-a vrednotiti n zggo st iin biti podkrepljena illo ost no naan del ma mora so zn vi o vso z dokazom. Ker dokazov običajno p stavi in pos ne moremo o paniko neposredno veliko baa, kkii jo jjee odb na zggod preveriti, presodimo nteligenlaž. Še een vsaj, ali so smiselni in aličloveštva v na nee s ežn bssež dovino se ujemajo ko v ob trditvijo in s tem karVvemo boko obo ti glo paati p o zapisanem.

Marsu. bližini a a zakop M. E. vlada poskuššal e. M. e. j t tj i r ri ritj o k pop dk d s o a as las l o no n a š na n k kš kšno o a ta t s so i a l ki k al a , ušš dee mid osskku po p piiraami daa poskušal ad vlad da je vl ud e ikke p ud u za so ttu u 700-- da brraaza ob o ačeettkku teggaa j V zač te u.. Iz tega pttu im v Eggiip 1 ne ttiissttim bne dobn do aš! je ZAROTA o-ed fo 2. Med ng 2. ikiin na n Vik ngg 1 iin Vikkiin ndi Vi sond teelli so vvrršš-etel ovršollet o po p l p e u de d su s i rsu r r ar a er e t M a at i k ti t a o ro r n na p , miim a a j ja t ta fija fi s ra oggra to oleettjjaa otog dii fot ud ega ssttol njeg šla ttu jjššnj naašl et prreeejš -let 70-l elaa,, se jjee zn nel tku 70 tk ossn po začčeetku Allii V za a, ki sstta jjiih p šja, vršj ovr po ega p oveg j e? rsov učje Mars mi Ma mi olljj naakkljljuč afijaam sii-grafi gr ogr o o zggo tto li je to razz.. Ali obra ški ob vešk ve lovešk iti nit na člo ojjaassn po njja na a li p ali miin om uššal po vo oskku ja sp ja koj po devvo ttaako o zad aki sso ranjak ovnj okov nii strrok raz llee deell pra iti bra ob nit Naasiin N Nasi pa je o sniicci pa resn be. V re obe llo n svveettlobe ja, kkii so nccee iin ro seen enttaa biittja en .V igro igenta ig z ig ntteelllig dillaa in radi o ga zzggra ke l ke a, ki sso sta, veli meest udi ve ega m so tud neg deell avvn daavn d aza so brraz nii ob žžiin liiži bli V . u. u s rs r a a Ma M g a e eg t n z a Iz I l la . e ve v u. u i tu t ip Eggip koč žži o ggaa neeko n isttiim v E bnee tis ob do o.. na laass pod mljljo de, kkii so na kallaa Zem ska miide biisska ob a, kkii pirraam pi tja o bitj na bi njjeen en menj so ome do, da so no, no odjassn ovvsseem ja u. rssu uššaalla taakkššno je p o je skku oskuš po da p daa je vvllaad jud lju umlljjivvo jjee, d o meed m raazzum i vee-Povvsseem Po otiitti,i, saajj bi tto ot dnotit dn vrreednot zvre oma rraazv irom ozzir st in ost no kriitttii o naan s o zn a llaas lo vso kkrriittjjee prriikr ttaavviilo osstavi in p o iko in nik o paan da vveelliikko jo je vvllad zvvaallo veli a, ki jo a, u. ba, mi iizzzzv ptu. db ipt dm d godb na zgo Še ena až. Še naa laž eeššttvva n ovveš hiivvee.. no ččllov rhiv ovviin nee arh o do ajn o, da o, zzggod ne taj ežne sež bssež ko v ob oko oko bo lob paattii glo op zakko la na la uššaalla za sllaaala la ng poossla kala posskku po ska Vikkiing da Vi lettaa 199776 ssoonndda leta jo je le ikaa,, ki jo ennitita slslik meni ja. aam ZZnnnam liligeennttnnaa biittja ela iinntteelige ivo su živvel arsu mljljiv je, ddaa so nnaa Mar je, kazzuuje ka sno ddookazu jo, jjaasn mlljo em ZZeeml D.

Koliko res znaš?

Koliko res znaš?

2. Iz tršega papirja izdelaj kartice za ponavljanje - na prednjo stran napiši vprašanje, na zadnjo pa odgovor.

Pri sestavljanju vprašanj si lahko pomagaš s spodnjo preglednico. Za lažje delo je ena kartica že narejena.

PREDNJA STRAN N (VPRAŠANJE) ( PRAŠANJE) (V

prepoznati ključne zamisli Kritični bralec med branjem poskuša dogajanjem. Na ta in zakonitosti, ki se skrivajo za opisanim trditve ujemajo s tem kar način lahko presodi ali se zapisane sklepa na smiselnost sam ve o konkretnem primeru in iz tega in ustreznost besedila.

2. Izdelaj plonk listek za celotno poglavje o silah in gibanju. Pomagaš si lahko povzetki posameznih podpoglavij ali pa s pravim plonk listkom za fiziko, ki ga dobiš v vsaki bolje založeni knjigarni.

PRIMER DELČKA PLONKA

Osnove skejtanja Zist' simpl

) ZADNJA STRAN (ODGOVOR

Kako je nastalo VESOLJE?

Ollie je osnova skejtanja, saj praktično vsi triki izhajajo iz njega. Tu so navodila, kako ga izvedeš.

pred približno Vesolje je nastalo 14 MILIJARDAMI LET. POKOM Začelo se je z VELIKIM ene same točke.

HITRO ŠIRILO in ohlajalo.

Vesolje se je sprva začela združevati: Snov v vesolju se je —> atomi —> galaksije osnovni delci —> jedra

Kaj že znam?

1. Pred skokom moraš imeti zadnjo nogo na repu in prednjo nogo na sredini skejta. Obe nogi naj bosta nekoliko pokrčeni. Na skejt deluje teža, sila podlage in sili obeh nog.

Sile so med seboj izravnane in skejt se giblje naravnost s stalno hitrostjo.

2. Na hitro se zravnaš in pritisneš z zadnjo nogo na rep. Rep s precejšnjo silo udariti ob tla, pri ztem pa tla delujejo z enako veliko s silo navzgor na desko. Zaradi te sile se rep in s tem cela deska odlepi od tal in začne gibati navzgor.

3. S sprednjo nogo potuj po hrapavi površini deske vse do prednjega konca. Zaradi trenja boš s tem desko potegnil še višje v zrak.

4. S sprednjo nogo začni pritiskati desko navzdol, zadnjo nogo pa pokrči, da se deska nekje v najvišji točki poravna. Na koncu teža vendarle zmaga in skupaj z desko začneš padati proti tlom. Pri doskoku pokrči kolena, da mehko pristaneš.

Vrste sil Poznamo sile ob dotiku in sile daljavo. Sile lahko delujejo v točki ali pa so ploskovno oziroma prostorsko porazdeljene.

Vem, da lahko telesa delujejo drugo na drugo Vem kaj so sile in kako se razlikujejo po dosegu Pri pravilno izvedenem oliju se zdi, kot bi bila deska prilepljena na noge.

Vem kako prepoznam delovanje sile Razumem bistvo zakona o vzajemnem delovanju sil Vem, katere lastnosti imajo sile Ločim med težo in maso Vem kako merimo velikosti sil

Vem kdaj in kako je nastalo Osončje

1. Natančno preberi eberi zgornji odlomek iz najstniške revije in v njem poišči stavke stavke, k , v katerih se ke s »skrivajo« j Newtonovi zakoni (najti bi moral vse tri!). Izpiši te stavke in jih pojasni s svojimi besedami. besedami Pri tem si pomagaj z vsem, kar veš o silah.

Vem kako se je razvijalo razumevanje vesolja Vem kakšen je pomen teleskopa in poletov v vesolje

Znam brati in izdelati preglednico podatkov Znam brati in izdelati graf Vem, kaj velja za raztezek prožnih teles

Vem katera telesa vidimo na nebu in kako jih ločimo

Znam našteti najpogostejše sile

Vem zakaj so zvezde različno svetle

Poznam lastnosti teže in sile podlage

Vem kateri planeti so v Osončju

Poznam lastnosti sile trenja in upora

Vem kako “deluje “ znanost

Znam določiti sile na telo in jih narisati v merilu

Vem s čim se ukvarja fizika

Znam grafično sešteti sile

Vem kako zapisujemo velika in majhna števila

Vem kdaj je telo v ravnovesju

Znam izpeljati mini raziskavo

Razumem in znam uporabiti zakon vztrajnosti

Znam brati preproste grafe

Razumem bistvo 2. Newtonovega zakona

Vem kaj je svetloba in kakšne vrste svetlobe obstajajo

Vem kako se rešuje računske naloge

Vem kako se odbija in lomi svetloba

Vem kaj je gibanje in kdaj se telo giblje

Vem kako deluje razpršilna in zbiralna leča

Vem kako se med seboj razlikujejo gibanja

Znam narisati potek žarkov pri prehodui skozi lečo

Vem kaj je hitrost in jo znam izračunati

Vem kako deluje človeško oko 20

Lastnosti sil Vsaka sila ima tri lastnosti: • velikost, ki pove kako močna je sila • smer, ki pove v kateri smeri deluje sila • prijemališče, pove kje deluje sila

Kako prepoznamo sile?

Sile prepoznamo po njihovih učinkih • sprememba gibanja (zaviranje, odboj ...)

• sprememba oblike (ukrivitev, razteg ...)

Kaj že znam?

Vem kdaj in kako je nastalo vesolje

1. Natančno preberi članek iz enega od lahkotnejših časopisov in napiši svoje mnenje o njem. Pri tem bodi še posebej pozoren na različne trditve in dokaze. Pomagaj si z vsem, kar veš o znanosti in vesolju. Uporabi tudi druge vire.

Delovanje med telesi - sila Telesa lahko vplivajo drugo na drugo in si na ta način spreminjajo obliko in gibanje. Takšno delovanje enega telesa na drugo opišemo s silo. Sile označujemo s črko F.

21

46

Vem kako se spreminja pot pri enakomernem gibanju

47

3. Sile vedno nastopajo v parih – če eno telo deluje na drugo, tudi drugo telo deluje na prvo z enako veliko silo.

Na slikah so že označe označene sile enega telesa na drugo. Označi tudi silo drugega telesa na prvo in jo opiši.

Priloga – Sprehod po nebu Vsak učenec dobi z delovnim zvezkom za 8. razred zemljevid Osončja in zvezdno karto z navodili za opazovanje nočnega neba.

Vrv vleče zgornjo utež.

Roka udari po opeki.

Glava odbije žogo.

Spodnja utež vleče vrv.

Katera vrv je bolj obremenjena?

Zakaj?

Hokejist odrine nasprotnika.

Laks vleče ribo.

Občuti 3. Newtonov zakon Naloga: preveri, kakšne zakonitosti veljajo za medsebojno delovanje ovanje dveh teles. rv (2 m) Potrebščine: sošolec (približno iste mase), dva para rolerjev, vrv 1. S sošolcem si obujta rolerje. Vsak naj prime za prosti konec vrvi. mo ti 2. S kredo zarišita svoj položaj, previdno napnita vrv, nato samo za hip nalahno povleci. Kaj opazita?

3. Ponovita korak 2, le da drugič povleče le sošolec, tretjič pa oba hkrati.

Ugotovitve:

4. Sile sicer vedno nastopajo v nasprotno enakih parih, a le ena od obeh sil je sila na opazovano telo.

Na levi sliki označi vsaj tri pare sil, na desno sliko pa preriši le tiste sile, ki delujejo na omaro.

27

Preprosti poskusi V obeh delovnih zvezkih skupaj je več kot 50 preprostih poskusov, ki so na kratko predstavljeni že v učbeniku. Pri vsakem poskusu so navedeni namen, potrebna oprema in potek dela. Poskusi so zasnovani tako, da so čim bolj preprosti in učinkoviti, posebna skrb pa je posvečena potrebščinam, ki jih v celoti najdemo doma ali v bližnji trgovini.

Vsako poglavje se konča s skupinsko nalogo, pri kateri je treba uporabiti pridobljeno znanje na konkretnem primeru – pri izdelavi mostu, varne embalaže, načrta varčne hiše, opreme za polarno odpravo ... Naloga je zasnovana tako, da pri učencu spodbuja ustvarjalnost, sodelovalno učenje, iznajdljivost, povezovanje znanja ipd. Učenec se med delom seznani tudi s tehnikami ustvarjalnega in kritičnega mišljenja, odločanja in reševanja problemov.

Uporabi znanje!

je primerjava in vrednotePomemben del kritičnega mišljenja način je, da poiščemo nje zamisli in informacij. Najpreprostejši možnostmi in presodimo, podobnosti in razlike med različnimi naše odločitve in kako pomembe so. Na ta način postanejo rešitve veliko bolj premišljene in pretehtane.

Uporabi znanje!

Primerjava in vrednotenje zamisli:

Na osnovi analize obstoječih mostov izdelajte dva osnutka vašega mostu. Primerjaj prednosti in slabosti vsake rešitve in na osnovi tega izberi najboljšo. Pri tem ne imejte v mislih le trdnosti temveč tudi zahtevnost izdelave in še kaj ... Pred gradnjo poskušaj odpraviti največje pomanjkljivosti med seboj in na koncu izberi najboljšo.

Pomagaj si s spodnjim diagramom.

njihove vrednosti sta Ustvarjanje novih zamisli in presoja in reševanju ključna procesa pri kasnejšem odločanju danajprej brez problemov. Najpreprostejši način je, Nato jih uredimo, vrednotenja nanizamo čim več zamisli. najprimernejšo. dopolnimo,ovrednotimo in izberemo

Mars Pathfinder Pristanek sonde NASA Iz sporočila za javnost, ki ga je pripravila

Pathfinder je bila v veliki meri Uspešnost vesoljske misije Mars rešitev, ki so bile neverzasluga zelo inovativnih in neobičajnih je bil štiri in pol minute trajajoč jetno preproste. Najbolj domiseln se je odprlo velkanpristanek. Po ognjenem vstopu v atmosfero sonde proti površju. Tik sko padalo, ki je upočasnilo padanje in napihnile so se številne nad površjem se je padalo odpelo Sonda se je kot žoga zračne blazine, ki so ublažile pristanek. odboji so bili visoki kot večnekajkrat odbila od površja (prvi 1 km daleč od mesta, nadstropna stavba) in ustavila približno so se spustile in ven je kjer je zadela površje. Zračne blazine Marsovega površja. pripeljalo majhno vozilo za preiskovanje

Naloga

Naloga

NAJBOLJŠI MOŽNOSTI, KI STE SE JU DOMISLILI

Si član uspešnega tima gradbenih inženerjev specializiranih za gradnjo jeklenih mostov, ki se je prijavil na razpis za najbolj trdno zasnovo novega mostu. Seveda boste poskušali osvojiti prvo nagrado!

Narodna galerija bo v New Yorku pripravila razstavo slovenske obrti. Vaša naloga je, da poskrbite, da bodo čudoviti pirhi neprecenljive vrednosti varno prispeli v New York, kjer jih bodo lahko občudovali številni obiskovalci. Vodstvo muzeja je v skrbi, da bi zagotovo dobili ustrezno rešitev, enako nalogo dodelilo tudi drugim podjetjem. Zmaga skupina, ki bo izdelala najbolj varno embalažo, ki bo brez večjih posledic prenesla potovanje.

Pogoji

Pogoji

– čas za pripravo načrta in prezkuse je do prihodnje ure fizike, čas izdelave je 45 minut – zaščitna embalaža, mora preprečiti razbitje pirha pri obtežitvi 5 kg in pri padcu z višine 3 m – na voljo je karton velikosti 40 x 60 cm, dva lista časopisnega papirja, kolut samolepilnega traku in 2 m tanke vrvice

– čas za pripravo načrta in prezkuse je do prihodnje ure fizike, čas izdelave je 45 minut – premostiti je potrebno prepad med dvema šolskima mizama, ki znaša 1,5 dolžine slamice – na voljo je 30 slamic, kolut samolepilnega traku, škarjice in karton velkosti 1,5 x 0,5 dolžine slamice – slamice je dovoljeno rezati in lepiti – most ne sme biti pričvrščen na podlago

Most Tacoma Narrows

Ovrednotite prvo možnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Iskanje in vrednotenje informacij:

v različnih virih poišči nekaj slik jeklenih mostov. Po osnovnih značilnostih jih poskusi razvrstiti v dva tipa ju skicirati v spodnja okvirja. Zraven pripiši nekaj osnovnih značilnosti in označi najpomembnejšo.

---- - - - - - - - - - - PRVI TIP - - - - - - -

Most Tacoma Narrows (Tacoma Narrows Bridge) je bil 1.600 metrov dolg viseči most preko morske ožine Tacoma Narrows med Tacomo in Gig Harborjem v zvezni državi Washington.

Odprli so ga 1. julija 1940.

Kmalu po odprtju so odkrili, da most v vetrovnem vremenu nekoliko niha, vendar je kazalo, da most lahko prenese take obremenitve.

7. novembra 1940 je most ob zmernem začel nihati močneje ter se kmalu porušil.

Leta 1950 so na istem mestu zgradili nov most, ki stoji še danes.

Ovrednotite drugo možnost

Ustvarjanje zamisli: Pri ustvarjanju zamisli naj sodeluje čim več ljudi. Zamisli naj se v začetni fazi zgolj niza in ureja, vsakršno vrednotenje zamisli (tudi z govorico telesa) lahko le škoduje nastajanju novih zamisli. Posebno skrb namenite nenavadnim zamislim. Pri beleženju pomagate s spodnjim j in urejanju j j zamisli si lahko p g p j diagramom. g

KRITERIJI (razvrščeni po pomembnosti)

Zrušenje mostu Tacoma

- - - - - - - - - - - PRVI TIP - - - - - - - - - - -

Izberite boljšo možnost in jo še dodatno izboljšajte Narrows

- - - - - - - - - - - SKICA - - - - - - - - - -

utemeljitev:

Razvstite R tit zamisli i li v različne ličč kategorije k t ij ZAMISLI RAZVRŠČENE PO TIPIH 1.tip:

osnovne značilnosti

osnovne značilnosti

Vrednotenje zamisli:

Ko ste nabrali dovolj različnih zamislim, je čas, da ji ovrednotite in izberete najprimernejšo. Da si olajšamo delo naredimo ožji izbor zamisli, v katerega ne pozabimo vključiti nenavadnih zamisli. Običajno mora končna zamisel ustrezati večim kriterijem, ki so različno pomembni. Odločite se, kateri kriteriji za vas najpomembnejši. Pri vrednotenju si lahko pomagate s spodnjo preglednico.

----------- - - - - - - - - - - - - VSE ZAMISLI - -

Postopek izdelave: Preden začnete z izdelavo določite v kakšnem zaporedju bo potekala gradnja. Za vsako fazo predvidite koliko časa bo trajala. Pri tem upoštevajte začetne pogoje. Določite kdo je vodja gradbišča in kdo je zadolžen za katero opravilo. Med gradnjo se čim bolj držite postopka!

2.tip:

3.tip:

4.tip:

NAJBOLJŠE ZAMISLI

Uporabi znanje!

Izberite najboljšo zamisel oziroma kombinacijo zamisli

Izberite najbolj nenavadne zamisli NENAVADNE ZAMISLI

NAJBOLJŠA ZAMISEL

Končna analiza:

22

Ko je delo opravljeno in naloga uspešno zaključena, je čas za pogovor o tem kako ste opravili nalogo. Pogovorite se predvsem o tem kakšen je bil vaš načrt, kako je potekalo delo, kako se je vsak počutil pri delu in kaj ste se pri tem naučili. Pogovor sklenite s tem, kako bi se podobne naloge lotili prihodnjič.

23

48

49

GRADIVO ZA UÄŒITELJE

ÄŒeprav sta uÄ?benik in delovni zvezek namenjena v prvi vrsti uÄ?encem, pa nismo pri razvoju uÄ?beniĹĄkega kompleta pozabili uÄ?iteljev in njihovega vsakdanjega dela z uÄ?enci. Za pomoÄ? pri uporabi uÄ?beniĹĄkega kompleta, ĹĄe posebno v zaÄ?etni fazi, ki zahteva ogromno Ä?asa in truda, smo Ĺže pripravili nekatera dodatna gradiva za uÄ?itelje, ĹĄe veÄ? pa jih bomo v prihodnjih letih.

Gradiva nastajajo v sodelovanju z izkuĹĄenimi uÄ?itelji in bodo obsegala priroÄ?nik za uÄ?itelje, predlog letne priprave, knjiĹžico s podrobnimi opisi ter navodili za izvajanje poskusov ter razliÄ?na raÄ?unalniĹĄka gradiva.

Vsa naĹĄteta gradiva za uÄ?itelje bodo postopoma objavljena na spletni strani www.devetletka.net. Tu lahko najdete priroÄ?nik za uÄ?itelje in letno pripravo za 8. razred. PriroÄ?nik za uÄ?itelje in letna priprava za 9. razred bosta na voljo avgusta. Druga gradiva bomo objavljali postopoma, o Ä?emer bodo uÄ?itelji, ki uporabljajo naĹĄa gradiva, sproti obveĹĄÄ?eni.

Gradivo za uÄ?itelje: • priroÄ?nik za uÄ?itelje • letna tematska priprava • prosojnice • knjiĹžica s podrobnim opisom vseh poskusov • raÄ?unalniĹĄke diaprojekcije • delovni listi • dodatno slikovno gradivo • reĹĄitve nalog iz delovnega zvezka

PriroÄ?nik za uÄ?itelje PriroÄ?nik, dostopen v elektronski obliki, bo odliÄ?na zasnova za izdelavo uÄ?nih priprav za izvedbo posameznih ur.

KoĹžuh in na JuriÄ?ić, Vasja

Vsebina priroÄ?nika: • uÄ?ni cilji • uÄ?na motivacija • metode in oblike dela • diferenciacija • dodatne vsebine • medpredmetne povezave • seznam dodatnih gradiv • spletne povezave • reĹĄitve nalog iz delovnega zvezka

r

Valentina Mlaka

ar, Ä?ulija

AmbroĹž DemĹĄ

?

Zakaj se dogaja 8 ja gi er Sile in en UÄŒITELJE

AmbroĹž DemĹĄ

Diferenciacija

ar, Ä?ulijana JuriÄ?ić

mo predvsem izvajam izvajamo Diferenciacijo lahko a ugotavljanja in ega na podroÄ?ju samostojn . izpeljevanja zakljuÄ?kov

uÄ?enci: temu, da bi ZX YXW \T\Q ZX YXW T\T\Q je namenjena eT[XZ^bbcY^ b_a i eT[XZ^ cY^ b_aT Ta uÄ?na enota [^ _^eT iP]^ i ST[^ _^eTiP]^ SP YT ST X SP YT ST[dYT ~ eTST[X ~ eTST[ ZPcTa^ ST[dYT P ZPcTa^ T[^ ]P P cT[^ ] T\XZP c _aT\XZ

PSPa _a povzroÄ?ajo sile ZPSPa ST[^ Z [YP ST[^ XZP X] _aT\XZP ^_aPe[YP P ^_aPe SP bX[P X SP bX[ X[T e b\TaX _aT\ eTST[X ~ ~ eTST[ in v ďŹ ziki ST[^ i\]^ TZ b v vsakdanjem Ĺživljenju ÂŤ ~ eTST[X SP YT vanju koliÄ?in sti pri povezo liko med Âťdelom sorazmernosti li razliko * razume premo iti pojem obliki * znali uporab i ugotovitev v matematiÄ?ni * znali zapisat

problem.

7@; BA<7? 67>A FBAC34><3?A G ;D>; =3< E74; BA? 67>A PRED BRANJEM: C3I? G; =3=A I;=3 ABC767><F<7AG;M MED BRANJEM: F9AEA <3< A47 Q67 @;5;<;N &3< F9AE PO BRANJU: BC;?7C

KljuÄ?ne besede: K DBC7?7?43 K BC7?;= K D;>3 K 67>A K <AF>7

#;M3 <7 <7 D7>;E7G

I9C3<7@3 ;@ @3 GCDE; ?43 I3 GDA .A <7 G7>;=3 DBC7?7 7 D7>;EG7 G7D7>;?A

6CF ;@A *4;S3<@A D GD7 343G@A =A <7 EC743 S7BC3G @; BC3G @;S I @;53:

<;: A6@7DE; BA DEAB DEG3C; I>A ;E; G M=3E>7 AG@A @3 EAGAC@<3= ;@ BA@ @3 6GAC;MS7 I>A ;E; A L 7 M>A =3< B3 BA:;MEG C3IEAGAC;E; EA 4; M

><7 07D S3D <7 EC743 E7 =7 A?3C7 BADE7 @3 =A@5F 67>3E; I3 I343GA B3 I?3@<=3 7@7C9;<7

enaka 1 N¡m.

2 Ă&#x2014; 100 N

AI@3S;?A I

delo?

Od Ä?esa je odvisno ; <A <7 A BA DBC7?7?4; =

1 meter

1 meter

100 N

%

7>A >3:=A BC7DA<3?

76 D74A< ;E; ?AC3?A >7 63 ?

BAGICAS;>3 D;>3 +3I DA <;: E7 D;>7 ;@ DBC7?7?47 =; C7D BC;?7C<3?A D;>7

%

100 N

%

;=A ) &A>;=A ) &A>; ;>A 9F<7 D;> BC7?39F<7 D;>A BC; =C3G>F BC7?39 A 6A> ;@; BA 6A> ;@; 43I7@ BA

+>3G3>75 BC; =C3G>F A>;?B;<<D=; 43 3G3 A>;?B;<D=; 43I7@ 3G; =A BC7B>3G3 A> 67>3 ABC3G; =A BC7B>

Odgovori

7?3=@7 BC7?3=@7 ) BC7? ?

D;>A

=; D D; 3 @3 =; D D;>A ) DE3G; 3G; G7S 67>3 @3

7DE3G; ) BC7DE

&6A ABC3G; G7S 67> ;>A =; D D;> @3 =; D D;>A ) BC I3 ?

3>; .;@3 = B;3@;@A I3 ?

3>; .;

I3 ?

A?3CA I3 ?

A = F ¡ s

skup skupajj skupaj ReĹĄĹĄ ReĹĄimo ABC3G;> 7>3 <7 ABC3G;> 67>3 <7 AB A>;=A 67

;=3 ;@ DE D;>7 G D?7C; BC7?

R7 BAI@3?A G7>;=A C3SF@3?A

G><7@A 67>A I3C7D ;I BC7?;= >3:=A ABC3 C7IF>E3E G ;@ 6A> ;@A 6A4;?A &A BA?@A ;?A D;>A >; ;I9 6 F>

@36A?7DE;?A I <AF @7HEA@ ?7EC;: .A 7@7C9;<7 ;@ I3 ?7C<7@<7 67>3

=; <;: FBAC34><3?A

?A =A>; $IC3SF@3<? $IC3SF@3<?A =A>;=A 6 ?D=7 =;>A9C3?

9F =;>A9C3?D=7 C; 6G;9F 67>3G75 BC; 6G;9F 67>3G75 BC; ?

7 ?

G;M;@7 3> 6A G; M=3E>7 D E3> 6A G;M;@7 M=3E>7 D E3

A=F¡s !" ' % ! #$ ! Delo (A) ! " + $ " ( "' #"(+$"- & % A 3> BA47C7?A =A>;=A <7 EA &A D E % <7 7@3= )P? 3 BC;4>; @A % % @3 =>AB ABC3G;?A S<7 IG7I7= ;@ 93 63?A ><3?A G7S<7 3>3 G7S=C3E FBAC34 67>3 &7C <7 7@AE3 ?

7@AE7 3 <7 =;>A<AF>7 =% K E;DAS=C3E G7S<3 7@AE

% =% % % E3 <7 ?793<AF>7 ( K ?;>;<A@=C3E G7S<3 7@A %

(%

%

ďŹ ziki. kot v ďŹ ziki. pojmujemo delo drugaÄ?e Q:D:C L:DH FBKEBV EH :EB G> BG IHC:KGB 2. V vsakdanjem Ĺživljenju BVB :EB HIJ:NEC:V => 7: H;: IJBF>J: Q:I > =>E: QBD:EGH IHCFHN:GC GC> =>E: NK:D=:GC> IHCFHN: =H@:C:GC> # -$ # -$ 7:D:C K>=BV Q: FBQH BG 7:D:C J>VMC>V LHE> G:EH@H # -$ # -$ KDH 7:D:C IHF:@:V =J :LB => 7:D:C DB CH H^> :@:

)? )?

%%

Ä?e poznamo velikost lahko izraÄ?unamo, BE: opravljenega dela H =>E: C> HIJ:NBE: K >J> BQJ:^MG:C DHEBD

sile in premik.

5. KoliÄ?ino 7: NK> HIBK:G> IJBF =H@:C:GC>

<> MIJ:KGC>GC> N B@:EB F>L KG> G> D>I> L:E G: J:F> =NB@ VHEKD> LHJ;> K NE>D: K:GB N AJB;

opredeljeno 3. V ďŹ ziki je delo natanÄ?no KBEH K D:L>JH =>EMC> 7: NK:DH KEBDH Q:IBVB

KBE:

IJ>FBD

-

<F

-

<F

-

F

-

F

=>EH

MIHN:GC>F

nakupi?

B KH IHN>Q:G: Q G:D Kako naporni so IJB NK>A HIJ:NBEBA D IBVB IHLJ>;G> EBDH =>E: KB HIJ:NBE

/J>= G:DMIB BQ

KBE:

Naloga: M@HLHNB DH B^D: GHV>GC> NJ>^D B<> IHLBKD:GC> NHQ @E>=GB<H C>F:GC> BNBE K IHE BIJ:NB MKLJ>QGH IJ> G G: HKGHNB L>@: IJ L>HJ>LB^G> HKGHN> B

KIJ>F>F;:

BE: =>EH =>E: F;H BG )$ -( HIJ:N IHNQJH^BE: KIJ>F> 7:IBK:G: KBE: )$ -(

Kratek opis merjenja:

/HC:KGBEH

Meritve in izraÄ?uni: KBE:

C>F:GC> BNB C>F:GC> BNBE HIJ:NBEH K IHEB<>

KIJ>F>F;:

BE: =>EH =>E: F;H BG )$ -( HIJ:N IHNQJH^BE: KIJ>F> 7:IBK:G: KBE: )$ -(

%3?7D %AF>7

C IHLBKD:GC> NHQB^D:

GHV>GC> NJ>^D>

KBE: -

IHL F

/HC:KGBEH / C:KGBEH

=>EH )

E7@;DF D7CG;D BC; =%

57 ?7E BFMS; %

<@;=3 6G;9 I34A (%

Kratek komentar naloge:

KBE:

3 GI>7E >7E3> (%

51

KIJ>F>F;:

BE: =>EH =>E: F;H BG )$ -( HIJ:N IHNQJH^BE: KIJ>F> 7:IBK:G: KBE: )$ -( /HC:KGBEH

50 65

%

64

dnja Utrjevanje & nadgra snovi Obravnava nove Napovednik energiji vsebuje enega Poglavje o delu in konceptov, zato Ĺže kljuÄ?nih ďŹ zikalnih pomembnost v zaÄ?etku poudarimo Delo, moÄ? in obravnavane snovi. pojmi, ampak se energija niso le ďŹ zikalni in kemiji, tehniÄ?nih pojavljajo v biologiji, ... vedah druĹžboslovnih

cija Uvodna motiva

TJ

GJ

MJ

kJ

ki jo povzroÄ?i sila.

J>F>F;H L: KBE: IHNQJH^BE: KI in je povezan s spremembo, ;H BG J:QFBKEB :EB C> L>EH HIBVB KIJ>F>F

% P % P ? ) P ) P ?

EAB>AE7

BAGICAS;>7

; I 6G;9A? 7@7 =3E>; <7 G BC;?7C<3G R7 6G;9@7?A 6G7 M C;?7C<3G; I 6G; @3 6GA<@3 D;>3 0 B M=3E>7 I3 EA BAEC74 BC7?7?4A ;@ A ABC3G;>; 6GA<@A D 9A? 7@7 M=3E>7 D? <7 ABC3G><7@A 7>A -=>7B3?A 63 D E7? EF6; 6GA<@A 6 >7

7C@A I G7>;=ADE<A D; 67>A BC7?ADAC3I?

DEC3@; A4C3S3@<7 L %

2 Ă&#x2014; 1 meter

1 meter

100 N

3>;

: =NB@ IJ:EG>@: KLJHC

=NB@ VHEKD> LHJ;>

=CF:3 I3@<F =CF:3 C7I3@<F =C BC3G;MM BC; C7 =A 67>3 ABC3G;M BC; C7 EAG;> =A>;=A 67>3 AB &3=A 4; F9AEAG;> =A>; 5A

=A E7:E@;5A

D =F:;@<D=A E7:E@;5 +A?393< D; D =F:;@<D

=C3<M7 delo = sila ¡ premik

HF:J:G^ =NB@ Q:;HC: I

=NB@ QN>QD: K L:E

1J

mJ

Razmisli

?7C@A D;>; =; 7 67>A BC7?ADAC3I -BAI@3>; D?A 63 < 7?;=F E7>7D3

7?ADAC3I?7C@A BC 67>A ABC3G><3 ;@ BC 7C@ADE; 7 A47 BC7?ADAC3I? 7 @;5;<3 67>3 GD74F< sile in 4>;=; delo je zmnoĹžek G @3<BC7BCADE7<M; A 6@3 R7 D;>3 ;@ 3 ;@ BC7?;= GIBAC7 premika S7 DE3 D;> >7 E;DE; 67> D;>7

76@3 FBAME7G3?A BC7?;= @;DE3 GIBAC ;M7?A EF6; ?;=3 .A >3:=A I3B =; =3 7 G D?7C; BC7

>3?; 07@63C GD7 BAG7I3@A D D; +C; D7>;EG; <7 D=AC3< 3 BAD=FM3?A < >3:=A D7 I9A6; 6 @; GD7 >7 G D;>3: &3 @;=3=AC @7 @3? 93 =><F4 ECF6F BC7DE3G;E; =>3G;C B3 AE;D=3>; I GDA 7BC3G D?A =>3G;C B FDB7 BC7?3=@;E; R EAC7< 67>3>; G793 FS;@=3 -?A D;>A 3> @; 4;>A BC3 A C3I>393?A ? ;G><7@<F >3:=A E 3>; @7 0 GD3=63@<7 9> $

G I;=; B3 <7 67>A 3@ @3 C3I>;S@7 @3S;@7 delo, kadar 3E3@S@A sila opravlja 7?47 ABC767><7@A I7>A @ deluje R7 @; DBC7? premika telo, na katerega BC3G;>3 67>3

>;=7 E7>7D3 D;>3 @; A ki >797 9;43@<3 3>; A4 je povezano s spremembami,

&3=AC =A>; 7 delo C7?7?4A BAGICAS; jih povzroÄ?ajo sile L S;? G7S<A DB F 7>A =C3<M7 7 ABC3G;>3 @3 E7>7D D;>3 E7? G7S 67>3 <

telo za 1 m. s silo 1 N dvignemo <B kadar npr. 100 g predmet HQG:^B N IJ>@E>=GB F (G @: MKLJ>QGH (J). 1 J dela opravimo, :F>QGBA =NB@BA Q: 4. Delo merimo v joulih EH HIJ:NBFH IJB IHK .<>GB DHEBDVGH =>

=NB@ KIHGD> Q: I:IBJ

UÄ&#x152;ITELJE

o tem.

X kaj delamo in govorimo K>E H; ;>K>=B [=>EH 1. Ljudje pogosto DB LB IJB=>CH G: FB 7:IBVB G>D:C ;>K>=

7>A

G><3 67>A ABC3G><

=A D;>3 ABC3G><3 67>A =3< BC;?7CAG =A D;>3 A ;>3 D;>3

)3ME7< @7=3< BC;?7CAG 3 C3G; D; >3 ABC A =A>;=A 67>3 ABC3G; CAS; 7 A6G;D@A =A>;=A 67> ;: BAGICA <;: BAGICAS; 4 =; <;

*6 S7D3 <7 A6G;D@ 7?7?4 >;=ADE; DBC7?7?4 =; 67>A A G7>;=ADE; DBC7?

&3< BAG7 67>A A G7 D;>3

Ponovi

Koliko dela smo opravili?

Kaj je delo?

PRIROÄ&#x152;NIK ZA

"% $ ! ' + " ( &' +" ( " %&' +" ( " (

! $ " $ " . + " ! &' +" $ " $% %&' +" ! " 3 $% %&' +" !%" $ ) !%" 3 $% % ) "% % $ ) % $ ) % $ ) !% $ ) "% *$ ) "% 3*$ ) "% 3*$ ) -$ "" % $ ) !%" 3 $% . -$ " % $ ) . . -$ " % $ ) !% &' # &' # ' -' 3*$

&' # ' &' # ' -' &' # ' &' # ' -' 3* $ &' # ' $ . -$ " - +( !

D>L> NQE>L J:D NQE>L J:D>L>

3.1 Spremembe EA ;G><7@<F BA9AD 93 G GD3=63@<7? in delo 7>A <7 BA<7? =; I;=; B3 <7 @3E3@ S@A 6A>AS7@A

50â&#x2C6;&#x2019;51

Spremembe

*

#* $ ) #*

$ ) #*

$ ) #* $ ) #* $ ) #* $ # $ # # $ %# "$ "$ # "% ()' $ (% $ # $ ! "$ # "% - ! "$ # - ! "$ # "% - ! "$ # - ! "$ # "%# $ - ! "$ # $ #1 $ #1 $ 2+( ! $ #1 $ in delo "% $ ) 2+( ! $ 2+( ! # 2+( ! $ # 2+ $ $ ! $ ! $ % $ ! % . &%-$ " ' -" !%

QE>L NNQE>L : >L:E: @: IHLG VD>@ IHLGBVD>@: E>L:E:

del. zvezek str.

h povmemb, ki jih sprememb, a na ano z velikostjo spreme t a telo, mika prem Delo je povezano dar premika kada le ila opravlja delo, kadar oĹžek sile zzmno zroÄ?ajo sile. Sila no kott zmnoĹžek opredeljen je. Delo je opredeljeno le dell sile, ki jje katerega deluje. evati le upoĹĄte up u m moramo upoĹĄtevati e ri tem le (J) in je e joule in premika. Pri de je Enota za delo vzporeden s premikom.

Povzetek M=3E>A 6A R7 D E3> 6G;9@7?A &3< B3 G;M;@3 6G;93 A D E7? 6G3 DEA 6A BA>AG;57 D? GC:@<7 BA>;57 @3?7 ;?

6G3=C3E ?7DE;>; I 7@;? D3? ?3@<M3 6G;93 @36A G; D BA>AG;S@;?

S;@ D?A G BC;?7C<3 EA>;=M@;? )3 E3 @3 =>7B3?A 63 <7 A<@A 67>A $I E793 D 6G;9A? ABC3G;>; 6G BC7?;=A?

7?ADAC3I?7C@A D ABC3G><7@A 67>A BC CADEA :=A ;I>FMS;?A BC7B $I A47: BC;?7CAG >3 Ä?im veÄ?ja 7@A delo je tem veÄ?je, F9AEAG;E7G ABC3G>< sile

je premik prijemaliĹĄÄ?a je sila in Ä?im veÄ?ji

N E>L NQE>L >L:E: > : E> IHJLLG>@ VI VIHJLG>@: E>L:E:

uÄ?benik str. 64â&#x2C6;&#x2019;65

je morajo vedeti, da NiĹžja raven: UÄ?enci ami, od Ä?esa delo povezano s sprememb ga oznaÄ?imo in o je odvisno delo, kako enoto uporabljam izraÄ?unamo, ter katero enostavne ďŹ zikalne za delo. Znajo reĹĄiti probleme.

Zakaj se dogaja ?

Gibanje in elek trika 9 zastavljenih vpraĹĄanj) Samostojno izdelo. in kako je odvisno obrazec za raÄ?unanje peljejo in predlagajo bolj zapleten ďŹ zikalni dela. Lahko reĹĄijo

DH >L J:= CKD E> NQE>L J:= NQ NQE>L J:=BCKDH @: FH=>E: >@ G> >G NH=> NH=>G>@: FH=>E:

1 ĹĄolska ura

o ali z malo , Vasja UÄ?enci samostojn KoĹžuh ViĹĄja raven: o in Valen v obliki problemsk tina Mlaka pomoÄ?i (predvsem ugotovijo, od Ä?esa r

NQE>L FMA NQE>L FMA>

emembe Sprem 3.1 Spre elo delo in del

F L F> F>L : E>L: : :L>@: I:IBJG: I:IBJG:L>@: E>L:E:

PRIROÄ&#x152;NIK ZA

vpraĹĄanje, kdaj po UÄ?encem zastavimo Primdelajo in kdaj ne. njihovem mnenju njem. Postaerjamo uÄ?enje z nakupova bi v obeh primerih vimo vpraĹĄanje: kako ? je bilo opravljeno doloÄ?ili, koliko dela preprost poskus z Lahko izvedemo tudi kljuko, pa niÄ?!). odpiranjem vrat (vleÄ?emo

s spremembami.

Delo je povezano i poskusi (npr.

Z razliÄ?nimi preprostim konca svinÄ?nika ega pritiskanje nezaĹĄiljen papirju, dvigovanje na mizo, pisanje po plasob steno, stiskanje knjig, pritiskanje o o, kdaj opravljam tenkeâ&#x20AC;Ś) ugotavljam o, uÄ?enci se pogovorim delo in kdaj ne. Z , kdo je opravil ugotovimo lahko kako naj na koncu izluĹĄÄ?ijo veÄ?je delo. UÄ?enci ki je dela opravil tisti, dejstvo, da je veÄ? o. Povemo, da povzroÄ?il veÄ?jo sprememb v Sloveniji A, delo za oznaka je ďŹ zikalna o tudi oznako W da pa v svetu uporabljaj (angl. work). premika in sile. IzveDelo je odvisno od poskusov, npr. dvidemo nekaj preprostih knjig na razliÄ?ne ganje razliÄ?nega ĹĄtevila

50

razliÄ?no obteĹžene viĹĄine ali vleÄ?enje podlagi. Iz poskusov ĹĄkatle po vodoravni , od Ä?esa je odvisno skupaj ugotovimo komda delo opravlja le . delo. Poudarimo, vzporedna s premikom ponenta sile, ki je matematiÄ?nega UÄ?ence vodimo do Opozorimo jih na zapisa izraÄ?una dela. to s katerim opiĹĄemo matematiÄ?ni pojem, sorazmerje. povezavo â&#x20AC;&#x201C; premo o delo, ki ga je Enota za delo. IzraÄ?unam nekega telesa dviganju uÄ?enec opravil pri naloge uÄ?enci v uÄ?ilnici. Pri reĹĄevanju enoti N in m. Pougotovijo, da ostaneta imo zmnoĹžek nadomest jasnimo, da njun slik v uÄ?beniku se z joulom. Ob sekvenci redih velikostnih o o z uÄ?enci pogovorim opravljenega dela. razliÄ?nih primerov

ju znanja so naUtrjevanju in poglabljan in naloge v uÄ?beniku menjena vpraĹĄanja v delovnem zvezku na strani 65 ter naloge na strani 50 in 51. na raziskovanje UÄ?ence lahko napotimo Joula. Ĺživljenja in dela Jamesa

je KritiÄ?no miĹĄljen spodbuja kritiÄ?no Celoten potek ure ok lahko spodbudim miĹĄljenje. UÄ?ence vpraĹĄanji, kot je: temu tudi z dodatnimi aXcX eT[XZ^bc ^_aPe~ :PZ^ S^[^çXcX Xi\T ljenega dela?

2. je namenjena tudi KritiÄ?nemu miĹĄljenje zvezku. naloga v delovnem

Aktivno branje ZakljuÄ?ek povzamemo kljuÄ?ne Za konec ure lahko v obliki miselnega pojme in ugotovitve vzorca.

predvsem na branje Pozornost usmerimo tem si uÄ?enci Pri in razumevanje slik. ob slike v uÄ?beniku, najprej sami ogledajo V velikostni red dela. katerih je naveden vsebino slik na druge pogovoru prenesejo o v katerih opravljam situacije v Ĺživljenju, delo.

51

Drugi viri (Eureka www.youtube.com

8)

Medpredmetno e MAT: premo sorazmerj koĹĄ ali gol na Ĺ V: delo pri metanju izumi in ZG: industrializacija v angleĹĄÄ?ini AN: strokovni izrazi

Zapomnili si bomo

z velikostjo Delo je povezano povzroÄ?ajo sile. Sila sprememb, ki jih je premika telo. Delo opravlja delo, kadar sile (v smeri premika) opredeljeno kot zmnoĹžek za delo je joule (J). in premika. Enota

znanje nas dela velike

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 19 90 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.knjigarna.com

ŠOLSKI ZASTOPNIKI ZALOŽBE ROKUS KLETT

Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska

Naročila in informacije

Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si

Prekmurje in Maribor

Prodaja

Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

Koroška in Zasavje

vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71 matic.karlovsek@rokus-klett.si podpora kupcem Anja Potočnik, tel.: 01 513 46 46 anja.potocnik@rokus-klett.si

Marko Hanuš GSM: 041/426 627 E-pošta: marko.hanus@rokus-klett.si

Skladišče

Bela krajina in Dolenjska

vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91 tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Ksenija Šimnovec GSM: 031/649 783 E-pošta: ksenija.simnovec@rokus-klett.si

Primorska Miran Domajnko GSM: 041/734 603 E-pošta: miran.domajnko@rokus-klett.si

Uredništvo Telefon: 01 513 46 94 Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji Telefon: 01 513 46 53 Telefaks: 01 513 46 99

DN100148

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Založba Rokus Klett

Z nakupom delovnih zvezkov in Založbe Rokus Klett

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

je članica Evropskega združenja

prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s

telefon: 01 513 46 00

šolskih založnikov (EEPG).

posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi

telefaks: 01 513 46 99

bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali

e-pošta: rokus@rokus-klett.si

svoje sposobnosti.

www.rokus-klett.si