DN100123 katalog geografija 2010

znanje nas dela velike

ŠOLSKO LETO 2010/11

Rokusova

geografija V OSNOVNI ŠOLI

EKOLOŠK LOŠK KO GRADIVO GRADIVO

EKOLOŠK LOŠK KO GRADIVO GRADIV

EKOLOŠK LOŠK KO GRADIVO GRADIVO

Helena Verdev

Helena Verdev

Helena Verdev

Raziskujem

Raziskujem

Raziskujem j

ZEMLJO 6

STARI SVET 7

NOVI SVET 8

Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole

Učbenik za geografijo v osmem razredu osnovne šole

Učbenik za geografijo v šestem razredu osnovne šole

EKOLOŠK LOŠK KO GRADIV GRA DIVO

EKOLOŠK LOŠK KO GRADIV GRA DIVO

EKOLOŠK LOŠK KO GRADIV GRA DIVO

Helena Verdev

Helena Verdev

Helena Verdev

Raziskujem

Raziskujem

Raziskujem j

ZEMLJO 6 Delovni zvezek za geografijo v šestem razredu osnovne šole

STARI SVET 7

NOVI SVET 8

Delovni zvezek za geografijo v sedmem razredu osnovne šole

Delovni zvezek za geografijo v osmem razredu osnovne šole

Привет из России!

Oglašam se vam s svojih popotovanj po Starem svetu, natančneje iz Rusije, največje države na svetu. Zaradi njene razsežnosti in lepot me še kar nekaj časa ne bo nazaj, tako da je letošnje raziskovanje Novega sveta prevzela moja sodelavka Nina, ki je prav tako izkušena popotnica, vodnica (in urednica).

Mi pa se vidimo spet drugo leto, ko bomo skupaj raziskovali Slovenijo.

Gotovo se še spomnite našega prvega skupnega potovanja, ko smo si ogledali naš planet od daleč, ali pa lanskega potepanja po Starem svetu. No, letos je na vrsti raziskovanje Novega sveta in nov popotni vodnik – Raziskujem Novi svet.

Na svetu skoraj ni več kraja, ki bi bil za človeka neznanka. Čeprav o vsakem od njih marsikaj vemo, bomo odkrivali številne osupljive stvari – neskončne prerije Severne Amerike, nepregledne gozdove Južne Amerike, vroče puščave Avstralije in ledena prostranstva Antarktike.

V novem popotnem vodniku Raziskujem Novi svet najdete sproščeno podane podatke, številne fotografije in zemljevide, zanimivosti, aktualne informacije, pa tudi zabavne ilustracije. Dopolnjuje ga popotniški dnevnik (ki ga zaradi mlajših popotnikov imenujemo tudi delovni zvezek), v katerega bodo vaši sopotniki lahko zapisovali vtise in rešili tudi kakšno uganko.

Skupaj boste uživali v lepotah našega planeta in dobili številne koristne informacije. Čakajo vas nepozabna doživetja!

Vedno pa se zgodi, da ob spoznavanju tujih krajev iščemo vzporednice z domovino, in takrat se nam navadno stoži po njej, zato vas že zdaj vabim na naslednje potovanje, ko bomo raziskovali našo prelepo Slovenijo v popotnem vodniku Raziskujem Slovenijo.

Zdaj najbrž že nestrpno čakate na začetek našega potovanja. Vzemite v roke popotni vodnik, katerega kakovost so potrdili vrhunski recenzenti in društvo National Geographic Society, ter se pridružite Heleni in Nini!

Vasja Kožuh, popotnik in urednik

P. S. Če vas bo pot zanesla v Rusijo, se pa le oglasite.

RAZISKUJEM ....

atom FSC. dijo novo.

EKOLOĹ LOĹ KO K KO GRADIVO GRADIV O

K KO LOĹ KO EKOLOĹ O DIVO GRADIV GRA

atom FSC. dijo novo.

EKOLOĹ LOĹ KO K KO GRADIVO GRADIV O

UÄ?benik Vsaka tema v uÄ?beniku je predstavljena na dveh sosednjih straneh.

Slikovno gradivo je skrbno izbrano in izdelano s poudarkom na motivaciji in informativnosti. Posebna pozornost je namenjena zemljevidom. Besedila so kratka, zanimiva, napisana v preprostem in razumljivem jeziku ter didaktiÄ?no in strokovno neoporeÄ?na. Oblikovna podoba gradiva je zasnovana v skladu z zahtevnimi standardi druĹĄtva National Geographic Society.

Helena Verdev

Raziskujjem

Helena Verdev

Raziskujem

ZEMLJO 6

NOVI SVET 8

Helena Verdev

Raziskujem

afijo UÄ?benik za geogr ne ĹĄole u osnov v ĹĄestem razred

UÄ?benik za geogr afijo v osmem razred u osnovne ĹĄole

STARI SVET 7 UÄ?benik za geogr afijo v sedmem razred u osnovne ĹĄole

atom FSC. dijo novo. atom FSC. dijo novo.

EKOLOĹ LOĹ KO K KO GRADIVO GRADIV O

EKOLOĹ LOĹ KO K KO GRADIVO GRADIV O

KO K LOĹ KO EKOLOĹ O DIVO GRADIV GRA

Delovni zvezek

Helena Verdev Helena Verdev

Raziskujem

ZEMLJO 6 Delovni zvezek za geografijo v ĹĄestem razred u osnovne ĹĄole

Raziskujjem

Helena Verdev

Raziskujem

STARI SVET

NOVI SVET 8

7

Delovni zvezek za geografijo v osmem razred u osnovne ĹĄole

za geografijo Delovni zvezek osnovne ĹĄole u v sedmem razred

Delovni zvezek dopolnjuje in nadgrajuje uÄ?benik. Dejavnosti so premiĹĄljeno izbrane, da pokrijejo vse uÄ?ne cilje. Poudarek je na uÄ?enju skozi zabavo, zato so naloge raznolike, zanimive in pouÄ?ne. S posebnimi temami se uÄ?enci spoznajo s tehnikami aktivnega branja in miĹĄljenja.

Pri letoĹĄnjem ponatisu delovnega zvezka za 6. razred smo poveÄ?ali vidljivost in berljivost navodil.

Gradivo za uÄ?itelja Da bi Ä?im bolj olajĹĄali pouÄ?evanje geograďŹ je z naĹĄimi uÄ?beniki in delovnimi zvezki, pripravljamo ĹĄtevilna dodatna gradiva za uÄ?itelje, ki bodo v celoti zbrana na spletni strani www.devetletka.net.

Med ta gradiva sodijo priroÄ?nik za uÄ?itelje v elektronski obliki, letne tematske priprave in dnevne uÄ?ne priprave, napisane posebej za komplete Raziskujem ... Gradivo za 6. in 7. razred je Ĺže na voljo, za 8. razred pa bo dostopno poleti 2010.

Na spletni strani bodo postopoma objavljene tudi izbrane fotograďŹ je in ilustracije iz uÄ?benika, ki jih boste lahko poljubno uporabili pri pripravi delovnih listov. Poleg njih bo na voljo nekaj delovnih listov in raÄ?unalniĹĄkih diaprojekcij.

PM 2/14/08 12:24:07

indd 8 VSE_Naslovke.

SERIJA RAZISKUJEM ... ZA GEOGRAFIJO V OSNOVNI Ĺ OLI

u – pos ebnem za pre delavo papirju s cert v celu lozo, iďŹ katom posadij FSC. o nov o.

EKOLO EK OĹ Ĺ K KO GRA GR O ADIVO AD VO

EKOLOĹ K LOĹ KO KO GRADIVO GRADIVO

u – pos ebnem za pre delavo papirju s cert v celu lozo, iďŹ katom posadij FSC. o nov o.

EKOLO EK OĹ Ĺ K KO GR O RA ADIVO AD VO

EKOLOĹ K LOĹ KO KO GRADIVO GRADIVO

u – pos ebnem za pre delavo papirju s cert v celu lozo, iďŹ katom posadij FSC. o nov o.

EKOLO EK OĹ Ĺ K KO GRA GR O ADIVO AD VO

Delov ni vd deve zvezek za tem razred geogra u osno fijo vne ĹĄĹĄo ole

EKOLO KOLOĹ KO Ĺ KO GRADI ADIVO

EKOLOĹ K LOĹ KO KO GRADIVO GRADIVO

v pripravi Helen a Verd ev

Razis kujem Raziskujem

ZEML J ZEMLJO O6 6 Helena Verdev

Delov v ĹĄeste ni zvezek

m razre za ge du os ografijo novn e ĹĄole UÄ?benik za geografijo v ĹĄestem razredu osnovne ĹĄole

Helen a Verd ev

Razis STAR kujem Raziskujem IS Helena Verdev

V STARI SVETE7T 7 Deelo De lov llo ovn ov vn nii zv zvez v se sed e edm dme mem em rraaaz zeekk za za ge geeo og og zzr zre grra rreed rafi du d afij fijo u ossn ijjo jo n no ovvn nee ĹĄo ĹĄole olle le UÄ?benik za geografijo v sedmem razredu osnovne ĹĄole

Helen a Verd ev

Razis NOVj Ikujem Raziskujem S

Helena Verdev ev

Helena Verdev

V NOVI SVETE8T 8 Delov v osme ni zvezek

m razre za ge du os ografijo novn e ĹĄole UÄ?benik za geografijo v osmem razredu osnovne ĹĄole

Spomladi 2010

VSE_

Naslo vke.in dd

6

Raziskujem

SLOVENIJO 9

Hele He eelle len len ena naaV V Veerd eerrd rde dev ev Helena He HelenaVerd H el e elenaV elen ele llenaV e ena enaV naV Verdev Verd Ve Ver V erd er e rd rd dev ev e v

UÄ?benik za geografijo v devetem razredu osnovne ĹĄole

SSpomladi l di 2011

2/14/0 8 12:23 :53 PM

D I D A K T I Č N A Z A S N O VA G R A D I VA

KO ŠK LOŠKO EKOLO VO DIVO GRADI GRA

Problemski pristop Vsi podnaslovi so zapisani v obliki vprašanj, kar učenca spodbuja k samostojnemu iskanju odgovorov na podlagi dosedanjih izkušenj in k pridobivanju novih spoznanj.

KO ŠK LOŠKO EKOLO VO DIVO GRADI GRA

atom FSC. dijo novo.

Kritična presoja

Helena Verdev

Raziskujem

STARI SVET Helena Verdev

Raziskujem

V gradivu so nevsiljivo in brez moraliziranja zajeti številni problemi našega vsakdanjika, kar učenca spodbuja h kritični presoji in odgovornemu ravnanju. V učbeniku za 8. razred so ti problemi strnjeni na koncu poglavij. Poimenovali smo jih Izzivi.

7

rafijo Učbenik za geog vne šole du osno v sedmem razre

ZEMLJO 6

Aktivno branje

rafijo Učbenik za geog vne šole du osno v šestem razre

Helena Verdev

Raziskujjem

NOVI SVET 8 Učbenik za geog rafijo v osmem razre du osnovne šole

V gradivo so vključene posebne enote V žarišču, ki v obliki časopisnega članka predstavljajo različne globalne teme. Enote učence postopoma navajajo na aktivno branje, povezovanje in kritično presojo informacij iz različnih virov.

Motivacija Pri pripravi kompletov Raziskujem ... smo imeli ves čas pred očmi vedoželjnega učenca, ki se spoznava z geografijo. Hkrati smo se zavedali, kako pomembno je, da že na začetku naš čudoviti planet prikažemo tako, da ga bo učenec vzljubil, ga želel raziskovati in zanj skrbeti. Zato smo se še posebno potrudili, da bo celotno gradivo čim bolj zanimivo, zabavno, pestro, barvito in hkrati sodobno.

Poglavja v učbenikih za 6. in 7. razred se začnejo z veliko dvostransko fotografijo, vsako podpoglavje pa s kratkim napovednikom, kar spodbuja učence k nadaljnjemu raziskovanju. V 8. razredu dvostranske fotografije nadomestijo satelitski posnetki celine.

Vsebina je predstavljena kot razburljivo potovanje po planetu Zemlja in odkrivanje njegovih lepot ter zakladov. Gradivo spodbuja pozitiven odnos do narave, hkrati pa razvija kritičen odnos do človeške družbe in ravnanja z okoljem.

V gradivo so vključeni tudi najnovejši dogodki (npr. potres na Haitiju) in spoznanja, kar dela vsebino še bolj zanimivo in učenca spodbuja k sprotnemu spremljanju in presojanju dogajanja v svetu.

Glavne značilnosti gradiva:

Vsebina in podatki so podani v najrazličnejših oblikah, s čimer pri učencih razvijamo informacijsko pismenost, ki je nepogrešljiva v sodobnem svetu.

• • • • • • • •

strokovno pregledno preprosto razumljivo zanimivo zabavno sodobno barvito

Aktualnost

Informacijska pismenost

Jasna in pregledna zgradba Poglavja se med seboj jasno ločijo po barvi, vsaka učna enota je prikazana na dveh sosednjih straneh, kar učencu omogoča lažjo navigacijo in pregled nad celotno vsebino.

P R I N A S TA N K U G R A D I VA S O S O D E L O VA L I :

Helena Verdev, avtorica

Nina Jeklič, urednica (8. razred)

Helena je izkušena avtorica, ki je sodelovala tudi pri nastajanju Rokusovih učbenikov za zgodovino.

Sicer vrsto let poučuje zgodovino in geografijo na Osnovni šoli Ljubečna, kjer je tudi pomočnica ravnatelja. V prostem času vodi gledališko skupino in potuje.

Nina je izkušena urednica monografij, med drugim tudi slovenskih knjižnih izdaj National Geographica. Je etnologinja in kulturna antropologinja, ki si v prostem času rada ogleda dober film, prebira knjige, želi pa si tudi še več potovati in fotografirati.

Vasja Kožuh, urednik (6. in 7. razred)

Igor Šinkovec, ilustrator

Vasja je izkušen urednik zelo uspešnih, tudi mednarodno nagrajenih učbenikov. Po izobrazbi je profesor fizike. Dolga leta je poučeval na gimnaziji, krajši čas pa je bil tudi ravnatelj osnovne šole.

V prostem času rad bere, potuje in fotografira.

Igor redno ilustrira učbenike in različne otroške revije, najraje pa dela animacije za računalniške igrice.

Povzetek

Avstralija in Nova Zelandija kljub veliki odvisnosti od kmetijstva sodita med gospodarsko najbolj razvite države na svetu. Države v Tihem oceanu so v precejšnji meri odvisne od tuje pomoči.

4 GOSPODARSTVO GO Avstralija doživlja na gospodarskem področju v zadnjem desetletju številne spremembe. Vse bolj se trgajo vezi z nekdanjimi »gospodarji« v Evropi in navezujejo stiki z bližnjimi azijskimi državami.

Ponovi

1. Kaj je značilno za gospodarstvo Avstralije?

2. Kaj je značilno za gospodarstvo Oceanije?

3. Katere vrste prometa so v Avstraliji in Oceaniji najpomembnejše? Zakaj?

Gradivo spodbuja in razvija: • • • • • • •

S čim se preživlja prebivalstvo Avstralije?

odgovoren odnos in skrb za okolje občekulturne in civilizacijske vrednote spoštljiv odnos do drugih kultur kritično mišljenje in presojo računalniško pismenost aktivno učenje in iskanje informacij radovednost in raziskovalnega duha

Razmisli

2 OSONČJE Številna stara ljudstva so častila Sonce in Luno kot najpomembnejši božanstvi.

Postavljali so jima različna svetišča in darovali številne žrtve. Azteki, staro ljudstvo v Srednji Ameriki, ki je sicer vedelo veliko o gibanju Sonca, je celo verjelo, da Sonce ne bo ponovno vzšlo, če mu ne bodo žrtvovali ljudi.

Zakaj so ostale države, ki so odvisne predvsem od izvoza kmetijskih pridelkov in rudnih bogastev, slab slabše gospodarsko razvite kot Avstralija?

1. Kje v vesolju se nahaja Zemlja?

Kakšno je gospodarstvo Nove Zelandije?

Nova Zelandija je gospodarsko visoko razvita država. Njeno gospodarstvo temelji predvsem na kmetijstvu, ki je specializirano in usmerjeno v živinorejo. Pridelki so namenjeni predvsem izvozu, zlasti volna, surovo maslo in goveje meso.

Pomembno je tudi sadjarstvo. V obalnih območjih je pomembno ribištvo. Nova Zelandija ima malo rudnih bogastev.

Zaradi številnih naravnih znamenitosti ima zelo pomembno vlogo turizem. Prevladuje avanturistični turizem – planinarjenje, kolesarjenje, smučanje, športni ribolov.

Turiste na otoke v Oceaniji privabljajo toplo podnebje, bele peščene plaže in potapljanje na koralnih grebenih.

Na čem temelji gospodarstvo Nove Zelandije?

Zemlja

AVSTRALIJA IN OCEANIJA

75

Razmisli

1. Zakaj planeti krožijo okoli Sonca in zakaj lune okoli planetov?

2. Zakaj je Luna svetla?

3/2/10 3:13 PM

Ali veš? ▶ Luna je od Zemlje oddaljena malo več kot eno svetlobno sekundo (380.000 km). ▶ Sonce je od nas oddaljeno 8 svetlobnih minut (150 milijonov km). ▶ Najbližja zvezda (za Soncem) je od nas oddaljena 4 svetlobna leta. ▶ Najbližja galaksija je oddaljena 2 milijona svetlobnih let.

Sonce in celotno Osončje je nastalo pred približno petimi milijardami let iz oblaka plinov in prahu.

Osončje

In kdo je naša najbližja soseda?

Zemlji najbližje vesoljsko telo je Luna, njen edini naravni satelit. Tako kot planeti in drugi sateliti tudi Luna nima lastne svetlobe. Na nebu jo vidimo kot svetlečo kroglo ali krajec.

Kako merimo razdalje v vesolju?

Razdalje v vesolju so tako velike, da si jih le stežka predstavljamo. Še težje jih merimo z enotami, ki jih poznamo iz vsakdanjega življenja, zato se v vesolju uporablja svetlobno leto.

To je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu. Ker je hitrost svetlobe v praznem prostoru približno 300.000 kilometrov na sekundo, ta razdalja znaša okoli 10 bilijonov km.

MARS ima dve majhni luni zelo redka atmosfera polarne kape (led) najvišja gora v Osončju peščeni viharji viden s prostim očesom

JUPITER največji planet Osončja ima več kot 60 lun ima zelo kratek dan je nekoliko sploščen ima zelo gosto ozračje na površju divjajo stoletja trajajoči viharji viden s prostim očesom

SATURN ima številne obroče ima več kot 50 lun je redkejši od vode poznali so ga že stari Grki viden je s prostim očesom

Prvi človek na Luni je bil Američan Neil Armstrong leta 1969.

URAN odkrit leta 1781 modre barve se »kotali« okrog Sonca Sonce obkroži v 84 letih temperatura do –220 °C znanih 27 lun

NEPTUN odkrit leta 1846 30-krat dlje od Sonca kot Zemlja temperatura do –230 °C Sonce obkroži v 246 letih

TIO

ZEMLJA ozračje s kisikom tekoča voda (oceani) temperature med –50 °C in +50 °C obstoj življenja tektonski premiki plošč številni ognjeniki sorazmerno največja luna v Osončju

Ker nima ozračja, na njeno površje pogosto padajo meteoriti, ki ustvarjajo številne kraterje. Je edino nebesno telo, ki ga je doslej obiskal človek.

NA

VENERA MERKUR enako velika kot Zemlja najmanjši planet za Luno najsvetlejši brez ozračja objekt na nočnem nebu temperature med gosto strupeno ozračje –180 °C in +430 °C temperature okrog površje je prepredeno 500 °C s kraterji Sonce obkroži v 88 dneh ima zelo visoka gorovja številni ognjeniki viden s prostim očesom vidna s prostim očesom

Najvišji vrh Nove Zelandije Mount Cook in ledeniško jezero Pukaki

3. Naštej vse planete Osončja.

4. Poimenuj in opiši Zemlji najbližje nebesno telo.

Okrog Sonca krožijo tudi pritlikavi planeti, asteroidi in kometi. Tudi njih prištevamo k Osončju.

Vesolje

Večina držav z izjemo Nove Zelandije ima šibko razvito gospodarstvo in je vezana predvsem na tujo pomoč. Velik del prebivalstva se preživlja s samooskrbnim kmetijstvom in ribištvom.

Na tihooceanskih otokih je najpomembnejše pridelovanje sladkornega trsta in kokosovih orehov.

Velik del prihodkov od ribištva dobijo s prodajo dovolilnic za ribolov v njihovih ozemeljskih vodah.

Imajo malo rudnih bogastev. Industrija je skromna, velikokrat v rokah tujcev in vezana na predelavo pridelkov.

Otoki so cilj številnih turistov z vsega sveta, izjemi sta le Nauru in Papua Nova Gvineja. Vlogo turizma zmanjšuje slaba infrastruktura.

2. Kaj sestavlja Osončje?

SLOVARČEK: ▶ ekstenzivno kmetijstvo – malo vloženega dela in sred sredstev 74 AVSTRALIJA S J IN OC OCEANIJA J

Osem planetov, ki krožijo okoli Sonca, se med seboj zelo razlikuje. Najbližje Soncu so notranji planeti: Merkur, Venera, Zemlja in Mars. V primerjavi s Soncem so to majhne kamnite krogle, ki imajo le tu in tam kakšno luno. Zunanji planeti so velikanske GEO 8 RNS UCB.indd 74-75 plinaste krogle, okoli katerih krožijo številne lune.

Prvi med njimi je Jupiter, sledijo Saturn, Uran in Neptun.

Sonce je središče našega Osončja. Sonce bi bilo čisto običajna zvezda in Zemlja le nepomemben planet, če ne bi na njem živeli mi.

Rimska cesta

Avstralija ima veliko rudnih bogastev in je ena največjih svetovnih izvoznic rud (železo, boksit, mangan, nikelj, zlato, baker …) in črnega premoga.

Najpomembnejša gospodarska dejavnost v Avstraliji je industrija, ki je zelo raznovrstna, njeni izdelki pa so namenjeni predvsem domačemu trgu.

Zaradi velike oddaljenosti od drugih celin ima velik pomen domači turizem. Tuje turiste najbolj privlačijo Veliki koralni greben, Sydney in narodni parki v notranjosti.

Kljub precej neugodnim naravnim razmeram ima Avstralija dobro razvito kmetijstvo. Kjer je dovolj padavin ter na namakalnih območjih ob rekah Murray in Murrumbidgee, je razvito intenzivno kmetijstvo. Na severovzhodu pridelujejo sladkorni Povzetek trst in tropsko sadje (predvsem banane in ananas), na obalnih območjih na vzhodu in jugu pa krmne Sonce je Zemlji najbližja zvezda. Skupaj rastline, zelenjavo in južno sadje. Za ostala območja z nebesnimi telesi, ki krožijo okoli njega, je značilno ekstenzivno kmetijstvo. Na območjih z Kdo so naši vesoljski sosedi? sestavlja naše Osončje. Zemlja je eden izmed pašna govedoreja, večjo količino padavin prevladuje osmih planetov Le-ta je ena glavnihv našem Osončju. Zemlji v sušnejših območjih pa ovčereja. v Avstraliji, vendar število ovac Naša vesoljska soseščina je naše kmetijskih Osončje,dejavnosti v središču najbližje vesoljsko telo je Luna. zelo niha in je odvisno od cene volne na svetovnem katerega je Sonce – nam najbližja zvezda.

Sonce Avstralijo v celoti obliva trgu. Ribištvo kljub dejstvu, da Ponovi tako kot druge zvezde oddaja svetlobo in toploto, morje, nima pomembnejše vloge.

Dvanajst apostolov ob južni obali Avstralije

ki omogočata življenje na Zemlji.

Aktualno Pluton je bil po odkritju leta 1930 le 76 let deveti planet Osončja.

Mednarodna astronomska zveza se je leta 2006 namreč odločila, da ga po novem prištevamo k pritlikavim planetom.

Krajevna skupina

Kakšno je gospodarstvo Oceanije?

Kaj je značilno za industrijo?

Česa največ j p pridel pridelajo? ajo? j

V vesolju se galaksije združujejo v manjše in večje skupine. V eni od takšnih skupin galaksij se v eni od galaksij (pravimo ji Rimska cesta ali pa kar Galaksija) med milijardami zvezd nahaja tudi naše Sonce.

Rudnik urana Ranger v Avstraliji

Vinograd v Avstraliji

V Avstraliji prevladujejo zelo velike specializirane kmetije. Povprečna velikost kmetije je 3710 ha.

Kakšen je naš vesoljski naslov?

1. Zakaj je kmetijstvo v Avstraliji zelo velik porabnik vode?

Avstralija je edina gospodarsko visoko razvita država, ki je v veliki meri odvisna od izvoza pridelkov, energijskih virov in rudnih bogastev, s tem pa tudi od nihanja cen na svetovnem trgu. Najpomembnejša gospodarska dejavnost je industrija, sledi ji rudarstvo.

Avstralci imajo visok življenjski standard in dobro razvite storitvene dejavnosti.

NA L GE OG

WW

W.N

ATIO

NAL

GEO

GRA

PHIC

RAPH IC

.SI | MAR

EC

2009

|

ŠT.

3 | 4,59

EUR

MA REC 2009 KAN

MEHIKA KA NAF • VAR »EV

▶ ozračje (atmosfera) – plašč plinov, ki obdaja planete ▶ lunin krajec – glej stran 43

ANJ

10 OSONČJE XXX

EZ ENE

VESOLJE VESOLJE IN ZEMLJA IN ZEMLJA11 11

V z enareˇcrevanje gij

o

TA

SLOVARČEK: ▶ pritlikav planet – manjše kamnito telo približno okrogle oblike ▶ asteroid – majhno kamnito telo nepravilne oblike

ADS

Izgubljena Skrivnost MAJEVSKA GLINENIH Nagradna IGRA in mesta bojevnikov kuharski eksperimenti

SLO VEN

IJA

RGI JO • MIS

ZACˇNI MO DO MA!

TI»N A KIT AJS

DN070698 GEOGRAFIJA 6 UCBENIK.in11 11

1/31/08 12:30:09 PM

• SINA

1/31/08 12:29:43 PM

KA

DN070698 GEOGRAFIJA 6 UCBENIK.in10 10

ISSN 1581-6869

J • JAG UAR

9

771581 686013

JI • SINJ I KIT I 9

naslovka 57.indd 1

03R.ind d 1

771

854

2/17/09 9:50:22 AM

485

008

KKanads Mističn ki naftni M Sinaj, a Kitajsk bum Po sle oaza mir a Orjašk deh jaguaru i sinji ja kiti

Gradivo so pregledali:

Učbenik kot revija

• univerzitetni profesorji • številni učitelji praktiki • uredniki National Geographica

V učbeniški komplet so vtkane ideje in izkušnje, pridobljene ob ustvarjanju številnih revij, kar dela gradivo še privlačnejše in zanimivejše.

Beti Jazbec in Boštjan Brecelj, oblikovalca Beti in Boštjan oblikujeta slovenske izdaje revij National Geographica. Beti je tudi prejemnica prestižne nagrade za najlepšo slovensko knjigo.

2/16/0 2

9 10:18

:46

AM

Društvo National Geographic Society, eno največjih neprofitnih znanstvenih in izobraževalnih združenj na svetu, je leta 1888 ustanovilo 33 zanesenjakov z namenom „rasti in širjenja zemljepisnega znanja”. V skladu s tem poslanstvom združenje vsak dan izobražuje in navdihuje milijone ljudi s svojimi revijami, knjigami, televizijskimi oddajami, videi, zemljevidi in atlasi, raziskovalnimi podporami, delavnicami za učitelje in inovativnimi učnimi materiali. Društvo se vzdržuje s članarinami, dobrodelnimi darili in prihodki od prodaje svojih izobraževalnih izdaj. Ta podpora je bistvenega pomena za poslanstvo National Geographica – povečati medsebojno razumevanje prebivalcev vsega sveta in prispevati k ohranjanju našega planeta z raziskovanjem, preučevanjem in izobraževanjem.

Zaščitni znak izdaj National Geographica so gotovo vrhunske fotografije, kar je pustilo pečat na oblikovni podobi naših učbenikov in delovnih zvezkov.

UČBENIKI

atom FSC. dijo novo.

EKOLOŠK LOŠKO KO GRADIVO GRADIVO m FSC. o novo.

O KO ŠK LOŠK EKOLO IVO DIVO GRAD GRA

EKOLOŠK LOŠKO KO GRADIVO GRADIVO

novo 2010

Helena Verdev ev Helena Verd

Raziskujem

6 ZEMLJO za geografijo šole Učbenik vne razredu osno v šestem

Raziskujem Zemljo 6 • 56 strani • 5 poglavij, 25 podpoglavij • 180 fotografij • 30 grafičnih prikazov • 10 zemljevidov • zabavne ilustracije • številne zanimivosti • slovarček

Raziskujem

Helena Verdev

Raziskujjem

STARI SVET 7

NOVI SVET 8

Učbenik za geogra fijo v sedmem razredu osnovne šole

2 PODNEBJE P

Učbenik za geografi jo v osmem razredu osnovne šole

Raziskujem Stari svet 7 • 104 strani • 8 poglavij, 30 podpoglavij • 8 dodatnih tem • 160 fotografij • 2 dvostranska izvlečna zemljevida • 25 zemljevidov • 30 grafičnih prikazov • številne zanimivosti • slovarček

Ekvator poteka čez več celin, a nobene ne razpolavlja tako kot Afriko. Zaradi tega ima celotna Afrika z izjemo višavij vroča podnebja. Če ne v temperaturah, pa se podnebja v Afriki močno razlikujejo v količini padavin, kar ustvarja zelo različne pogoje za življenje v posameznih delih celine.

R i k j Raziskujem Novi N i svet 8 • 88 strani • 5 poglavij, 24 podpoglavij • 7 dodatnih tem • 160 fotografij • 4 dvostranski izvlečni zemljevidi • 30 zemljevidov • 30 grafičnih prikazov • številne zanimivosti • slovarček

Kateri toplotni pasovi so v Afriki?

Skoraj tri četrtine Afrike leži v tropskem pasu, zato bi jo lahko imenovali tudi tropska celina. Samo njen skrajni severni in južni del segata v subtropski pas.

Na namišljenem potovanju po Zemlji se učbenik iz navadne šolske knjige spremeni v zanimiv in poučen popotni vodnik, ki neopazno in nevsiljivo seznani učenca z vsem, kar mora vedeti o našem planetu. V njem so preprosto, nazorno, kratkočasno in zanimivo predstavljeni najpomembnejši podatki, zemljevidi, fotografije, zanimivosti in neznani pojmi. Vse to bo mlademu popotniku, željnemu dogodivščin in znanja, v pomoč pri raziskovanju in razumevanju našega planeta.

Naštej in na zemljevidu pokaži toplotne pasove na Zemlji.

N'Djam´ena

Kumasi

Kaj vpliva na podnebje v Afriki?

Kisangani

Na podnebje v Afriki poleg geografske lege vplivajo še oddaljenost od morja, morski tokovi in nadmorska višina. Zaradi geografske lege padajo Sončevi žarki na večji del Afrike skoraj navpično, zato so tu vse leto visoke temperature.

Najmočnejše segrevanje je ob ekvatorju. Zahodno obalo Južne Afrike obliva hladni Benguelski tok, ki omejuje izhlapevanje zraka. Zaradi tega ima to območje zelo malo padavin. V višavjih in gorstvih se podnebje spreminja z nadmorsko višino.

Da bi bilo potovanje še bolj zabavno, so v učbenik vključene posebne rubrike Ali veš?, Aktualno in kratke predstavitve osebnosti.

V njih spoznamo prvega astronavta, psičko Lajko, preberemo o toči, ki je udrihala po Prekmurju, in izvemo, zakaj je ob prodaji Aljaske petku sledil še en petek.

Zenitne padavine in pasati Nad ekvatorjem, kjer je najmočnejše Sončevo obsevanje, se zrak močno segreje in začne dvigati. Pri tem se postopno ohlaja, vlaga v njem se kondenzira in nastanejo padavine. Teh je največ, ko je Sonce v zenitu, zato jih imenujemo zenitne padavine. Zrak, ki se je nad ekvatorjem dvignil, se na območjih ob povratnikih ponovno spusti proti površju. Pri tem se ogreje in osuši. Zato od povratnikov proti ekvatorju pihajo suhi vetrovi, ki jih imenujemo pasati.

Besedilo

Durban

podnebna območja ekvatorialno podnebje savansko podnebje

Prikaz kroženja zraka nad ekvatorjem in povratnikoma

Besedilo je napisano kot odgovor na motivacijsko vprašanje, je preprosto in jasno. Odstavki so kratki in oblikovno ločeni, pomembni izrazi ali podatki pa so obarvani in napisani s krepko pisavo.

Med besedilom so pogosto dodana vprašanja, zaradi katerih sta potrebna kratek premor in premislek o pravkar prebranem. Namenjena so zlasti ozaveščanju, osmišljanju in povezovanju obravnavane vsebine, tj. aktivnemu branju in kritičnemu mišljenju.

polpuščavsko podnebje puščavsko podnebje sredozemsko podnebje

kondenzacija, padavine

zrak se spušča in osuši

zrak se spušča in osuši

(malo padavin)

vlažno subtropsko podnebje

(malo padavin) gorsko podnebje

pasat

pasat

20 °

10 °

0°

10 °

20 °

30 °

30 ° severni povratnik

ekvator

južni povratnik

SLOVARČEK: ▶ kondenzacija – prehod vode iz plinastega v tekoče stanje ▶ zenit – točka na nebu navpično nad našo glavo ▶ Sahel – glej strani 18–19

Kartografija V 6. razredu učenci spoznajo prve zemljevide, ki so zelo preprosti in pregledni. Bolj premišljeni in skrbno izdelani so zemljevidi v višjih razredih, ko predstavljajo značilnosti posameznih celin oziroma geografskih enot. V učbeniku za 8. razred je dodana še mreža vzporednikov in poldnevnikov. Odlikujeta jih pregleden in natančen relief ter zmanjšano število podatkov. Zaradi boljšega razumevanje določenih pojavov so pogosto dodani še preprosti tematski zemljevidi.

Fotografije, zemljevidi, tehnične risbe in sheme so natančno domišljeni, skrbno izbrani in izdelani. Slikovno gradivo je usklajeno z zahtevnimi standardi National Geographica.

Razmisli

ki se ukvarja s proučevanjem

vesolja ▶ meglice – oblaki prašne

1. Naštej nekaj znanj o Zemlji, ki lahko koristijo sodobnemu človeku.

Pojave, povezane s človekom in njegovimi dejavnostmi, proučuje DRUŽBENA GEOGRAFIJA. Kometi Tasoraziskuje prebivalstvo, naselja, eni najveličas tnejših gospodarstvo in promet. pojavov na nebu.

Komet ali zvezda repatica je majhno zamrznjeno nebesno telo. Ko zaidejo v bližino Sonca, jih vidimo kot svetle krogle z repom. Nekateri se vračajo, drugi nas obiščejo le enkrat.

Planeti obkrožajo marsikate ro zvezdo. So plinaste ali kamnite krogle, ki pa ne oddajajo lastne svetlobe.

Nekateri planeti so obdani s prstani ali pa okrog njih krožijo manjša telesa – sateliti ali lune.

V vesolju najdemo

in plinaste snovi v vesolju

še številna druga

▶ jedrska reakcija – reakcija

DN070698 698 GEOGRAFIJA

6 UCBENIK.in9 .n

9

Meteorji so manjša telesa, ki zaidejo v bližino Zemlje in ob vstopu v ozračje zažarijo.

Večinoma v ozračju razpadejo in zgorijo, včasih pa ostanki padejo na tla.

Kose, ki dosežejo površje, imenujemo meteoriti . Večji kosi ustvarijo krater.

Kakšne koristi prinaša geografija? nebesna telesa.

med atomskimi jedri, pri

DN070698 GEOGRAFIJA GRAFIJA 6 UCBENIK.in8 UC .

8

1/31/08 12:29:1

Ponovi

Razmisli

Zvezde Galaksije so velike, zelo segrete sestavlja tudi po več plinaste krogle. Oddajajo Če v jasni noči s prostim milijard očesom zvezd. V vesolju naj svetlobo in energijo, pogledamo v nebo, bi ki se v vidimo na bilo na milijarde galaksij njihovi notranjos tisoče zvezd, nekaj notranjosttii sprošča planetov, tu različnih oblik in velikosti. ob jedrskih reakcijah. in tam kakšen meteor Na in redko nebu so vidne kot tudi kakšen komet. različno Mi živimo v galaksiji svetle Z dobrim daljnogled pike.

Rimska om ali Z naravnimi pojavi se ukvarja cesta. Vidimo jo kot teleskopom pa lahko svetel vidimo tudi FIZIČNA GEOGRAFIJA. pas, ki se razteza čez celotno Nam najbližja in najsvetlejš meglice, galaksije in še marsikaj. Njena področja proučevanja so arelief, nebo. zvezda Sonce. kamninska je zgradba, prst, podnebje, vodovje, rastlinstvo in živalstvo.

SLOVARČEK: ▶ astronom – znanstvenik,

geografija, ki se deli 1. Kaj je vesolje? na fizično in družbeno 2. Kako si predstavlj geografijo. aš Sonce?

1. Kakšne predstave 1. Iz kakšnih razlogov o vesolju so imeli ljudje v preteklosti? so ljudje nekoč 2. Kakšna je razlika spoznavaliinZemljo? med planetom zvezdo?

2. Kaj proučuje geografija?

3. Ali v današnjem času proučujemo Zemljo le zaradi vedoželjnosti?

Kaj vse najdemo v vesolju?

8 VESOLJE

Ponovi

čemer se sprosti veliko energije

Osnovni namen geografov je pojasniti posamezne pojave na Zemlji in povezave med njimi. To počnejo z namenom, da bi nastanerazumeli ob padcu meteorita ljudje spoznali inkibolje svet, v katerem živimo. Poznavanje pojavov in zakonitosti, ki vladajo v naravi inVESOLJE v človeški družbi, človeku IN ZEMLJA 9 omogoča boljše sožitje z naravo ter učinkovito

▶ krater – krožna jama,

in uravnoteženo rabo naravnega okolja.

1/31/08 1

SLOVARČEK: ▶ relief – glej stran 18 ▶ podnebje (klima) – glej stran 45

▶ gospodarstvo – organizirano proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin :

6

GEOGRAFIJA

:

7

V ŽARIŠČU

Pot Grškega boga morj Zemljo nosijo velik se je stresla. Japon Čeprav p av nedaleč prav daleč od od morja m je na

Premiki lit Zemljina skorja ni e velikih in več kot de Plošče ne mirujejo, smeri, pri čemer se l • razmikajo, ozirom • podrivajo, pri čem • drsijo ena mimo d Lizbona Liz zbbon boon bona onna Posledice premikan obdobju so nastane otokov in ognjenik potresi in z njimi po KA

Kaj je vesolje?

Že praljudje so vedeli, da si velja zapomniti, kje je dober ulov. Ko pa so sami začelida gojiti rastline in vzrejati živali, so se ves čas spopadali z Danes vemo, se Zemlja nahaja v velikanske različnimikinaravnimi nadlogami. Nekatere so semz opazovanjem narave prostoru, mu pravimo vesolje.

Vesoljeinsirazlične sčasoma naučili napovedovati.

Pridelke predmete, skoraj je nemogoče nemogoč e predstavljati in ga so jih izdelovali, so začeli menjavatiopisati z drugimi z ki besedami . Sestavlja ga ogromno praznega ljudstvi.in Prištevilna tem so spoznavali poti do neznanih prostora nebesna telesa. Nekatera tamkajšnje ljudi. oddežel njih in lahko v jasnihnavade nočeh opazimo na Večina astronomov nebu. je prepričanih, da nastalo pred Kako danes spoznavamo Zemljo? približno 13 milijardam je vesolje i let z velikim pokom.

Danes planet, na katerem živimo, proučuje geografija. Beseda izhaja iz grščine in pomeni pisati o Zemlji (gea = Zemlja in grafein = pisati).

Najprej so Zemljo le opisovali. Danes jo proučujejo.

Iščejo vzroke in posledice posameznih pojavov in še vedno prihajajo do novih spoznanj. Geografija načrtno proučuje naravne in družbene pojave na Zemlji. Na različnih izletih in potovanjih pa jih iz vedoželjnosti spoznavamo tudi mi.

Povzetek

Vesolje je velikansk i prostor, v katerem nahajajo različna Človeku poznavanje se in nebesna telesa. Galaksije sestavljene iz zvezd. razumevanje pojavov naso Okrog nekaterih krožijo planeti – Zemljinem površjuzvezd že od manjše in hladnejše plinaste kamnite krogle, pradavnine zelo koristi. ali ki so pogosto obdane z lunami.

Danes te pojave proučuje

LS

Povzetek

Ali veš?

▶ Pred 65 milijoni let Eratosten je na Zemljo padel meteorit ▶ Grški matematik in povzročil izumrtje dinozavrov. in geograf. ▶ Prah je za več let zasenčil ▶Sonce. Živel je v 3. stoletju pr. n. š. ▶ Poleg dinozavrov naj bi▶izumrlo Bil je upravitelj največje knjižnice približno 70 % vseh živih bitij. takratnega sveta, v Aleksandriji. ▶ K sreči se takšen dogodek ▶ Prvi je začel uporabljati izraz zgodi le približno vsakih geografija.

100 milijonov let. ▶ Zelo natančno je izmeril in izračunal obseg Zemlje.

ATL AN T TS KI OC EA N

Žee v prazgodovini Ž je nočno Pojavov, ki so jih opazovali, nebo vznemirjalo ljudi. si niso znali razložiti in so jih povezoval i z bogovi. Na podlagi tega so nastali številni miti o začetku vesolja. So pa stara ljudstva kljub temu prišla do mnogih koristnih znanj. O tem pričajo številna stara svetišča, zapletene zvezdne karte in koledarji.

1 POVRŠ

TU GA

1 VESOLJE LJE

Vsebina učbenika za 7. razred ima večji obseg, velike zemljevide, osem posebnih tem V žarišču in vprašanja, ki spodbujajo aktivno branje. Učbenik je zamišljen kot razburljiv potopis potepanja po Starem svetu – natančneje po Evropi in Aziji. Učbenik je razdeljen na pet sklopov: Stari svet, Evropa, Srednja Evropa, preostale enote Evrope, Azija in enote Azije. Potovanje je bolj poglobljeno, zato je vsaka geografska enota razdeljena na dve dvostranski poglavji – prvo obravnava naravne, drugo pa družbene pojave.

POR

Vesolj lje je in n Ze Zem mlj lja ja Geografija

JUŽNA UŽNA ŽNA EV EVROPA EVR EVROP VRO ROPA PA meril 1:10.000.00 merilo 11:10.000.000 1: 0.000 000 0

100 km

200 20 km m

Portugals P ortug galska ka glavno mesto: Lizbona površina: 92 tisoč km2 prebivalstvo: 11 milijonov

1/31/08 12:29:06 PM

DN070698 GEOGRAFIJA 6 UCBENIK.in7 7

1/31/08 12:29:13 PM

6. razred 6 d

p p

A gl po pr

Zaznavanj 40

GEO

JUŽNA EVROPA

Potresi so vsako nen Vsak dan je na Zeml je prešibkih, da bi po vedno začne v notran obliki potresnih valo čutimo potres v ep žariščem potresa v n Jakost potresov mer Učinke potresa na zg naravi merimo s pos 88

GEOGRAFIJA 7 UCB 10.indd 88 DN070698 GEOGRAFIJA 6 UCBENIK.in6 6

M

Vsebino učbenika za 6. razred smo si zamislili kot medgalaktično potovanje z daljšim postankom na planetu Zemlja. Ker gre šele za prvi stik z modro-zelenim planetom, so ogledi omejeni le na najpomembnejše in najzanimivejše stvari. Tako je učbenik razdeljen na pet poglavij: Geografija, Vesolje in Zemlja, Upodabljanje površja, Gibanje Zemlje in Toplotni pasovi. Vsako poglavje je razdeljeno na podpoglavja, ki so zaradi preglednosti vedno predstavljena na dveh sosednjih straneh.

GEO 8 RNS UCB.indd 14-15

Slikovno gradivo

Preverjeno!

Branje besedila mi je bilo v užitek, saj je zelo dobro napisano in razumljivo. Še posebej moram pohvaliti barvitost učbenika in slikovno gradivo, ki je izredno lepo in kakovostno. Prav tako so tudi zemljevidi ravno pravšnji, saj prikazujejo le tisto, kar je v danem trenutku pomembno.

Suzana Deutsch, ravnateljica ter profesorica zgodovine in geografije na Osnovni šoli Fokovci

Povzetek

N’DJAM´ENA (suho savansko podnebje)

temperatura °C

Afrika skoraj v celoti leži v tropskem pasu, zato so za vsa podnebja v Afriki, razen v najvišjih predelih, značilne visoke temperature. Razlike med posameznimi podnebji so v količini in razporeditvi padavin.

padavine mm

30

Ponovi

300 510 mm

20

200

10

100

1. Na zemljevidu pokaži in poimenuj toplotne pasove v Afriki.

2. S pomočjo zemljevida razloži vzroke za nastanek puščav.

3. Poimenuj in s pomočjo klimogramov opiši podnebja v Afriki ter jih primerjaj med sabo.

0

0

-10 J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

Razmisli

KUMASI (vlažno savansko podnebje)

temperatura °C

D

padavine mm

30

1. Katero izmed podnebij v Afriki je najbolj primerno za življenje ljudi?

2. Primerjaj podnebja v Afriki s podnebji v Sloveniji.

300 1422 mm

20

200

10

100

0

Izr. prof. dr. Karel Natek, oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

0

-10 J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

KISANGANI (ekvatorialno podnebje)

temperatura °C

D

padavine mm

30

300

1842 mm

20

200

10

100

0

0

-10 J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

DURBAN (vlažno subtropsko podnebje)

temperatura °C

D

20

200

100

0

0

-10 F

M

A

M

J

J

V žarišču

Območja ob ekvatorju (Kongovska kotlina in obala Gvinejskega zaliva) ter vzhodni del Madagaskarja imajo ekvatorialno podnebje. Temperature zraka so vse leto visoke in se skoraj ne spreminjajo.

Padavin je veliko in so razporejene skozi vse leto.

V Vzhodnoafriškem višavju je omiljeno ekvatorialno podnebje – temperature so zaradi nadmorske višine nižje, količina padavin je manjša.

Učbeniku za 7. in 8. razred so dodane posebne teme, poimenovane V žarišču. V obliki poljudnoznanstvenega članka podrobneje prikazujejo različne globalne in aktualne teme, kot so potresi, ognjeniki, razlike med revnim in bogatim svetom ipd. Tako učenci pridobivajo spretnosti aktivnega branja in presojanja.

Izzivi

300

10

J

… in kje največ padavin?

padavine mm

1005 mm 1055

30

an

Z metodično-didaktičnega vidika je učbenik zelo dobro zastavljen, saj učencu že v uvodu predstavi učenje geografije kot izjemno razburljivo popotovanje skozi prostor in čas. Kombinacija grafične vsebine (karte, risbe, fotografije, ikone) in kratkih besedil v ločenih okvirjih omogočajo učencu postopno in večkratno seznanjanje z geografskimi vsebinami.

A

S

O

N

D

Kje je najmanj …

Območja ob povratnikih imajo zaradi pasatov puščavsko podnebje. Temperature so podnevi vse leto zelo visoke, ponoči pa lahko padejo tudi za 30 °C. Padavin je zelo malo – kratkemu, močnemu deževju pogosto sledijo leta brez dežja. Prehodna območja med puščavo in savano (Kalaharijska kotlina in Sahel) imajo polpuščavsko podnebje. Tam je sicer več padavin, vendar so neredne in strnjene v obdobje dveh do treh mesecev.

Učbeniku za 8. razred so na koncu obravnavanih celin dodane teme, poimenovane Izzivi. S kratkimi opisi predstavljajo probleme, s katerimi se na okoljskem ali družbenem področju spopadajo prebivalci celin. Izzivi se lahko uporabijo kot dobra izhodišča za pogovor ali samostojno raziskovanje.

Kakšno pa je podnebje drugje?

Severno in južno od ekvatorialnega podnebja je savansko podnebje. Za to podnebje je poleg visokih temperatur značilno menjavanje sušne in deževne dobe (ta traja od dva do devet mesecev). Količina padavin se zmanjšuje od ekvatorja proti povratnikoma.

Povzetek

Ob Sredozemskem morju in na jugozahodu celine je sredozemsko podnebje. Na jugovzhodu celine je vlažno subtropsko podnebje z vročimi poletji, milimi zimami in padavinami, razporejenimi skozi vse leto.

Na koncu vsakega tematskega podpoglavja je povzetek z zbranimi najpomembnejšimi spoznanja tega dela.

Kaj je značilno za sredozemsko podnebje?

Ponovi

AFRIKA

S kratkimi in preprostimi vprašanji lahko učenec preveri, ali pozna in razume najpomembnejše vsebine posameznega podpoglavja.

15

Slovarček 8. razred 8 d

Vsi novi pojmi so posebej razloženi na dnu strani.

3/2/10 3:12 PM

Zanimivosti

Razmisli

Osnovnemu besedilu so dodane posebne rubrike, v katerih so na kratko predstavljene različne zanimivosti, povezane z obravnavano temo.

Težja vprašanja naj bi učenca spodbudila, da o temi premisli in se o njej pogovori s sošolci, pobrska po svetovnem spletu ali pa poseže po dodatni literaturi.

A IJ IN RD SA

POR

N

D

Posledice potresov

Sredozemske redozemske rastline so prilagojene

na sušo in vročino. vroč

ra

n

sk

o

GEOGRAFIJA 7

m

o

UCB 10.indd 41

Decembra 2004 je cunami v Jugovzhodni in Južni Aziji povzročil okoli 240 000 mrtvih tudi zaradi tega, ker ljudje na prihod visokega vala niso bilo opozorjeni.

88

GEOGRAFIJA 7 UCB 10.indd 88

89

2/11/09 12:08:01 PM

GEOGRAFIJA 7 UCB 10.indd 89

A IJ

I

L

Afrika

je v zadnjih desetletjih doživela napredek na marsikaterem področju. A številni problemi

TAKO

Čads kotlin

e

njihov GVINEJA NE A pomen. BURKINA URKIN FASO A O ASO

ljudje živijo podobno kot v razvitih državah po svetu, s hitro razvijajočimi se mesti ... Celina, ki

G

kljub temuBLIZU ostajajo. , PA TAKO SKRIV

NOSTNA

Afrika je druga največja V številnih afriških državah je daleč najpomembnejša celina na svetu – od nje je večja le je tudi Afrika celina Azija. Tako kot Azija velike voda. Ljudje, predvsem ženske in otroci, jo hodijo naravne in kulturne pestrosti, čeprav je zelo neugoden za poselitev. velik del iskat tudi več kilometrov daleč.

Več kot Afrike četrtina ljudi Prebivalci še vedno in sodobnostjo. nima dostopa do pitne vode in so prisiljeni uporabljati iščejo pot med tradicijo

vi

n

e

N'Dj

NIGERIJA Conakry Coonakry akry 5. Na zemljevidu pokaži potek Velikega tektonskega JA Freetown Fre reeetown n jarka in opiši vzroke za njegov nastanek.g Afriške er SIERRA LEON Kljub temu, da je Afrika na zdravstvenem področju Abu Abuja Abuj Abu Ab buja uja uj LEONE ja O6.

NEKateri soYamoussouk N Yvzroki Yam Ya amoussoukr oussoukro ussoukro uss us ssoukro za kro zelo državne roo neenakomerno poselitev doseglaDanašnje velik napredek, meje je zdravstveno stanje prebivalstva Monrovia Monrovi M Jezero ero o via meje večinoma izvirajo Afrike?

Volta lta Porto-Novo Porto-N Port P a orto ortorttto-Nov to-N to-No o-N -Nov Novo N ovoo ovo ov v nekaterih območjih še vedno slabo. Zagotovljeni LIBERIJA LIBER LIBERIJ iz kolonialnega RJ RIJ JA A vzroki za pogoste vojne obdobja. Evropejci, 7. Kateri so Lom´ meein vojaške Akkra Akra Akr A kr ki soosnovni niso niti higienski osnovno cepljenje in meje zarisali, KAMERUN KA AMER A RUN se na pogoji, N razporeditev spopade v Afriki? ljudstev, EKVATORIALNA Malabo E Mal Ma Mala M aala alab alla laabbo jezikovse bo podobno.

Vse skupaj še poslabšalo zaradi aidsa, in je kultur niso 8. Kaj je značilno za afriška mesta?

Yaaound´e Yaoun Yaound´e Yaound GVINEJA ozirali.

Zaradi tega vendarpretirano se je število okuženih z virusom HIV so 0˚ začelo 9. Zakaj v Afriki ljudje še vedno umirajo zaradi meje še danes eden ekvator t S AO TOM´ zmanjševati tudi v Afriki.od razlogov TOM M´E ozdravljive?

M PRÍNCÍPE za številne spore in bolezni, PE SLOki so v razvitem svetuIN Librevil Librevill Lib Li L Libreville Librev S˜ao T iibrevill bbreville revil reville evil e Tom´ om´e spopade.

10. S katerimi problemi se spopada prebivalstvo Gvinejsk GABON G ABON ON kii zaliv N Sahela?

V Serengeti in v druge narodne parke se zgrinjajo številni A T L A N 11. Kako so evropske države vplivale na gospodarstvo T S K I turisti. Tamkajšnjemu prebivalstvu in državam sicer O C E A vN Brazzaville Bra Br Afriki? raazz azzaville az zzzzzavill zza zaville aaville avi av vill ville vvil ililllle le prinašajo velik del prihodkov, toda povzročajo tudi gnečo,

oporečno vodo iz rek in jezer.

vznemirjajo živali in porabljajo skromne vire vode.

Lakota in širjenje puščav sta največji težavi afriške celine.

Suše niso le posledica premalo in nerednih Osebna izkaznic a padavin v določenih območjih, ampak tudi nepravih Lega: med Atlantskim oblik poljedelstva in namakanja.

Da bi zaustavili širjenje in Indijskim oceanom ter Sredozems kim morjem puščave, so v Sudanu in ponekod na območju Sahela Površina: 30 smilijonov začeli na meji puščavo saditi km2 hitro (20 %rastoča drevesa.

»Bil sem še dojenček, ko se je v državi začela državljanska vojna. Takrat je bilo hrane zelo malo ali nič. Ob eksploziji granate je bil oče hudo poškodovan. Takrat smo pobegnili na sever države. Kasneje smo se vrnili v na pol porušeno hišo. Danes sem star 14 let in družino preživljam kot ribič. Številni moji prijatelji so izginili – največ se jih je pridružilo različnim vojskam. Tudi meni občasno ponujajo denar, če se jim pridružim.«

kopnega) Prebivalstvo: 1 milijarda (15 % vseh ljudi na Gostota prebivalst Zemlji) Leta 1984 je države Sahela zaradi prizadela lakota. va: 33 prebivalcev ekvatosuše r na km2 Število držav: 53 najpomembnejša gospodarska Najmočneje je prizadela Etiopijo, kjer je zaradi prepozne Kmetijstvo je v Afriki Večja mesta: Kairo, pomoči iz tujine umrlo več sto tisoč ljudi. Toda tudi dejavnost.

Toda večina pridelkov ni namenjena prehrani Lagos, Kinšasa, Johannesburg, Kartum, Abidžan, Casablanca Alžir,ko se je svet zganil, so se tisti, ki so želeli pomagati, potem, domačega prebivalstva, temveč izvozu. , Cape Enote: Severna, Tropska Town, Durban, Nairobi, Dakar srečevali s številnimi težavami, kot so težka dostopnost in Južna Afrika Najvišji vrh: Kilimandža in korupcija. ro, 5895 m Najdaljša reka:držav Večina afriških je odvisna od izvoza posameznih Nil, 6700 km (najdaljša reka na svetu)

8

GEO 8 RNS UCB.indd

pridelkov in rud, katerih cene se na svetovnih trgih dnevno spreminjajo. Zato je pomembno uvajanje različnih dejavnosti, predelovalne industrije in razvoj malih in srednje velikih podjetij.

Mnogi Afričani skušajo v upanju na boljše življenje prečkati Sredozemsko morje kar v majhnih in prenatrpanih čolnih. Mnoge izmed tistih, ki jim uspe, oblasti evropskih držav vrnejo nazaj. Druge pa pogosto čaka življenje na obrobju evropske družbe.

8-Sec11

30 AFRIKA

Leta 2009 je število prebivalstva v Afriki preseglo eno milijardo. Prebivalstvo v Afriki narašča hitreje, kot na kateri koli drugi celini. Rast prebivalstva so uspele omejiti le nekatere gospodarsko bolj razvite države.

Johannesburg je najhitreje rastoče mesto v Afriki. Hkrati je to mesto z največ nasilja in hitro rastočimi barakarskimi naselji na obrobju mesta.

Tropska Afrika

K

K

R

Kinšasa 12. Pojasni vpliv plantažnega poljedelstva na Ko pokrajino.

13. Katere so najpomembnejše gospodarske Luanda Luand da dejavnosti v Severni Afriki?

14. Kateri so vzroki in posledice izgradnje Asuanskega Mesto M s ponaša ponaš jezu na reki Nil? sto Djenné v Maliju se naš aša s čudovito čudo čud ču ANGOL mošejo, ki je zgrajena zgrajena 15. Kaj je značilno za države Tropske Afrike? na izz ilovice. ilovice. ilo 16. Razloži, kako nadmorska višina vpliva na življenje ljudi ob ekvatorju.

Zahodna Afrika

Gospodarska rast afriških držav je v primerjavi z državami Mavretanij a, Mali, Zelenortski otoki, na drugihSenegal, celinah majhna, vendar se postopno povečuje.

Gambija, Gvineja Bissau, PovečujejoGvineja, se tudi tuje naložbe.

Sierra Leone, Liberija, Burkina Faso, Slonokošče na obala, Gana, Togo, Benin, Nigerija,

Niger in Čad.

Velika težava Afrike so velike socialne razlike med majhno skupino bogatih in revno večino. Velik del prebivalstva, Srednja Afrika predvsem na podeželju in predmestjih velikih mest, živi Ekvatorialn a Gvineja, pod pragom revščine, São torej z manj kot enim evrom na dan.

Tomé in Príncípe Kamerun, Gabon, Kongo, Demokratična republika

Kongo Stopnja nepismenosti je še vedno velika, toda vpis v in Srednjeafri ška republika. osnovne šole se je zelo povečal in v nekaterih državah že skoraj vsi otroci hodijo v osnovno šolo. Velik problem je Vzhodna Afrika tudi, da Afriko vsako leto zapusti 20.000 izobraženih ljudi.

Eritreja, Etiopija, Džibuti, Somalija, Uganda, Kenija, Ruanda, Burundi in

Povej svoje mnenje

NAMIBIJA N

1. Kakšna je bila vloga evropskih držav v Afriki?

Windhoe 2. Zakaj je v Afriki največ gospodarsko najslabše razvitih držav?

3. Kakšne so možnosti za gospodarski razvoj Afrike?

Savan Savana Sa aavana v 4. Kako bi lahko v Afriki preprečili širjenje aidsa in drugih nalezljivih bolezni?

5. Zakaj je znanje ključen dejavnik za razvoj Afrike?

Oranje 6. Kako naj gospodarsko visoko razvite države R pomagajo Afriki?

7. Zakaj je plantažno poljedelstvo povezano z velikim Ka Cape C Cap a Town zadolževanjem držav?

Tanzanija.

Svetovni splet osvaja tudi Afriko.

Največ uporabnikov interneta (kar 70 %) je v Južnoafriški republiki in v Egiptu. Oktobra 2009 je Svetovna banka sporočila, da bo prispevala skoraj 150 milijonov evrov v širokopasovni dostop do interneta v Tropski Afriki.

AFRIKA

31

2/11/09 12:08:05 PM

7. razred 7 d

S

O

TU GA

LS

se dviga – letno se dvigne do 4 milimetre.

O

kaj drugega. To je celina priložnosti, v kateri

b

Potresi so vsako nenadno in sunkovito tresenje tal.

Vsak dan je na Zemlji okoli 10.000 potresov. Večina je prešibkih, da bi povzročili večjo škodo. Potres se vedno začne v notranjosti Zemlje. Nato se energija v obliki potresnih valov širi v vse smeri. Najmočneje čutimo potres v epicentru, ki je navpično nad žariščem potresa v notranjosti.

Jakost potresov merimo s pomočjo seizmografov.

Učinke potresa na zgradbah, predmetih, ljudeh in v naravi merimo s posebnimi jakostnimi lestvicami.

S

a

i

JUŽNA EVROPA

Nastanek Himalaje

Italija Drsenje Vatikan glavno mesto: Rim Država znotraj površina:Himalaja najmlajše gorstvo, ki je začelo 301 tisoč je Rima nastajati km2 površina: 0,4 km2 prebivalstvo: 60 milijonov zaradi trka Indijske in Evrazijske Še vedno prebivalstvplošče. o: 900

A

h

m

Zaznavanje potresov 0

B 10.indd 40

o r j e

San Marino glavno mesto: San Marino površina: 61 km2 prebivalstvo: 28.000

J

a

a

Andora gl. mesto: Andorra-la-V ella površina: 470 km2 prebivalstvo: 468.000

m

Monako glavno mesto: Monako površina: 2 km2 prebivalstvo: 32.000

J

S

N

mesto: Lizbona a: 92 tisoč km2 stvo: 11 milijonov

Španija glavno mesto: Madrid površina: 506 tisoč km2 prebivalstvo: 45 njemilijonov Podriva

M

Potresi so najhujše naravne nesreče. Običajno se Kaj raste ob Sredoze zgodijo nenadoma in trajajo mskem le nekaj sekund, tako morju?

Rastlinstv Ra da ljudje nimajoo dovolj časa, da bi se zavarovali ali jjee prilagojen o sredozem skemu pod p podnebju odnebj odnebju umaknili na varno.

Posledice močnejših potresov – predvsem predvsem poletni suši. Rastline zadržujejo adržuje rj so porušene stavbe, mostovi in druga in zbirajo vodo zinfrastruktura e globokimi kkoreninam oreninam R o d ter zemeljski plazovi. so ogrožena tudi i te terrPogosto dlakavimi o p i ali mesnatimi listi. sti. ti. Ker Neapelj N Neap K ršerastline eaape apppelj apelj peeeljljj življenja ljudi, na revnih območjih zaradi raaposebej st jeseni ne odvržejo ŠarskoŠarsko Ša ŠŠarsk aarskoarsko rsko rsko rskors skkoolistja, jih h ime slabe gradnje.

Potresov ne znamo napovedovati imenujem im imenu imen o zimzelene pinds pindsko ppindsk pi iindsk inds indsko nd ko nd ndsko ndsk ko rastline.

V preteklos preteklost preteklo prete pret vnaprej, kljub temu pa na podlagi prejšnjih gorstvo gor gorstv go gorstvo ors orstv i solahko rstv sttvvvoo to območje preraščali hrastovi rastovi sdoločimo, ovi gozd katera območja so potresno gozdovi, goz g go o ovi, E g e j s k o potresov ki so danes večinoma m o r j e bolj ogrožena posekani. posekan pos pose poseka p osek od drugih.

Poleg tega vemo, da sekani.

Nadomest Nad omestilo ilo jih je gosto G R Č I J A grmičasto grmič grm g grmičast močnemu potresu običajno sledijo številni šibkejši zimzeleno zim zeleno rastlinstvo nstvo stvo tvo v – se popotresni sunki.

Pred posledicami potresov makija mak makija i aromatičn in matične e ra rastline. stlin stline n .

Atene At Ate A ttene ene een ne ne S I C I L I J A Jonsko morje najbolj zavarujemo, če na potresno aogroženih območjih pri gradnji objektov spoštujemo stroge Za a kaj uporabljam upora uporab ab b ljamo lj ljam amo am o predpise o potresnovarni gradnji, imamo potresno aromatičn romatične omatične matične tičnee ra rastline?

M MALTA astl stli sst ttline? ? v zavarovano premoženje in vemo, kako ravnati Cunami primeru potresa.

Malta Nikozija N Nik ikko ikozija kooz ja Grčija dnu premakne j glavno mesto: Močan potres na morskem Valletta CIPER Ciper glavno mesto: Atene površina: 316 km2 velikansko vodno gmoto – na gladini zaradi tega glavno mesto: Nikozija površina: 132 tisoč prebivalstvo: 400.000 km2 nastane skoraj neopazna motnja, o: ki se premika na površina: 9 tisoč prebivalstv 11 milijonov km2 prebivalstvo: 800.000 vse strani s hitrostjo potniškega letala. Ko doseže obalo, nastane iz nje visok val, ki poplavi obalo in povzroči veliko opustošenje. Cunamijev ne moremo preprečiti, lahko pa ljudi s pomočjo opazovalnih JUŽNA EVROPA 41 1 sistemov pravočasno opozorimo na prihajajoči val. d

A J i I n L i

200 200 km km

alska

A

medetničnih spopadov. Toda Afrika je tudi vse

liv

A

1:10.000.00 11:10.000.000 0.000 000

100 00 km

S r e d o z e m s k o

M

Kdaj imajo v Atenah najvišje tempe te tem temperatu re in najmanj padavin?

bolezni, visoke rodnosti, nerazvitosti in številnih

za

T

NA A EVROP EVROPA E EV EVRO EVR VRO ROPA ROPA PA A

n

I

M

B A L E A R I je

Razmikan

Rim m

F

meja geografskih enot

Tripo Trip T

Nouakcho Nouakchott o ottt depresija Resno težavo predstavljajo industrijska območjaRT v Odgovori in odgovore pojasni ZELENOR ZELE TSKI 0 500 ki ne upoštevajo bližini velikih mest, sodobnih O ekoloških OTOKI 1000 km K NIGER 1. Kaj najbolj vpliva na podnebje v Afriki?

SENEGAL SEN ENEGAL EN E smernic. Še bolj pereč pa je problem ekološkega P Praia raia S puščave Namib.

Dakar D akar kar 2. Opiši vzroke za nastanek kolonializma – nekateri posamezniki GAMBIJA ali podjetjaAodvažajo a A v posameznem 3. Opiši pogoje za življenje podnebju. h Banjul B anjul ul M izredno strupene odpadke v Afriko, GVINEJA kjer jih odlagajo Niamey Niamey ame am m y pokaži največje afriške reke in opiši BISSAU Ouagado Ouagadougo Ouagad O uuagadougou uag U Bissau Bis B iss ddougou sssau ssa a4. au u ou u Na zemljevidu u Bamako Bamako am o povsem nezaščitene.

ZELENORTSK

I OTOKI Za večino ljudi je Afrika celina revščine, lakote,

ki

J

Ja

200 m 0m

ZAHODNA Z AH NA SAHAR SAHARA ARA

NG

0

KA

TS

KI

0

-10

SAN AN N MARINO NO O

500 m

O

AN

OC E

100

a

Ni

381 38 81 mm mm

10

h

Tunis

Alžir

A L Ž I R I J A

al-'A al-'Ayun -'Ayu yun yun yu un

o

300

200

a

2000 m

4000 m

ng

30

20

Ponovi stopnja kraj leto leto kraj / regija stopnja 1. Čileje značilno 9,5 Kaj 1960 za1348 na Koroškem 6,5 sredozem sko podnebje 2. Aljaskaso rastline ?

9,2 Kako 1964 prilagojen 1511 na Idrijskem e na vroča6,8poletja?

3. Sumatra danes2004 v Južni 9,1 Zakaj 1895 Evropi v Ljubljaniprevladuje 6,1 makija?

9,1 Aljaska 1957 1917 v Brežicah 5,7 Razmisli 9,0 Kamčatka 1952 1956 pri Ilirski Bistrici 5,1 Kaj države 8,8 povezuje Ekvador 1906 1963 pri Litiji 4,9 Južne Evrope?

8,7 Aljaska 1965 1974 na Kozjanskem 5,1 8,6 Indija-Tibet 1950 1976 v Posočju 6,5 8,5 Kamčatka 1923 1977 pod Storžičem 4,6 8,5 Kurili 1963 1982 v Savinjski dolini 3,5 4,7 Najhujši potres je bil leta 1556 1995 pri Ilirski bistrici na Kitajskem, ko naj bi po 1998 v Zgornjem Posočju 5,6 takratnih ocenah umrlo 2004 v Zgornjem Posočju 4,9 skoraj milijon ljudi.

OCEAN

1000 m

0˚

s

MAROK MARO MAROKO OKO O KO KO

TOGO BENIN

padavine mm

S

200 m

1000 m

GAN A

ATENE ( (sredozemsko emsko podnebje) pod podnebj bj )

temperatura °C

0m 4000 m

3000 m

2000 m

ATLANTSK I Izzivi Afrike V ŽARIŠČU

ltarski preliv bra Gi Rabat at at l a t A

Globine morja

o

TAN

Potresi in cunamiji

k

js

Evrope?

Južno Evropo sestavljajo del Balkanskega polotokaPirenejski, Apeninski in južni ter številni otoki in Med njimi sta največja otočja.

Sicilija in Sardinija j kljub obmorski je . Južna Evropa legi najbolj gorata enota Evrope.

Tu prevladujejo mlada gorstva – Pireneji, Alpe. Le južni del Apenini in Balkanske Šarsko-pindsko gorstvo ga polotoka si delita mlado in starejši Grškega boga morja Pozejdona so imenovali tudi Potresnik. V preteklosti so si predstavljali, da Rodopi. nastanka Starejšega je tudi osrednji del Pirenejske Zemljo nosijo velikanski sloni. Kadar se jeimenuje kateri izmed njih utrudil, je sklonil glavo in Zemlja ga polotoka, Mezeta. ki se Nižin je v Južni Evropi malo, se je stresla. Japonci so za tresenje tal krivili velikega ki je z repom stresal Zemljo. so ob večinoma obalah soma, in večjih rekah. Največja je Čeprav Čepra Padska nižina.

Reke v Južni Evropi p av nedaleč prav daleč oodd morja mo j je j na vrhovih vrhovih Pirenejev so kratke – poleti Pi tudi tud d poleti sneg sneg.. mnoge presahnej o, ob večjem Premiki litosferskih ploščdeževju pa se spremenijo v hudournike. e p l A Zemljina skorja ni enotna. Razdeljena je na sedem velikih in več kot deset manjših litosferskih plošč.

Milila M Milan Milano ilanoo Plošče ne mirujejo, ampak se premikajo v različne ADSKA Torino T To orino oorin SK Pad PADSKA innoo ino in KA A smeri, pri čemer se lahko: P NIŽINA N NI IŽINA INA • razmikajo, oziroma oddaljujejo ena od druge, i r e A n MONAKO e j ANDORA • podrivajo, pri čemer ena plošča tone pod drugo, p O i e • drsijo ena mimo druge.Š P A N I J A Lizbona Liz zbbon boon bona ona ona Ma Madrid Mad rrid id id Posledice premikanjae ploščM v drid daljšem časovnem z Barcelona B arc na e obdobju so nastanek oceanskih t a hrbtov, gorstev, otokov in ognjenikov; trenutne posledice pa so VATIKAN KAN N potresi in z njimi povezani cunamiji.

Afrika 1 : 30.000.00 0 Nadmorske višine

s KANARSKI OTOKI

MAVRE

Kakšno K kš je površje južne

Južna Evropa obsega Pirenejski, Apeninsk južni del Balkansk i Balkanske ega ga polotoka ter številne in otoke. Prevladuj ejo mlada gorstva.

Nižin je malo, največja je Padska nižina. Ob Sredozem morju je sredozem skem sko podnebje celinsko. Naravno potresi , v notranjosti pa Najmočnejši rastlinstvo je zimzeleno neobdelanih površin , večino porašča makija. v svetu in v Sloveniji

KOŠ ČENA OBALA

ŽARIŠČU

enako? e nako?

e d o z

v

TUNIZIJA

Povzetek

Je podnebje je povsod

k Območja ob Sredozem skem morju imajo sredozemsko podnebje , ki pa seže le do prvih gorovij. Poletja so vroča in suha, zime so mile, vlažne in vetrovne.

Temperature večinoma padejo pod 0 °C. Najvišja ne gorovja imajo gorsko podnebje, medtem ko je v zaledju gorovij celinsko podnebje . Posebnost je Portugalsk ki leži ob Atlantskem a, oceanu in ima oceansko podnebje.

hrbet

S r Gibraltarski preli

NO

VO

Podnebje in rastlinstvo v Južni Evropi lahko počitnice na morju. opišemo, če pomislimo Od tam prihajajo tudi na sadeži, s katerimi se proti prehladu. Kljub pozimi borimo obmorski legi lahko pozimi tudi smučamo gorah. v bližnjih

Novost v strukturi učbenika za 8. razred je rubrika Izzivi in starosti učencev primerna podrobnejša predstavitev celin. Potep nas tokrat popelje po Novem svetu, skupaj z Afriko. Učbenik sestavlja pet sklopov: Novi svet, Afrika, Severna Amerika, Južna Amerika, Avstralija in Oceanija ter Polarni svet. Vsaka enota je predstavljena v več dvostranskih podpoglavjih (površje, podnebje, rastlinstvo, prebivalstvo in gospodarstvo), ki se po potrebi združujejo.

m

EBJE IN RASTLINST

e

1 POVRŠJE, PODN

GEO 8 RNS UCB.indd 30-31

8. razred 8 d

3/2/10 3:12 PM

DELOVNI ZVEZKI

tom FSC. jo novo.

EKOLOŠK LOŠKO KO GRADIVO GRADIVO

KO LOŠKO EKOLOŠK DIVO GRADIVO GRA

O KO OŠK EKOLLOŠK IVO DIVO GRAD GRA

novo 2010

Helena Verdev Helena Verdev

Raziskujem

ZEMLJO 6 za geografijo Delovni zvezek osnovne šole v šestem razredu

Raziskujem Zemljo 6 Delovni zvezek prinaša: • 36 strani • 25 delovnih listov • 20 različnih tipov nalog • 30 grafičnih prikazov • 10 zemljevidov • 20 celostranskih fotografij + nalepke

Raziskujem

ev Helena Verd

m em je Raziskuj

STARI SVET 7

NOVI S

Delovni zvezek za v sedmem razredu geografijo osnovne šole

VET 8

AFRIKA

ijo za geografšole zvezek e osnovn Delovni razredu v osmem

Raziskujem Stari svet 7 Delovni zvezek prinaša: • 60 strani • 30 delovnih listov • 15 različnih tipov nalog • 20 zemljevidov • 15 grafičnih prikazov • 8 strategij aktivnega branja in kritičnega mišljenja + nalepke

Domovina sodobnega človeka in številnih naravnih virov.

Prebivalstvo, katerega število hitro narašča in se spopada s številnimi problemi.

R i k j Raziskujem N Novii svet 8 • 64 strani • 30 delovnih listov • 15 različnih tipov nalog • 15 zemljevidov • 15 grafičnih prikazov • 7 strategij aktivnega branja in kritičnega mišljenja

1

Skoraj vsak dan slišimo novice iz Afrike.

V časopisih, reklamnih prospektih ali na svetovnem spletu poišči različne fotografije in podatke o Afriki. Na osnovi zbranega gradiva nanizaj nekaj besed, ki so povezane s to celino.

2

Med potovanjem po našem planetu se delovni zvezek prelevi v popotniški dnevnik, ki spominja na ugankarsko revijo. V njem učenci preverijo poznavanje in razumevanje snovi, jo nadgradijo in se ob tem tudi zabavajo.

V ta namen so pripravljene različne zabavne naloge, kot so križanka, rebus, poišči vsiljivca, spravi v red, prilepi, poveži, pobarvaj ... Ne manjka niti resnejših in zahtevnejših nalog: razmisli, utemelji, poišči na svetovnem spletu ali v atlasu ... Tudi tu, podobno kot v učbeniku, najdemo številne zanimivosti.

Površje Afrike je raznoliko. Menjavajo se gorstva, višavja, uravnave in kotline.

A) Pobarvaj zemljevid tako, da z ustreznimi barvami ponazoriš gorstva, kotline ... (lahko si pomagaš z velikim zemljevidom v učbeniku, v zavihku strani 9).

B) Na zemljevidu označi oceane, morja, zalive in otoke.

C) Na zemljevidu označi velike naravne enote in večje reke (pomagaj si z učbenikom na straneh 10–11).

Delovni zvezek je zasnovan tako, da dopolnjuje učbenik in hkrati odpira številne nove možnosti raziskovanja in nadgrajevanja znanja.

Ob uporabi delovnega zvezka navaden zvezek ne bo več potreben.

Kratka ponovitev Na začetku vsake učne teme je zelo strnjen povzetek vsebine učbenika.

Naloge Obravnava teme se vedno začne s preprosto nalogo za ogrevanje, ki ji sledijo nekoliko težje naloge. Naloge so jasne, poučne in raznolike.

Zanimivosti 6

Podobno kot v učbeniku so nalogam dodane zanimivosti za vse tiste, ki bi želeli vedeti več ali pa so pred drugimi rešili naloge.

Delovni zvezek za 6. razred je zasnovan tako, da kar najbolj združuje zabavo in učenje. Učenci pogosto utrjujejo in nadgrajujejo znanje z risanjem, s povezovanjem, z lepljenjem nalepk, barvanjem, reševanjem ugank ipd. Delovni zvezek tako vsebuje več kot 20 različnih vrst nalog, kot so: križanka, rebus, zmešnjava črk, poišči vsiljivca …, seveda pa nismo pozabili niti na naloge, ki zahtevajo bolj poglobljeno znanje in razmišljanje, na primer pojasni, ugotovi, razmisli, povej svoje mnenje …

AFRIKA

C3 ZEMLJEVIDI

B2 OSONČJE Od vseh vesoljskih teles ima na Zemljo največji vpliv Sonce – povsem običajna zvezda, ki je središče našega osončja.

Današnji zemljevidi so zapletene upodobitve, ki jih je treba znati »brati«.

Zemljevidi zato vsebujejo dodatna pojasnila.

1. Našteta so različna vesoljska telesa.

1. Nekateri elementi so nepogrešljiv del vsakega zemljevida.

KOMET

METEOR

VENERA LUNA

NEPTUN

MERKUR

URAN

Zemlja

železniška proga cesta

življenje

3. Spodnji zemljevid ima vse elemente, ki jih mora imeti zemljevid, da je »berljiv«. Natančno si ga oglej in izpolni preglednico.

SEVERNICA

MARS

V spodnji preglednici dopolni manjkajoče znake oziroma opise.

METEORIT 1

ZVEZDA

SONCE

2. Zemljevidi vsebujejo tudi legendo, v kateri so pojasnjeni znaki, uporabljeni na zemljevidu.

A) Na črte pod slike zapiši, kaj prikazujejo, in razkrili se bodo trije elementi zemljevida.

B) Prepiši oštevilčene črke na ustrezna mesta in razkril se bo še en element zemljevida.

A) Z rdečo barvo obkroži Zemlji najbližje vesoljsko telo.

B) Z modro barvo obkroži planete.

2 Katero območje je prikazano na zemljevidu?

ZEMLJA

JUPITER

Kako je na zemljevidu prikazan relief?

RIMSKA CESTA SK

V kolikšnem merilu je narisan zemljevid?

3

C) Kateri planet manjka?

4

G

2. Oglej si sliko na desni in reši nalogi.

Pomagaj si z učbenikom na strani 10 in 11.

A) Zapiši imena planetov v okvirček ob planetu.

B) V drug okvirček zapiši lastnost planeta, ki se ti zdi najbolj zanimiva ali nenavadna.

1

3. Staršem pošlji razglednico iz oddaljene galaksije.

2

5

Koliko km v naravi je 1 cm na zemljevidu?

D 4

3

Anaksimander ▶ Starogrški filozof, ki je živel v 6 stoletju pr. n. š. ▶ Velja za prvega kartografa. ▶ Na njegovih zemljevidih je Zemlja prikazana kot okrogla plošča, ki jo obdaja morje. ▶ Merilo je bilo podano v dneh plovbe oziroma ježe.

5

Ali veš? ▶ Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn so vidni s prostim očesom. ▶ Teh pet planetov ljudje poznajo že iz pradavnine. ▶ Stari Grki so jih imenovali potujoče zvezde in jim nadeli imena bogov.

Pravilno zapiši svoj vesoljski naslov.

SLOVENIJA

4. »Zemlja ima poseben položaj v Osončju. Od Sonca je oddaljena toliko, da prejema ravno prav (ne preveč, ne premalo) življenjsko pomembne svetlobe in toplote. « Na podlagi zgornjega besedila pojasni, kaj in na kakšen način omogoča življenje na Zemlji.

6

DN080496-GEOGRAFIJA 6 DZ.indd 6

7

7/21/08 10:09:20 AM

DN080496-GEOGRAFIJA 6 DZ.indd 7

7/21/08 10:09:31 AM

6. razred 6 d

DN080496-GEOGRAFIJA 6 DZ.indd 20

7/21/08 10:12:07 AM

DN080496-GEOGRAFIJA 6 DZ.indd 21

7/21/08 10:14:01 AM

6. razred 6 d

Preverjeno!

3

Učencem bodo pri raziskovanju z delovnim zvezkom oziroma popotniškim dnevnikom, kot ga je v uvodu poimenovala avtorica, v pomoč barvite in nazorne fotografije, različne skice in modeli ter metodično ustrezno pripravljene karte. Zaradi njih bo usvajanje, utrjevanje ali ponavljanje učne snovi lažje. Vsebinska pestrost nalog od učencev zahteva različne aktivnosti in razvija različne spretnosti.

Ni se torej bati, da bi delovni zvezek ostal prazen.

Afriške reke imajo največji hidroenergetski potencial na svetu.

A) S pomočjo atlasa ali zemljevida Afrike v učbeniku, v zavihku strani 9, poišči največje reke v Afriki in poišči njihov izvir, izliv ter poimenuj države, skozi katere tečejo.

Izvir

Izliv

Države, skozi katere teče

Nil Kongo

Karmen Simonič Mervic, Osnovna šola Črni Vrh, Črni Vrh nad Idrijo

Niger Oranje

Atlantski ocean

Vse čestitke za zanimiv delovni zvezek. Menim, da ne bo več treba uporabljati navadnega zvezka, saj bosta učbenik in delovni zvezek z vso goro pripomočkov, ki jih imamo na voljo, razširila in utrdila znanje učencev. Navadili se bodo tudi raziskovalnega dela. Učbenika in delovnega zvezka se že zelo veselim.

Zambezi B) Zakaj misliš, da na afriških rekah ni zgrajenih veliko hidroelektrarn?

C) Reke seveda niso pomembne samo zaradi pridobivanja električne energije. Zakaj so še pomembne?

4

Jožica Razbornik-Kukovičič, Osnovna šola Šoštanj, Šoštanj

Afrika je celina velike naravne pestrosti.

Pravilno dopolni naslednje trditve. Pomagaj si z učbenikom na straneh 10–11.

V razmislek Ker mora večina učencev konec leta učbenik vrniti, smo delovni zvezek pri izbiri tem in nalog zasnovali kot kratek povzetek snovi celotnega učbenika. Ta učencu ostane v trajno last in mu bo v pomoč v prihodnjih letih.

1. Ekvator deli Afriko skoraj po ________________________.

2. Glede na nadmorsko višino delimo Afriko na ________________ in _______________ Afriko.

3. Afrika ima malo otokov in polotokov, torej je _______________________________________.

4. Najvišji vrh Afrike je ____________________________________, ki meri _______________.

5. Največja puščava na svetu je ____________________.

V žarišču

6. Večje nižine v Afriki so samo ob __________________ in ob __________________.

Podobno kot v učbeniku so tudi v delovnem zvezku za 7. in 8. razred dodane teme V žarišču. Namenjene so predvsem urjenju tehnik aktivnega branja in mišljenja ter s tem povezani analizi, vrednotenju in povezovanju dejstev ter odločanju in reševanju problemov.

Zabava AFRIKA

7

Naloge so zastavljene tako, da izpolnjujejo natančno določene učne cilje in so hkrati čim bolj zanimive in zabavne.

8. razred 8 d

Delovna zvezeka za 7. in 8. razred imata večji obseg in večje število zahtevnejših nalog ter vsebujeta dodatne teme V žarišču. Poleg nalog, ki so namenjene predvsem utrjevanju znanja, je velik poudarek predvsem na razumevanju, povezovanju in vrednotenju informacij ter osebnem opredeljevanju.

V ŽARIŠČU

B2 PODNEBJE IN RASTLINSTVO EVROPE V Evropi so podnebja povezana z geografsko lego in oddaljenostjo od morja.

Rastlinstvo je prilagojeno podnebju.

3

PRED

1

Na Zemlji je več toplotnih pasov, v nekatere med njimi sega tudi Evropa. mrzli pas

VODA IN ŠIRJENJE PUŠČAV V

Potrebe po vodi se zaradi hitre rasti prebivalstva in drugačnega načina življenja zelo hitro povečujejo. Pomanjkanje vode občuti več milijonov ljudi.

Rastlinstvo je prilagojeno podnebju in je značilno za to podnebje.

A) Poimenuj rastlinstvo na slikah.

A

A) V katere toplotne pasove sega Evropa?

zmerno topli pas

Za vse, ki živimo v razvitem svetu, je samoumevno, da odpremo pipo in priteče voda.

Oblikuj miselni vzorec. Da boš zajel vse, si pomagaj z vprašanji.

A) Iz katerega vodnega zajetja je napeljana voda v dom tvoje družine?

B) Kdo skrbi, da je voda, ki priteče iz pipe, čista (pitna)?

C) Kako so se z vodo v tvojem kraju oskrbovali v preteklosti?

D) Na kakšen način bi lahko zmanjšali porabo vode v vašem gospodinjstvu?

PO

Eden od problemov sodobnega sveta je tudi širjenje puščav.

Ena od televizijskih hiš te kot strokovnjaka povabi na razgovor, da gledalcem pojasniš nekaj osnovnih dejstev v zvezi s širjenjem puščave. Novinar ti med pogovorom zastavlja naslednja vprašanja: A) Kaj vpliva na širjenje puščav?

B) Katera območja na Zemlji se srečujejo s pojavom širjenja puščav?

C) Zakaj, kadar govorimo o širjenju puščav, izpostavljamo Sahel?

vroči pas

Č) Razviti svet pomaga odpravljati posledice suš v Afriki s humanitarnimi akcijami. Razloži, zakaj tovrstna pomoč ni dovolj uspešna.

B) Ustrezno dopolnii preglednico. prreg egle led dn nic ico

B) V katerem toplotnem pasu leži večji del Evrope?

rastlinstvo

opis rastlinstva

območje rasti v Evropi

iglavci, listavci

Zahodna in Srednja Evropa

VODA D) S pomočjo grafičnega prikaza opiši vzroke in posledice širjenja puščave v Sahelu.

jugovzhod Evrope zmerno topli pas mrzli pas

2

Sahel

tajga mahovi, lišaji, nizko grmičevje

4

Na podnebje na posameznem območju vpliva več dejavnikov.

A) Za navedene kraje poišči v učbeniku podatek o povprečni mesečni temperaturi v januarju in juliju. januar

julij

London (str. 50)

skrajni sever Evrope

MED V Evropi je naravno rastlinstvo večinoma izkrčeno.

Preberi spodnje besedilo in reši nalogo.

Med branjem izpiši besede, ki bi po tvojem mnenju morale biti izpostavljene.

A) Besedam in pojmom, ki so ti bili do sedaj neznani, dodaj kratke razlage (uredi slovarček).

Naraščanje prebivalstva

Podnebne spremembe

Posledice

Posledice

dezertifikacija – širjenje puščave

Naravno rastlinstvo je prilagojeno naravnemu okolju, v katerem raste; prilagojeno je na pomanjkanje padavin, vročino, malo prsti, nizke temperature ... Naravno rastlinstvo je človek v veliki meri izkrčil in posadil rastline, ki hitreje rastejo in imajo večji pridelek, seveda pa so manj prilagojene na podnebje.

B) Po zgledu učbenika oblikuj povzetek in vprašanja za ponovitev ter dodaj vprašanje za razmislek.

Napiši vprašanja, s pomočjo katerih boste s sošolci lahko obnovili obravnavano snov.

A) Napiši vsaj eno prilagoditev rastlin na naravne pogoje.

Moskva (str. 66)

Povzetek

Atene (str. 41)

Širjenje puščave

Helsinki (str. 59) Ponovi

Ljubljana (str. 22) B) Kateri so glavni razlogi, da je človek izkrčil večji del naravnega rastlinstva?

B) S pomočjo atlasa poišči naštete kraje in njihovo lego označi na zgornjem zemljevidu.

C) Iz lege naštetih krajev sklepaj kateri dejavniki vplivajo na podnebje posameznega kraja.

8

EVROPA

Razmisli

EVROPA

7. razred 7 d

9

12

VODA IN ŠIRJENJE PUŠČAV

– Ali se v Sloveniji srečujemo s pomanjkanjem vode?

– Katere celine so v veliki meri odvisne od arteške vode in zakaj?

– Kateri so glavni onesnaževalci vode?

– Kako bi lahko najrevnejšim pomagali, da ne bi umirali zaradi pomanjkanja vode ali zaradi njene onesnaženosti?

VODA IN ŠIRJENJE PUŠČAV

8. razred 8 d

13

GRADIVO ZA UÄŒITELJE

Pri razvoju uÄ?beniĹĄkega kompleta smo poleg uÄ?encev imeli v mislih tudi uÄ?itelje in njihovo vsakdanje delo v razredu. UÄ?iteljem smo Ĺželeli Ä?im bolj olajĹĄati delo z naĹĄimi uÄ?beniĹĄkimi kompleti, ĹĄe posebno v zaÄ?etni fazi, ki terja ogromno Ä?asa in truda. Zato smo v sodelovanju z izkuĹĄenimi uÄ?itelji praktiki razvili ĹĄtevilna dodatna gradiva za uÄ?itelje, ki so v celoti zbrana na spletni strani www.devetletka.net.

Gradivo za uÄ?itelje • priroÄ?nik za uÄ?itelje • letna tematska priprava • dnevne uÄ?ne priprave • raÄ?unalniĹĄke diaprojekcije • delovni listi • reĹĄitve nalog iz delovnega zvezka

Spletna stran www.devetletka.net Vsa naĹĄteta gradiva za uÄ?itelje bodo postopoma objavljena na spletni strani. Gradivo za 6. in 7. razred je Ĺže dostopno, za 8. razred pa bo na voljo Ĺže poleti 2010.

%FMPWOJ [WF[FL TUS

3B[Ă?JSJUFW UFNF ;WF[EF OJTP WFT Ĺ˜BT FOBLF 5BLP LPU MKVEKF TF SPEJKP SB[WJKBKP JO VNSFKP MF EB KF OKJIPW äJWMKFOKTLJ DJLFM QSFDFK EBMKĂ?J .FSJNP HB W K K Q K K H NJMJKBSEBI MFU

,BUFSF [WF[EF WJEJNP OB OFCV KF PEWJTOP ,BUFSF [WF[EF WJEJNP OB OFCV EJNP OB OFCV KF PEWJTOP PE UFHB T LBUFSFHB EFMB ;FNMKF JO W LBUFSFN PE UFHB T LBUFSFHB EFMB ;FNMKF JO W LBUFSFN EFMV MFUB KJI PQB[VKFNP Ä—F CJ äJWFMJ OB FLWB UPSKV CJ TLP[J MFUP WJEFMJ WTB P[WF[EKB WJEOB J[ ;FNMKF ,FS äJWJNP TFWFSOP PE FLWBUPSKB KF J[ ;FNMKF ,FS äJWJNP TFWFSOP PE FLWBUPSKB KF OB KVHV EPMPĹ˜FOP PCNPĹ˜KF LJ KF WFEOP QPE PC[PSKFN &OBLP KF OB KVäOJ QPMPCMJ 1SWB JNFOB P[[WF[EJK TP TJ J[NJTMJMJ (SLJ JO 1SWB JNFOB P[WF[EJK TP TJ J[NJTMJMJ (SLJ JO #BCJMPODJ ;BSJTBMJ TP Ĺ˜SUF NFE OBKTWFUMFKĂ?JNJ [WF[EBNJ 5P TP TUPSJMJ [ OBNFOPN EB CJ OB [WF[EBNJ 5P TP TUPSJMJ [ OBNFOPN EB CJ OB OFCV MBäKF JTLBMJ WFTPMKTLB UFMFTB OFCV MBäKF JTLBMJ WFTPMKTLB UFMFTB &EFO J[NFE OBKWFĹ˜KJI LSBUFSKFW [B &EFO J[N NFEE OBBKWFĹ˜Ĺ˜KJI LSBUFSKFW [B LBUFSFHB TP EPLB[BMJ EB HB KF QPW[SPĹ˜JM QBEFD NFUFPSJUB KF W BNFSJĂ?LJ [WF[OJ ESäBWJ "SJ[POB 7FĹ˜JOB [WF[E LJ KJI WJEJNP W WFTPMKV KF PE OBT PEEBMKFOB TWFUMPCOB MFUB [BUP KJI OF WJEJNP PEEBMKFOB TWWFUMMPCOBB MFUB [BUP KJI OF WJEJNP UBLĂ?OJI LPU TP EBOFT BNQBL UBLĂ?OF LPU TP CJMF W QSFUFLMPTUJ 7TBL EBO OB ;FNMKP QBEF WFĹ˜ NJMJKPOPW UPO NFUFPSJUTLFHB QSBIV NFUFPS SJUTLLFHBB QSBBIV .FE WTFNJ WFTPMKTLJNJ UFMFTJ JO QPKBWJ KF OBKUFäKF OBQPWFEBUJ UJSF JO QSJIPEF LPNFUPW 1SJIBKBKP OBNSFĹ˜ J[ [VOBOKFHB EFMB 0TPOĹ˜KB /BKCPMK [OBO KF )BMMFZFW LPNFU LJ TF WSBĹ˜B /BKCPMK [OBO KF )BMMF FZFW LPNFU LJ TF WSBĹ˜B WTBLJI MFU /BTMFEOKJĹ˜ CP WJEFO MFUB /B[BEOKF OBT KF PCJTLBM MFUB /FQPWSBUOJ /B[BEOKF OBT KF PCJTLBM MFUB /FQPWSBUOJ LPNFUJ OBT PCJĂ?Ĺ˜FKP MF FOLSBU

6TUWBSKBOKF JO SB[JTLPWBOKF

.FEQSFENFUOF QPWF[BWF .FEQ QSF FEN NFUUOF QPWF[BWF

Őž ;BLBK KF -VOB TWFUMB /BSFEJNP QSFJ[LVT T QPNPĹ˜KP [BEOKF PECPKOF MVĹ˜J OB LPMFTV JO CBUFSJKTLF TWFUJMLF 1PTLVT NPSBNP OBSFEJUJ QPOPĹ˜J BMJ W UFNJ ; CBUFSJKTLP TWFUJMLP QPTWFUJNP W PECPKOP MVĹ˜ 6HPUPWJNP EB PECPKOB MVĹ˜ TBNB OF TWFUJ UFNWFĹ˜ MF PECJKB TWFUMPCP &OBLP KF UVEJ [ -VOP

."5 NFSTLF FOPUF ."5 4-0 HSĂ?LB NJUPMPHJKB 4-0 ;(0 TUBSF LVMUVSF WJTPLF DJWJMJ[BDJKF

;(0

,SJUJĹ˜OP NJĂ?MKFOKF

1POPWJUFW

4QSFIPE QP TQMFUV 4QSFI IPE E Q QP TTQMFUV

6Ĺ˜JUFMK EB VĹ˜FODFN OBMPHP EB OBSJĂ?FKP [WF[EP &EFO J[NFE VĹ˜FODFW KP OBSJĂ?F OB UBCMP

6Ĺ˜FODJ PEHPWPSJKP OB WQSBĂ?BOKB QPOPWJ W VĹ˜CFOJLV

/B TQMFUOJ TUSBOJ /B TQMFUOJ TUSBOJ XXX WFTPMKF OFU BTUSP BTUSPGPUP IUN XXX W WFTPMKF OFU B BTUSP BTUSPGPUP IUN TJ VĹ˜FODJ PHMFEBKP GPUPHSBmKF SB[MJĹ˜OJI WFTPMKTLJI UFMFT JO WFTPMKTLJI QPKBWPW WFTPMKTLJI UFMFT JO WFTPMKTLJI QPKBWPW

6Ĺ˜FODJ PEHPWPSJKP OB EPEBUOB WQSBĂ?BOKB 1PW[FUFL TOPWJ Őž ,BK TP [WF[EF JO LBK QMBOFUJ 6Ĺ˜FODJ QPTLVĂ?BKP PEHPWPSJUJ OB 7FTPMKF KF WFMJLBOTLJ QSPTUPS Őž 7 Ĺ˜FN TF [WF[EF SB[MJLVKFKP PE QMBOFUPW WQSBĂ?BOKF W LBUFSFN TF OBIBKBKP SB[MJĹ˜OB Őž ,BK KF HBMBLTJKB 7 LBUFSJ HBMBLTJKJ TF OBIBKB ;FNMKB OFCFTOB UFMFTB (BMBLTJKF TP Őž ;BLBK SJĂ?FNP [WF[EBTUF [WF[EF 6Ĺ˜OJ DJMKJ Őž VĹ˜FOFD TQP[OB LBK KF WFTPMKF Őž ,BUFSB OFCFTOB UFMFTB Ă?F OBKEFNP W WFTPMKV TFTUBWMKFOF J[ [WF[E 0LSPH OFLBUFSJI JO OF PLSPHMF LPU TP W SFTOJDJ Őž VĹ˜FOFD T QPNPĹ˜KP TMJLPWOFHB HSBEJWB SB[MJLVKF SB[MJĹ˜OF WSTUF WFTPMKTLJI UFMFT [WF[E LSPäJKP QMBOFUJ o NBOKĂ?F [WF[EB QMBOFU MVOB BMJ TBUFMJU NFUFPS NFUFPSJU 4PODF -VOB 3JNTLB DFTUB

6Ĺ˜FODJ [ VĹ˜JUFMKFWP QPNPĹ˜KP QPTLVĂ?BKP PEHPWPSJUJ OB JO IMBEOFKĂ?F QMJOBTUF BMJ LBNOJUF Őž VĹ˜FOFD SB[MJLVKF QPKNF WFTPMKF HBMBLTJKB WQSBĂ?BOKB SB[NJTMJ W VĹ˜CFOJLV LSPHMF LJ TP QPHPTUP PCEBOF [ MVOBNJ

#

7&40-+&

/B TMPWFOTLJ QPETUSBOJ TQMFUOF FODJLMPQFEJKF /B TMPWFOTLJ QPETUSBOJ TQMFUOF FODJLMPQFEJKF XJLJQFEJB VĹ˜FODJ WQJĂ?FKP QPKFN WFTPMKF XJLJQFE EJB VĹ˜FODJ WQJĂ?FKP QPKFN WFTPMKF

6Ĺ˜CFOJL TUS

PriroÄ?nik za uÄ?itelje 0E QSFKĂ?OKJĹ˜

"LUJWOPTUJ

(FPHSBmKB KF WFEB LJ [CJSB TQP[OBOKB P ;FNMKJ JO OBN QPNBHB SB[VNFUJ TWFU W LBUFSFN äJWJNP

6Ĺ˜FODJ QSFCFSFKP VWPEOP CFTFEJMP L QPHMBWKV 7FTPMKF OB TUSBOJ W VĹ˜CFOJLV

6WPEOB NPUJWBDJKB 6Ĺ˜JUFMK OBQJĂ?F OB UBCMP CFTFEP 7&40-+& /BMPHB VĹ˜FODFW KF EB QPWFEP WTF P Ĺ˜FNFS SB[NJĂ?MKBKP LP QPNJTMJKP OB WFTPMKF 7TF LBS VĹ˜FODJ QPWFEP VĹ˜JUFMK [BQJĂ?F OB UBCMP 7 UFK GB[J LPNFOUBSKJ QPWFEBOFHB JO [BQJTBOFHB OJTP EPCSPEPĂ?MJ 6Ĺ˜JUFMK OBUP W SB[HPWPSV [ VĹ˜FODJ QSFETUBWMKB QPTBNF[OF CFTFEF [BQJTBOF OB UBCMJ JO OBQPWF OPWP UFNP

6Ĺ˜JUFMK KJN QSJLBäF QSFETUBWF TUBSJI MKVETUFW T QPNPĹ˜KP TMJL JO QJTOJI WJSPW /QS QSFETUBWB &HJQĹ˜BOPW P WFTPMKV 4UBSPEBWOJ &HJQĹ˜BOJ TP WFSKFMJ EB TF OBE ;FNMKP CPĹ˜J OKJIPWB CPHJOKB /VU /KFOP UFMP KF CJMP OBSFKFOP J[ [WF[E OB OFCV QB TF KF LB[BMP LPU QPU 3JNTLF DFTUF /VU KF QPEQJSBM Ă€V CPH TWFUMPCF JO [SBLB 1PE OKJNB QB KF CJM (FC CPH ;FNMKF ¨ 6Ĺ˜JUFMK VĹ˜FODFN QPTUBWJ OBTMFEOKF WQSBĂ?BOKF Őž ,BK WJEJNP LP QPHMFEBNP W WFTPMKF 6Ĺ˜FODJ OBĂ?UFWBKP LBK WTF WJEJNP LP QPHMFEBNP W WFTPMKF ¨

PriroÄ?niki, objavljeni na spletni strani www.devetletka.net, so odliÄ?na osnova za izdelavo lastnih ali prilagoditev ponujenih uÄ?nih priprav za izvedbo posamezne ure.

6Ĺ˜JUFMK QPLBäF VĹ˜FODFN TMJLF SB[MJĹ˜OJI P[WF[EJK 6Ĺ˜FODJ PEHPWBSKBKP OB WQSBĂ?BOKB Őž ,BK QSJLB[VKFKP TMJLF Őž "MJ QP[OBUF JNF LBLĂ?OFHB PE UFI P[WF[EJK BMJ LBUFSFHB ESVHFHB Őž "MJ WFTUF PE LPE J[WJSBKP JNFOB QPTBNF[OJI P[WF[EJK Őž "MJ QP[OBUF LBLĂ?OP [HPECP QPWF[BOP [ JNFOJ UFI P[WF[EJK ¨ 6Ĺ˜FODJ TJ PHMFEBKP PEMPNFL J[ EPLVNFOUBSOFHB mMNB &ODJLMPQFEJKB WFTPMKB ¨ 6Ĺ˜FODJ TLVQBK [ VĹ˜JUFMKFN PCJĂ?Ĺ˜FKP OBKCMJäKJ PCTFSWBUPSJK BMJ TF TFTUBOFKP [WFĹ˜FS JO [ EBMKOP HMFEJ BMJ UFMFTLPQPN PQB[VKFKP OFCP ¨

VSE_N

aslovke.indd

8

2/14/08

12:24:07

PM

Vsebina priroÄ?nikov: • uÄ?ni cilji • uÄ?na motivacija • metode in oblike dela • dodatne vsebine • medpredmetne povezave • seznam dodatnih gradiv • spletne povezave • reĹĄitve nalog iz delovnega zvezka

Letne in dnevne priprave Za Ä?im laĹžjo uporabo novega gradiva vam ponujamo priprave za posamezne uÄ?ne ure, napisane posebej za uÄ?beniĹĄke komplete Raziskujem ..., ki jih lahko brez teĹžav poljubno dopolnite oz. spremenite. Priprave v formatih pdf in doc so objavljene na spletni strani www.devetletka.net v rubriki Gradiva.

Priprave za 8. razred bodo objavljene poleti 2010, da se boste lahko pravoÄ?asno pripravili na pouk v novem ĹĄolskem letu.

znanje nas dela velike

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 19 90 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.knjigarna.com

ŠOLSKI ZASTOPNIKI ZALOŽBE ROKUS KLETT

Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska

Naročila in informacije

Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si

Prekmurje in Maribor

Prodaja

Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

Koroška in Zasavje Marko Hanuš GSM: 041/426 627 E-pošta: marko.hanus@rokus-klett.si

Bela krajina in Dolenjska Ksenija Šimnovec GSM: 031/649 783 E-pošta: ksenija.simnovec@rokus-klett.si

Primorska Miran Domajnko GSM: 041/734 603 E-pošta: miran.domajnko@rokus-klett.si

vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71 matic.karlovsek@rokus-klett.si podpora kupcem Anja Potočnik, tel.: 01 513 46 46 anja.potocnik@rokus-klett.si

Skladišče vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91 tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Uredništvo Telefon: 01 513 46 94 Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji Telefon: 01 513 46 53 Telefaks: 01 513 46 99

DN100123

PRIPOROČAMO

8 –14 let

National Geographic Junior Revija za mlade raziskovalce in pustolovce MEHIKA

Revija povezuje različna področja zanimanja vsakega mladega radovedneža, pritegne pozornost z nenavadnimi podatki in rekordi ter očara z odličnimi fotografijami iz Slovenije in sveta! Mladi radovedneži se s prebiranjem revije tako imenitno zabavajo, da se sploh ne zavedo, kako ves čas pridobivajo nova znanja in hkrati urijo svoje bralne navade.

V vsaki številki revije čakajo bralce darila in druge priloge.

Izgubljena Skrivnost dna MAJEVSKA GLINENIH Nagra IGRA in mesta bojevnikov kuhar ski eksperimenti

52 barvnih strani, format 20,5 x 26,6 cm, 10 številk na leto ISSN 1581-6869

9

771581 686013

naslovka 57.indd 1

Več o reviji na www.junior.si 2/17/09 9:50:22 AM

WWW.NATIONALGEOGRAPHIC.SI | MAREC 2009 | ŠT. 3 | 4,59 EUR

National Geographic Slovenija

Varcˇevanje

z energijo

SLOVENIJA ZACˇNIMO DOMA!

Najbolj brana poljudnoznanstvena revija Stopite v svet revije National Geographic Slovenija – revije za vse, ki se želite učiti, širiti svoja obzorja, odkrivati čudežni svet rastlin in živali, spoznavati daljne in neznane kraje, ljudi in običaje, pa tudi Slovenijo. Kar v reviji najbolj navdušuje, so gotovo vrhunske fotografije, ki pripovedujejo zgodbe, kot jih je videl objektiv priznanih fotografov z vsega sveta.

Revija pokriva širok spekter znanosti, opisuje zanimiva potovanja, dogodke in pojave. Članki so napisani v poljudnem jeziku in so dostopni bralcem najrazličnejših poklicev in starosti.

Vsaj trikrat na leto je reviji priložena tematska karta ali zemljevid.

Najmanj 132 barvnih strani, format 17,5 x 25,5 cm, 12 številk na leto

Kanadski naftni bum Mistična Kitajska Sinaj, oaza miru Po sledeh jaguarja Orjaški sinji kiti 9

Več o reviji na www.ngm.si

771854 485008

03-09 COVER.indd 1

2/16/09 10:18:46 AM

National Geographic Popotnik Revija za popotnike, turiste in avanturiste Revija National Geographic Popotnik je najbolj brana popotniška revija na svetu. Je izčrpen vir podatkov za aktivne in radovedne popotnike. Njeno poslanstvo je navdihniti bralce k potovanjem s pomočjo skrbno napisanih besedil in vrhunskih fotografij ter priskrbeti zanesljive, bralcu koristne informacije, ki omogočajo, da se odpravi v nove kraje preudarno in dobro pripravljen.

V vsaki številki revije najdete še dodatno prilogo NG Adventure in zemljevid.

Najmanj 112 barvnih strani, format 20,5 x 26,6 cm, 4 številke na leto

Več o reviji na www.ng-popotnik.si

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Založba Rokus Klett

Z nakupom delovnih zvezkov Založbe Rokus Klett

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

je članica Evropskega združenja

prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke

telefon: 01 513 46 00

šolskih založnikov (EEPG).

s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi

telefaks: 01 513 46 99

bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali

e-pošta: rokus@rokus-klett.si

svoje sposobnosti.

www.rokus-klett.si