m
nji ga
rna
1. del
.co
Družboslovje
Družboslovje, 1. del
učbenik za pouk družboslovja v srednjem poklicnem izobraževanju Urednica: mag. Jelka Miranda Razpotnik
.co
Strokovni pregled: dr. Uroš Stepišnik, Marjana Gajšek
m
Dr. Mojca Ilc Klun
Slikovno gradivo: Shutterstock, Getty images (natančen seznam je na koncu učbenika)
Zemljevidi: Sašo Stefanovski, PONS (str. 7, 21, 30, 61, priloge Slovenija, Evropa, svet) in Darko Ogrin (str. 16) Jezikovni pregled: Mateja Samastur Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Modrijan izobraževanje, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje: Beti Jazbec Tisk: Cicero, d. o. o. 1. izdaja Naklada: 1400 izvodov Ljubljana 2026
rna
Grafični prelom: Denis Zenzerović
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
nji ga
© 2026 Modrijan izobraževanje, d. o. o. Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Modrijan izobraževanje, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 44 00 Telefonska naročila: 01 513 44 04 E-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com
3(075.3) ILC Klun, Mojca Družboslovje : učbenik za pouk družboslovja v srednjem poklicnem izobraževanju : 1. del / Mojca Ilc Klun ; [slikovno gradivo Shutterstock, Getty images ; zemljevidi Sašo Stefanovski ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2026 ISBN 978-961-7181-92-0 COBISS.SI-ID 288663811
II
m
Kazalo
Raznolikost domače pokrajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3 Pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
Nastanek in preoblikovanje površja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
.co
Kamninska zgradba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Reliefne oblike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Tipi površja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Prst in rastlinstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Podnebje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Vodovje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Prebivalstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Naselja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
rna
Raznolikost Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Geografska lega in položaj Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Naravna raznolikost Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Naravnogeografske pokrajine Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Družbena raznolikost in družbenogeografski izzivi Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
Gospodarske značilnosti Slovenije v EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Gospodarski sektorji in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Gospodarski sektorji in dejavnosti v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Gospodarski razvoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
nji ga
Izzivi sodobnega sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Naravne nesreče v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Sodobni geografski izzivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Trajnostni razvoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64
Orientacija in geografsko raziskovanje pokrajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Opazovanje in raziskovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Orientiranje in kartiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Merjenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
D. 2 str. 19
D. 3 str. 63
– povezovanje z vsebinami v 2. in 3. delu
III
IV
.co
rna
nji ga m
m
Raznolikost domače pokrajine NAUČIL/-A SE BOM:
Več kot polovica površja Slovenije leži nad 500 metri nadmorske višine.
nji ga
rna
Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, gozdovi pokrivajo več kot 60 % njenega površja.
.co
• Katere so naravne in katere družbene sestavine pokrajine? • Kako notranje in zunanje sile ter procesi oblikujejo Zemljino površje? • Katere reliefne oblike in tipe površja lahko prepoznamo v pokrajini? • Kaj je podnebje in zakaj imamo v Sloveniji različna podnebja? • Zakaj je v posameznih območjih po svetu in v Sloveniji različna gostota poselitve? • Kateri so vzroki za selitve in kakšne so posledice selitev?
V Sloveniji živi približno 56 % prebivalcev v mestih, povprečje v EU znaša 72 %.
Kamnik leži ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp.
GEOGRAFIJA
NARAVNE SESTAVINE POKRAJINE
POKRAJINA
DRUŽBENE SESTAVINE POKRAJINE
GOROVJE
UMRLJIVOST
GRIČEVJE
NARAVNI PRIRAST
RELIEFNE OBLIKE
RAVNINA
KOTLINA
STAROSTNA PIRAMIDA
HRIBOVJE RODNOST
SELIT VE
3
m
Najprej nekaj o geografiji …
Geografija je naravoslovna in družboslovna veda, ki: proučuje Zemljino površje,
2
podaja znanja o pokrajinah in ljudeh, ki tam živijo,
3
proučuje naravne sestavine in procese na Zemlji,
4
proučuje družbene sestavine in procese na Zemlji.
GEOGRAFIJA
rna
1
.co
Geografija je znanstvena veda, ki nam pomaga spoznavati in razumeti svet, v katerem živimo. Z njeno pomočjo razumemo, da imajo naravne sestavine velik vpliv na življenje ljudi in da ljudje v veliki meri vplivamo na naravne sestavine pokrajine.
Strokovnjaki, ki proučujejo pokrajine, njene sestavine in procese na Zemlji, so geografi. Pri svojem delu si zastavljajo vprašanja:
2. KJE se pojavlja?
nji ga
1. KAJ je ta sestavina pokrajine/oblika? Kraška jama.
V kraških pokrajinah, kjer v kamninski zgradbi prevladujeta apnenec ali dolomit.
4. KAKO vpliva na druge sestavine pokrajine?
V kraških jamah živijo živali in tam uspevajo rastline, ki so posebej prilagojene na življenje v jami (npr. temo). Kraške oblike privabljajo turiste, zato se je v bližini razvila turistična infrastruktura. Zaradi turizma so se razvile tudi druge gospodarske dejavnosti – trgovina, gostinstvo, promet …
4
Postojnska jama
3. ZAKAJ se pojavlja ravno tu? Padavinska voda, ki se navzame ogljikovega dioksida, se spremeni v blago kislino, ki raztaplja kamnino in ustvarja kraške oblike – tudi jame.
m
Pokrajina
.co
Geografija poleg celotnega Zemljinega površja proučuje tudi posamezna manjša zaokrožena območja oziroma manjše dele površja – pokrajine. Pokrajine so lahko različno velike. S pojmom pokrajina lahko označimo celo celino (npr. Evropa) ali njene posamezne manjše dele (npr. Alpe). Poseben pomen ima pojem domača pokrajina, saj gre za prostor, s katerim so domačini najtesneje povezani, saj tam živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. Geografija proučuje naravne in družbene sestavine pokrajine. Družbene sestavine pokrajine
kamninska zgradba relief prst vodovje podnebje rastlinstvo in živalstvo
• prebivalstvo • naselja • gospodarstvo
rna
• • • • • • •
Naravne sestavine pokrajine
nji ga
Vsaka pokrajina ima svoje značilnosti, ki so posledica prepletanja naravnih in družbenih sestavin. Sestavine pokrajine so med seboj povezane in prepletene. Geografija zato proučuje tudi njihovo prepletanje in medsebojno učinkovanje. S spremembami v prebivalstvu in naseljih, razvoju gospodarstva in izrabi naravnega prostora, človek in družba spreminjata naravni prostor.
Maribor
• Oglej si pokrajino na fotografiji. Poimenuj naravne in družbene sestavine pokrajine, ki jih prepoznaš na fotografiji. • Na primeru pokrajine na fotografiji pojasni, kako je človek preoblikoval naravno pokrajino.
Raziskujemo pokrajino
Savana, Afrika
Bled, Slovenija
• Opiši pokrajini na fotografijah. • Primerjaj med seboj obe pokrajini. Opaziš med njima kakšne razlike ali podobnosti? • Katere naravne in družbene sestavine pokrajine prepoznaš na fotografijah?
5
m
Nastanek in preoblikovanje površja
Od nastanka Zemlje dalje (pred približno 4,5 milijardami let) se njeno površje nenehno spreminja. Preoblikujejo ga notranji in zunanji dejavniki ter procesi. Preoblikovanje površja poteka še danes. Zunanji dejavniki in procesi
• Izvor imajo v Zemljini notranjosti. • Zaradi njihovega delovanja prihaja do premikanja litosferskih plošč in posledično nastanka gorovij, gubanja in razlamljanja delov Zemljine skorje, potresov in izbruhov ognjenikov. • Če prevladujejo, je površje gorato.
.co
Notranji dejavniki in procesi
• Izvor imajo zunaj Zemlje: Sonce, voda, veter in živi organizmi. • Zunanji preoblikovalni procesi so: preperevanje, transport sedimentov in akumulacija (procesi so pojasnjeni na str. 8). • Če prevladujejo, je površje uravnano.
rna
Rezultat delovanja notranjih in zunanjih dejavnikov in preoblikovalnih procesov so številne reliefne oblike, ki se razlikujejo po nadmorskih višinah, oblikovanosti in nastanku. Izoblikovanost površja ima velik vpliv na vse ostale naravne in družbene sestavine v pokrajini.
Dolina Trente (Julijske Alpe)
nji ga
Pokrajina v okolici naselja Meije (Nizozemska)
Nekatere pokrajine so precej enolične, kamorkoli pogledamo, vidimo iste reliefne oblike. Druge pokrajine so precej raznolike, saj se že na kratke razdalje menjajo različne reliefne oblike.
Raziskujemo pokrajino
Ognjenik Etna na Siciliji je eden najaktivnejših ognjenikov v Evropi.
Na območju Etne so številni stranski kraterji.
• Kako ognjeniki preoblikujejo površje? • Pojasni pojem ognjenik s pomočjo fotografij in primerov vprašanj na str. 4, ki si jih zastavlja geograf.
6
m
Notranji dejavniki in procesi
S eve r n o a m er i š k a
.co
Zemljina skorja skupaj z zgornjim, trdnim delom Zemljinega plašča sestavlja litosfero. Litosfera ni enotna, ampak je razdeljena na več litosferskih plošč, ki se premikajo. Litosferske plošče se lahko: • razmikajo, pri tem v razpoko med ploščama prodira magma; primer razmikanja litosferskih plošč je Srednjeatlantski hrbet (zaradi razmikanja dveh litosferskih plošč je nastala Islandija); • približujejo, tako nastanejo nova otočja oziroma se dvignejo gorstva (Himalaja, Alpe …); • drsijo ena ob drugi, eden najbolj znanih primerov drsenja plošč je prelomnica sv. Andreja v Kaliforniji.
S eve r n o a m e r i š k a
E v r a z i j s k a p l o š č a
p l o š č a
p l o š č a
rna
Kitajska Arabska
Filipinska plošča
plošča
Af r i š k a
T i h o o c e a n s k a
plošča
p l o š č a Južnoameriška
plošča
p l o š č a
Indijsko-avstralska plošča
A n t a r k t i č n a
Plošča Nazca
p l o š č a
nji ga
Posledice premikanja litosferskih plošč so premikanje celin, nastanek gorstev, globokomorskih jarkov, oceanskih hrbtov, otokov, ognjenikov in potresov. O posledicah potresov kot pogoste naravne nesreče v Sloveniji boš več izvedel/-a v 3. poglavju na str. 56.
Islandija
Karibska plošča Plošča Kokos
• S pomočjo zemljevida poimenuj večje litosferske plošče. • Opiši lego Slovenije glede na razporeditev litosferskih plošč.
Himalaja
• Islandija je nastala zaradi razmikanja dveh litosferskih plošč. S pomočjo zgornjega zemljevida pojasni katerih. • Himalaja je nastala zaradi približevanja litosferskih plošč. S pomočjo zgornjega zemljevida pojasni katerih.
7
m
Zunanji dejavniki in procesi
Zemljino površje vsakodnevno preoblikujejo zunanji dejavniki in procesi: Sonce, voda, veter in živi organizmi. Zunanji procesi so preperevanje, erozija, premeščanje ali transport sedimentov in akumulacija; v nadaljevanju so podrobneje opisani.
.co
PREPEREVANJE Je proces, ki povzroča, da se kamnine na površju razgradijo ali razpadejo. Poznamo mehansko, kemično in biološko preperevanje. Kemično preperevanje
Biološko preperevanje
rna
Mehansko preperevanje
• Zgornji sloji kamnin razpadejo na manjše delce predvsem zaradi temperaturnih razlik in zmrzovanja. • Na kamnino sije Sonce, zato kamnina poči oziroma razpoka. Ko razpoke zalije voda, le-ta ob nizkih temperaturah zmrzne in kamnina razpade na manjše dele.
• Najbolj znano kemično preperevanje je raztapljanje apnenca. • Zaradi kemičnega preperevanja nastanejo tudi kraške oblike (jame, vrtače …).
• Povzročajo ga živi organizmi (drevesa, mahovi, alge, bakterije, lišaji), ki s koreninami razgrajujejo in drobijo kamnine.
Žlebiči v Živem muzeju Krasa
Primer biološkega preperevanja
nji ga
EROZIJA Je dolbenje oziroma vrezovanje v površje, ki ga povzročajo voda, veter in led. Razlikujemo rečno, morsko, vetrno in ledeniško erozijo, ki odnaša kamenje in prst.
• Pojasni, katere vrste erozijo prikazujejo fotografije in katere zunanje sile so preoblikovale površje, ki je prikazano na fotografijah.
8
AKUMULACIJA Je odlaganje in kopičenje odnesenega sedimenta na drugem mestu.
Prodni nanosi ob reki Soči
• Pojasni, kako so nastali prodni nanosi na fotografiji.