m
nji ga
rna
3. del
.co
Družboslovje
Družboslovje, 3. del
učbenik za pouk družboslovja v srednjem poklicnem izobraževanju Urednica: mag. Jelka Miranda Razpotnik Ilustracije: Jaka Vukotić/Umer, d. o. o. (str. 42, 58, 62, 65)
.co
Strokovni pregled: Inštitut IRSA, dr. Jure Skubic, Mateja Murgelj
m
Mag. Helena Mešnjak
Slikovno gradivo: Shutterstock (natančen seznam je na koncu učbenika) Jezikovni pregled: Mateja Samastur Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Modrijan izobraževanje, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje: Beti Jazbec Tisk: Cicero, d. o. o. 1. izdaja Naklada: 500 izvodov Ljubljana 2026
rna
Grafični prelom: Denis Zenzerović
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© 2026 Modrijan izobraževanje, d. o. o. Vse pravice pridržane.
nji ga
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranjevanje v elektronski obliki.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Modrijan izobraževanje, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 44 00 Telefonska naročila: 01 513 44 04 E-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com
II
3(075.3) MEŠNJAK, Helena Družboslovje : 3. del : [učbenik za pouk družboslovja v srednjem poklicnem izobraževanju] / Helena Mešnjak ; [ilustracije Jaka Vukotić/Umer (str. 42, 58, 62, 65) ; slikovno gradivo Shutterstock]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2026 ISBN 978-961-7181-93-7 COBISS.SI-ID 293087747
m
Kazalo
Izzivi sobivanja v družinah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .IZBIRNA . . . . . . . .VSEBINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3 Družina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Funkcije družine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
.co
Zakonska skupnost (zveza) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
Raznovrstnost družinskih oblik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Tradicionalna in netradicionalna družina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Spremembe v družinskem življenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Vloge v družini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Položaj otroka v tradicionalni družini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Vzgojni stili v družinah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Odnosi med spoloma v družini in družbi nekoč in danes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
rna
Prizadevanja za enakopravnost žensk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
Socializacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Kaj je socializacija? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Socializacija v zgodnjem otroštvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Sekundarna socializacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Družbeni status in družbene vloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Socializacija skozi različna življenjska obdobja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Resocializacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Spolna identiteta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
Vloga družine, medijev in religije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
nji ga
Vloga družine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Raznolikost družin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Izzivi v družinah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Nasilje v družini in v družbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Vloga množičnih medijev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Neodvisnost, pluralnost in nepristranskost medijev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Digitalno okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Kultura komuniciranja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Ali so vse informacije resnične? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Vloga in vpliv religije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
Verski pluralizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
Povezanost in različnost v sobivanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Družbena stratifikacija (slojevitost) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Družbena mobilnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47
Življenjski standard . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
III
m
Revščina in socialna izključenost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Socialna država. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
Kultura sobivanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
.co
Družbeni nadzor in sankcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55
Družba in demokratično sodelovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Demokracija in demokratično delovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Človekove pravice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Moderne demokratične države in Republika Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Politična participacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Aktivno državljanstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Narod in nacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64
rna
Evropska unija in evropska identiteta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 Globalizacijski in globalni izzivi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66
D. 2 str. 63
– povezovanje z vsebinami v 1. in 2. delu
nji ga
D. 1 str. 19
IV
IZBIRNA VSEBINA
m
Izzivi sobivanja v družinah NAUČIL/-A SE BOM:
.co
• Kako raznovrstne so bile družine nekoč in so še danes? • Kateri dejavniki so pomembno vplivali na spremembe v družinskem življenju? • Katere vloge so prisotne v družinah? • Kako so se spreminjali položaj otroka, vzgoja, odnosi med spoloma ter vloga žensk v družini?
Ali je družina na tej sliki podobna tvoji?
nji ga
rna
Kaj v okolju, v katerem živiš, predstavlja družina?
Kaj lahko izvemo o družini na sliki?
Slovenski slikar Jožef Tominc je sredi 19 . stoletja narisal družino bogatega tržaškega poslovneža Pietra Stanisla Parisija .
SOCIOLOGIJA
DRUŽBA
JEDRNA DRUŽINA
ENOSTARŠEVSKA DRUŽINA
DRUŽINSKE VLOGE
TRADICIONALNA DRUŽINA
DRUŽINA
NETRADICIONALNA DRUŽINA
ZAKONSKA SKUPNOST
VZGOJNI STILI
RAZŠIRJENA DRUŽINA
RAZVEZA (LOČITEV )
ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST 3
m
IZBIRNA VSEBINA
Družina
V družini praviloma pridobimo prve izkušnje v medsebojnih odnosih ter izpolnjevanju svojih potreb in želja. Družina je življenjska skupnost otroka z obema ali enim od staršev ali skrbnikom (drugo odraslo osebo), ki skrbi(jo) za otroka.
.co
Ko smo otroci, nam odrasli v družini priskrbijo hrano, bivališče in nas zaščitijo. Družina otrokom torej omogoča preživetje. Je prva skupnost, s katero imamo stik v življenju in nam posreduje prve informacije o družbi, v kateri živimo. V družini se naučimo osnovnih pravil vedenja, pridobimo različne navade in prve izkušnje v medsebojnih odnosih ter čustveno oporo. Družina nam daje občutek varnosti in sprejetosti. V družini pridobimo življenjske vrednote, kot so ljubezen, spoštovanje, poštenost, hvaležnost, pogum in delovne navade, pa tudi predsodke in stereotipe.
rna
Člani družine skrbijo drug za drugega in si med seboj pomagajo, zato se med njimi razvijeta navezanost in zaupanje. Z družinskimi člani se pogovarjamo, sodelujemo, se skupaj veselimo in žalostimo …
Družina Ozzyja Osbourne (1948–2025), pevca rock skupine Black Sabbath, je ena najbolj znanih družin na svetu. Med letoma 2002 in 2005 je MTV predvajal resničnostni šov The Osbournes, v katerem so kamere spremljale vsakdanje življenje družine v njihovem domu.
V družini so odnosi močni, osebni in trajajo dolgo, to še posebej velja za odnos med starši in otroki. Družina ima zelo pomembno vlogo v življenju ljudi in v družbi.
nji ga
Nekaj o sociologiji
Družina posamezniku pomaga, da: • spozna, kako deluje družba, • se nauči, kaj je prav in kaj narobe, • razvije svoje vrednote in navade, • razume kulturo, v kateri živi.
Sociologija proučuje človeško vedenje, zato je: znanost o družbenih skupinah,
znanost o družbenih pojavih in razlikah,
znanost o družbenih dejstvih in ustanovah, znanost, ki proučuje obnašanje, ki se oblikuje v družbi.
SOCIOLOGIJA
Sociologija (lat. socius) je znanost ali veda, ki se ukvarja s preučevanjem družbe, družbenega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Družba je širok pojem – pomeni skupnost ljudi, ki živijo skupaj, sodelujejo, komunicirajo, ustvarjajo pravila, norme in institucije. Sociologija se osredotoča na pogoje, procese in posledice človekovega bivanja in vedenje posameznikov v skupnosti. Sociologi raziskujejo: • kako ljudje živijo, • kako se oblikujejo skupine, norme, vrednote in institucije, ki omogočajo delovanje družbe, • zakaj se ljudje vedejo tako, kot se, • kako na njihove odločitve vplivajo kultura, okolje in njihov položaj v družbi, • kako se družbe spreminjajo. Sociologi se pri svojem delu opirajo na statistične podatke, ki jih pridobivajo z anketami in prikazujejo v grafih.
4
m
Funkcije družine
Družina je ena najstarejših in najpomembnejših družbenih institucij . Predstavlja prostor, v katerem posameznik odrašča, se oblikuje in pridobi prve življenjske izkušnje .
.co
• Biološka reprodukcija je ena izmed glavnih funkcij družine in ena od osnovnih bioloških nalog družine . Družina z rojstvom in vzgojo otrok omogoča nadaljevanje družinske linije, družbe ter človeške vrste . • Vzgojna (socializacijska) funkcija Družina je tista, ki prva otroke uči osnovnih vrednot, pravil, vedenja in družbenih navad – v družini se posameznik prvič nauči živeti v skupnosti . Družina je prva, ki otroku posreduje jezik, tradicijo in kulturne običaje, s tem prenaša kulturo in jezik .
rna
• Čustvena (emocionalna) funkcija – družina nudi čustveno oporo, varnost, ljubezen in občutek pripadnosti . Otroci v družini razvijejo medsebojno povezanost, zaupanje in občutek sprejetosti, kar krepi njihovo samozavest .
nji ga
• Ekonomska funkcija je zagotavljanje materialnih sredstev za preživetje in dobrobit njenih članov . Družina zagotavlja hrano, oblačila, stanovanje (dom) in druge osnovne potrebe .
Družina ima zelo pomembno vlogo v življenju posameznika .
Razpravljamo o družinah
Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere . (Ustava Republike Slovenije, 53 . člen)
Družina je življenjska skupnost otroka, ne glede na starost otroka, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice . Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države . (Družinski zakonik, 2 . člen)
• Kako slovenski zakon opredeljuje družino? • Kako razumeš zapis, da družina uživa posebno varstvo države? • Kaj ti podatek, da zakon posebej omenja družino, pove o pomenu družine?
(1) Zakonska zveza in družina uživata posebno varstvo države . (2) Skrb in vzgoja otrok sta naravna pravica staršev in njihova najpomembnejša dolžnost . Nadzor nad njihovo izpolnitvijo izvaja država . (3) Otrok se ne sme ločiti od staršev proti njihovi volji, razen če to zahtevajo drugi razlogi (npr . zaradi nevarnosti za otroka) . (4) Vsaka mati ima pravico do posebne zaščite in skrbi s strani države . (5) Nezakonski otroci imajo enake pogoje za telesni in duševni razvoj ter enake socialne položaje kot zakoniti otroci . (Ustava Republike Nemčije, 6 . člen)
• Primerjaj podobnosti v slovenski in nemški zakonodaji glede družine .
5
m
• Veliko ljudi živi v dolgih, stabilnih in srečnih zvezah brez poroke; takšno zvezo imenujemo zunajzakonska skupnost, člana zveze pa se imenujeta partnerja.
Nekoč je bil pojem družine tesno povezan z zakonsko zvezo. Zakonska skupnost (zveza) je pravno priznana zveza dveh oseb, ki se sklene s poroko, ki jo država pravno registrira (vpiše v matični register). V Republiki Sloveniji je pravno veljavna le poroka, sklenjena pred matičarjem (civilna poroka). Lahko pa se par ob civilni poroki odloči tudi za poročni obred, ki ga vodi predstavnik verske skupnosti (npr. cerkvena poroka pri katoličanih). S sklenitvijo zakonske zveze se dve osebi – zakonca – zavežeta živeti skupaj, si pomagati, deliti pravice in dolžnosti, lahko tudi ustvariti družino.
.co
IZBIRNA VSEBINA
Zakonska skupnost (zveza)
Sklenitev zakonske zveze je danes predvsem stvar osebne izbire, na katero vplivajo različni razlogi, okoliščine in čustvene potrebe. Vzroki za njeno sklenitev so zelo različni in so odvisni od osebnih prepričanj, vrednot, kulture, zakonodaje in družbenih pričakovanj.
rna
Danes glede na spol partnerjev ločimo:
zakonska zveza med moškim in žensko
istospolno zakonsko zvezo
zakonska zveza med osebama istega spola; vse države na svetu ne dovoljujejo takšnih zvez
monogamija
ena žena in en mož
poligamija
ena oseba ima več zakonskih partnerjev hkrati (v Evropi je nezakonita)
poliginija
en moški ima hkrati več žena
poliandrija
ena ženska ima hkrati več mož
nji ga
Poroka je poseben obred na matičnem uradu, pri katerem si nevesta in ženin izmenjata poročne zaobljube in prstane
raznospolno zakonsko zvezo
Razpravljamo o družinah
Zakonska zveza je življenjska skupnost dveh oseb, sklenjena pred pristojnim organom. (Družinski zakonik, 3. člen)
Graf števila sklenjenih zakonskih zvez v Republiki Sloveniji leta 2024 Sklenitve zakonskih zvez
Povprečna starost (let)
skupaj
med moškim in žensko
med moškima
med ženskama
ženina ob prvi sklenitvi zakonske zveze
neveste ob prvi sklenitvi zakonske zveze
6.353
6.293
28
32
37,3
31,0
(Vir: SURS, https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05M1002S.px/table/tableViewLayout2/)
• Iz grafa razberi, katerih zakonskih zvez je bilo v letu 2024 največ in katerih najmanj? Razmisli, zakaj. • Oceni višino povprečne starosti zakoncev. Podaj svoj komentar.
6
m
Raznovrstnost družinskih oblik
V sodobni zahodni družbi poznamo različne oblike družin . Ne glede na obliko družine je njeno bistvo v odnosih, ki temeljijo na skrbi, spoštovanju in povezanosti . Dvostarševska družina je skupnost, ki jo sestavljata starša in otrok oz . otroci, pri čemer sta starša lahko v zakonski ali nezakonski skupnosti . Tovrstna družinska oblika je v Sloveniji najpogostejša .
.co
Razširjena družina
Jedrna družina je skupnost staršev in otrok; je najbolj razširjena oblika v sodobnih družbah .
Razširjena družina vključuje vsaj tri generacije: starše, otroke in stare starše; lahko vključuje tudi tete, strice . Modificirana razširjena družina je družina, ki jo sestavljajo med seboj sorodstveno povezane jedrne družine, ki kljub medsebojni pomoči in stikom ohranjajo stanovanjsko avtonomijo .
rna
Enostarševska družina je družina matere ali očeta z enim ali več otroki .
Jedrna (nuklearna) družina
Reorganizirana družina je skupnost roditelja in otrok z novim partnerjem in njegovimi otroki oz . skupnim otrokom .
nji ga
Običajno starševstvo temelji na biološki povezavi . Nasprotno socialno starševstvo ne temelji na krvni povezavi, temveč gre za socialno-čustveni odnos med odraslim in otrokom .
Istospolna družina je skupnost, v kateri otroci živijo z dvema očetoma ali dvema materama . Takšna družina ima otroka, ker je eden od partnerjev biološki starš ali pa ga partnerja dobita z umetno oploditvijo ali nadomestnim materinstvom .
Razpravljamo o družinah
Nebiološko starševstvo obstaja tudi v rejniških družinah in družinah s posvojenimi otroki .
• Rejniška družina začasno sprejme v svojo oskrbo otroka drugih staršev, ki so umrli ali ne zmorejo ustrezno skrbeti za otrokovo rast in razvoj . Rejništvo je običajno začasna ureditev, dokler se ne najde trajna rešitev za otroka, npr . vrnitev k biološkim staršem ali posvojitev . Rejniški starši zagotavljajo otroku varno in stabilno okolje .
• Družina s posvojenim otrokom: par postane zakoniti starš otroka, ki ni njun biološki otrok . Otrok postane polnopravni član nove družine, z vsemi pravicami in dolžnostmi, kot bi jih imel biološki otrok . Posvojitelji prevzamejo odgovornost za vzgojo, skrb in dobrobit otroka; posvojitev je trajna, posvojeni otrok ostane v novi družini za vedno .
»Čutim, da se pri posvojitvi dopolnjujemo roditeljski starši in posvojitelji, roditeljski starši so otroku dali življenje, to, kar je najbolj dragoceno, čeprav iz določenih razlogov ne morejo poskrbeti zanj, posvojiteljski starši pa skrbimo zanj z vso ljubeznijo, ki bi jo sploh lahko dali otroku .« (Tadeja, posvojiteljska mati)
»Rejništvo sva [z ženo] sprejela, ker sva želela pomagati otroku tako, da sva ga sprejela v svojo družino . Rejniki naj bi spodbujali in omogočali otrokom stike s starši in midva tu ne vidiva nobenih ovir z najine strani /…/ . To je otrokova dediščina, ki jo vedno nosi s seboj .« (Tomaž, oče posvojenega fantka in rejnik)
• Pojasni razlike med rejniško družino in družino s posvojenimi otroki . • V čem pa sta si obe družini podobni?
7
Tradicionalna družina
m
IZBIRNA VSEBINA
Tradicionalna in netradicionalna družina
.co
D. 2 str. 19
Tradicionalna družina je bila v zahodni družbi značilna do približno sredine 20. stoletja. Označuje skupnost, ki jo tvorita zakonca — oče in mati — s svojimi biološkimi otroki. Tradicionalna družina je bila pogosto razširjena: starši, otroci, stari starši, neporočeni strici in tete; vsi so skupaj živeli in delali.
Moški (oče) je bil glava družine (patriarh): • imel je avtoriteto in nadzor nad pomembnimi odločitvami v družini, • bil je odgovoren za finančno vzdrževanje in zaščito družine (npr. bil je lastnik tovarne, delavnice, kmetije, trgovine …). Žena je bila gospodinja, skrbela je za dom in vzgojo otrok. Ni odločala o družinskih zadevah. Bila je tudi podrejena nadzoru patriarha in družbe, pogosto brez pravice do dedovanja ali lastnega zaslužka.
Tradicionalna patriarhalna družina je danes še vedno prevladujoča v nekaterih kulturah ali pri določenih verskih skupnostih.
nji ga
Tradicionalna razširjena družina pred 130 leti. Poleg staršev in otrok so prisotni tudi stari starši in tete.
rna
Vloge članov družine so bile jasno določene, strogo ločene in z malo možnosti odstopanja. Zakonska zveza v okviru tradicionalne družine je bila večinoma trajna, ločitev je bila redka in družbeno nesprejemljiva. Tradicionalna družina je pomenila varnost, pripadnost in jasno razdelitev nalog, kar je mnogim omogočalo občutek življenjske stabilnosti. V tradicionalni družini je bila odsotnost konflikta ideal. Če pa je prišlo do konflikta, so največkrat obveljali za krive otroci, ker niso usvojili lepega vedenja. Otroci so se učili spoštovanja, discipline, odgovornosti in pripadnosti.
Razpravljamo o družinah
»Staršev v otroških letih nismo kaj dosti videli. Očetu je bilo že skoraj petdeset let, ko se je v drugo poročil. Bil je že starejši gospod, zelo zaposlen, pogosto zdoma, tako da ga skoraj nikoli nismo videli. Bil je nekakšen patriarh, ki so ga omenjali ali klicali le kot najvišjo instanco. Zato smo se ga vsi bali; že ko smo od daleč zaslišali škripanje njegovih čevljev, smo se skrili, kamor smo se ravno mogli, pod mize, postelje itd. Mama je imela precej zahtevnega moža, veliko gospodinjstvo, veliko primoženih otrok in še družabne obveznosti, ker so bili starejši otroci že odrasli in so hodili v družbo; in ne nazadnje je vsako leto rodila po enega otroka. Zaradi teh in še drugih težav je pogosto ležala v postelji, ali pa je bila v Karlovih Varih ali v kakšnem drugem zdravilišču. Zato se ni mogla toliko ukvarjati z mlajšimi otroki, kolikor bi si to sama želela. Tako smo bili večinoma prepuščeni dojiljam in varuškam.« (spomini Milene Gorup Fiorese, objavljeni v članku Angelike Hribar, Josip Gorup in njegova rodbina, v Kronika 2010, št. 58, str. 119)
• Katere navedbe v viru kažejo na to, da je opisana tradicionalna družina? • Za kakšno obliko družine, poleg tradicionalne, še gre? • Kaj v viru razbereš o vlogi moškega in ženske v družini in družbi pred okoli 150 leti?
8
JOSIP GORUP (1834–1912) je bil poslovnež in na začetku 20. stoletja najbogatejši Slovenec. Poročil se je dvakrat. V prvem zakonu je imel 8 otrok, v drugem pa 6.