Issuu

nji ga

rna

2. del

.co

Družboslovje

Družboslovje, 2. del

učbenik za pouk družboslovja v srednjem poklicnem izobraževanju Urednica: mag. Jelka Miranda Razpotnik

.co

Strokovni pregled: dr. Ivan Smiljanić, Nina Zupan Kastelec

mag. Jelka Miranda Razpotnik, mag. Bernadetta Horváth

Slikovno gradivo: Shutterstock, Getty images, Muzej novejše zgodovine et al. (natančen seznam je na koncu) Ilustracije: Mateja Pivk/Umer, d. o. o. (str. 4, 5) Zemljevidi: Monde Neuf, d. o. o. Jezikovni pregled: Mateja Samastur Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Modrijan izobraževanje, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak

Grafični prelom: Denis Zenzerović Tisk: Cicero, d. o. o. 1. izdaja Naklada: 1400 izvodov Ljubljana 2026

rna

Oblikovanje: Beti Jazbec

nji ga

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranjevanje v elektronski obliki.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Modrijan izobraževanje, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 44 00 Telefonska naročila: 01 513 44 04 E-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

94(075.3) MIRANDA Razpotnik, Jelka Družboslovje : 2. del : [učbenik za pouk družboslovja v srednjem poklicnem izobraževanju] / Jelka Miranda Razpotnik, Bernadetta Horváth ; [slikovno gradivo Shutterstock … [et al.] ; ilustracije Mateja Pivk/Umer (str 4, 5) ; zemljevidi Monde Neuf ]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2026 ISBN 978-961-7181-91-3 COBISS.SI-ID 293100035

Kazalo

Čas od prve polovice 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . .3 Pregled razvoja poklicev skozi čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

Znanstveno-tehnični razvoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

.co

Industrijska revolucija (prva industrijska revolucija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Znanstveno-tehnična revolucija (druga industrijska revolucija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Znanstveno-tehnični razvoj v 20 . in 21 . stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Vpliv znanstveno tehničnega razvoja na družbene spremembe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Slovenci od marčne revolucije 1848 do izbruha druge svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Revolucije 1848 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Slovenski narodni razvoj v drugi polovici 19 . stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Prva svetovna vojna (1914–1918) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

rna

Slovenci med obema svetovnima vojnama (1918–1941) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

Od totalitarizmov do sodobne demokracije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Kriza demokracije v času med obema vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Totalitarni sistemi med obema vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Fašizem v Italiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Nacionalsocializem v Nemčiji (tretjem rajhu) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Sovjetska zveza v času Stalina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Druga svetovna vojna (1939–1945) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Hladna vojna in blokovska delitev sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Povezovanje Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

nji ga

Slovenci v času od druge svetovne vojne do samostojnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Slovenci med drugo svetovno vojno (1941–1945) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Vzpostavitev komunistične oblasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

Določitev meja po drugi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Vsakdanje življenje Slovencev v socialistični Jugoslaviji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Kriza v 80 . letih v Jugoslaviji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Zavzemanje za demokratične spremembe v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

Samostojna Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Osamosvojitev Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Vojna za Slovenijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Slovenija po osamosvojitvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

D . 1 str . 19

D . 3 str . 63

– povezovanje z vsebinami v 1 . in 3 . delu

III

.co

rna

nji ga m

Čas od prve polovice 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne NAUČIL/-A SE BOM:

Kako poteka delo na tekočem traku?

rna

.co

• Kakšne so bile posledice znanstveno-tehničnega razvoja v 19 . in na začetku 20 . stoletja? • Kako se je razvijalo slovensko narodno gibanje v 19 . in na začetku 20 . stoletja? • Kako je prva svetovna vojna vplivala na življenje Slovencev?

nji ga

Katero podjetje je prvo uvedlo tekoči trak?

Ali danes delo za tekočim trakom še poteka enako kot nekoč?

Tekoči trak v tovarni Ford v Kôlnu, Nemčija, 1930

predilni stroj Jenny

parna lokomotiva

1764

1804

mehanski računalnik

1822

žarnica

prvi vlak v Ljubljani

telefon avtomobil

1849

1876 1879 1885

1848 1851 1861 1867 1868

Mohorjeva dualizem družba prvi tabor prva pomlad narodov čitalnica marčna revolucija Zedinjena Slovenije

binarni barvna polet z digitalni motornim bojni televizija računalnik najlon letalom tank 1903

1916

1928 1935 1936

1914–1918 1929

1938

prva svetovna diktatura kralja vojna Aleksandra Država SHS Univerzitetna Kraljevina SHS knjižnica v Ljubljani

Pregled razvoja poklicev skozi čas

Na spodnjem časovnem traku je prikazan razvoj dejavnosti in poklicev skozi različna zgodovinska obdobja. okoli 3500 pr. Kr.

476

.co

okoli 3,3 milijone pr. Kr.

STARI VEK

SREDNJI VEK

Obsega 98 % vse zgodovine. Človek se je najprej naučil izdelati preprosto orodje in zanetiti ogenj. Za izdelavo enostavnega orodja iz kamna, kosti ali lesa je potreboval spretne roke. Preživljal se je najprej z lovom in nabiralništvom, ob koncu prazgodovine pa tudi s kmetovanjem. Začel je graditi stalne naselbine in se ukvarjati s prvimi obrtmi; nastali so prvi poklici: lončarji, predilci, tkalci.

Začetek starega veka je povezan z dobo kovin na Bližnjem vzhodu. To je čas prvih civilizacij, ko so nastala prva mesta in organizirane države, ki so jih vodili vladarji. Razvile so se prve pisave in gradili so mogočne zgradbe. Poleg prej znanih obrti so se pojavili številni novi poklici, povezani s kopanjem in obdelavo kovin, zapisovanjem dokumentov za potrebe države, gradbeništvom in trgovino, npr. rudarji, topilci rude, drvarji, oglarji, livarji, kovači, pisarji, gradbeniki, trgovci, tovorniki …

Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom Zahodno rimskega cesarstva. Ljudje so se preživljali predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli plemiči. V Evropi se je začel tudi razvoj mest in novih obrti. Konec srednjega veka sta zaznamovala izum tiska in napredek znanosti. Najbolj razširjeni poklici v tem času: kmet, tovornik, rudar, trgovec, kovač, tkalec, predilec, krznar, mlinar, pek …

nji ga

rna

PRAZGODOVINA

NA SLOVENSKEM OZEMLJU

Na današnjem slovenskem ozemlju je prazgodovina trajala vse do prihoda Rimljanov v prvem stoletju pr. Kr. Najdbe na slovenskem ozemlju pričajo o značilnih dejavnostih za ta čas: lov, nabiralništvo ter kmetijstvo v mlajši kameni dobi. Koliščarska naselja na Ljubljanskem barju so začela nastajati v mlajši kameni dobi. Največji razmah so doživela v času prvih kovinskih dob. Pri koliščarjih je bila uveljavljena obrt kolarstvo. Kolarji so izdelovali lesena kolesa. Ko so kolesa pritrdili na lesene nosilce, so dobili voz, s katerim so prevažali tovor. Bogata nahajališča železove rude so v dobi kovin prispevala k razvoju obdelovanja kovin (taljenja in kovanja), zlasti železa. O tem nam pričajo mnogi ohranjeni predmeti.

NA SLOVENSKEM OZEMLJU Na Primorskem je bilo v 13. stoletju v piranskih mestnih zapisih prvič omenjeno solinarstvo (verjetno pa so dejavnost izvajali že prej). Sol so tovorniki pogosto tudi tihotapili; prosta trgovina s soljo je bila uvedena šele v 19. stoletju.

• Za vsako zgodovinsko obdobje poimenuj nekaj gospodarskih dejavnosti in poklicev, ki so bili zanj najbolj značilni . Kateri poklici so najstarejši?

1901/1914/1918

NOVI VEK

.co

1492

Razvoj naprednih tehnologij je privedel do avtomatizirane in robotizirane proizvodnje, razvoja čipov in umetne inteligence v zadnjem desetletju . Gospodarske dejavnosti, značilne za 20 . in 21 . stoletje: naftna, elektro, avtomobilska, kemična in predelovalna industrija, računalništvo, robotika, finančne storitve …

rna

Industrijska revolucija je prinesla napredek tehnike, uporabo strojev in nove vire energije, zlasti premog in paro . V industrijskih mestih je nastal delavski razred (delavci) . Značilne gospodarske dejavnosti: trgovina (trgovci), rudarstvo (premogovništvo – rudarji), tekstilna (tekstilni delavci) in železarska (jeklarska) industrija (železarji), tovorništvo (tovorniki) in prevozništvo (prevozniki), storitvene dejavnosti (uradniki) …

SODOBNOST

NA SLOVENSKEM OZEMLJU

nji ga

Ob kmetijstvu in različnih obrteh (čevljarska, krojaštvo, kovaštvo…) se je krepila trgovina, ki je bila povezana s furmanstvom in brodarstvom na rekah . Zelo razširjeno je bilo fužinarstvo . V 16 . stoletju so vpeljali visoke talilne peči (plavže) ter s tem postavili zametke sodobnega železarstva . V 17 . stoletju, ko so delavci izgubili delo v rudniku živega srebra, se je začel razvoj idrijskega čipkarstva . Kasneje so ustanovili klekljarsko šolo .

Konec 17 . stoletja so nastale prve glažute, v katerih so delali steklarji . Zaradi velike porabe lesa so jih gradili sredi gozdov (na Pohorju) . V začetku 80 . let 19 . stoletja so v Radencih na osnovi radenske slatine začeli z razvojem zdraviliškega turizma . V 19 . stoletju so nastali so prvi industrijski obrati (tekstilni, železarski, steklarski, papirnice, v katerih so delali delavci), zelo močna sta bila premogovništvo in rudarstvo .

• Iz besedila sklepaj o poklicih, ki so na Slovenskem obstajali v novem veku .

NA SLOVENSKEM OZEMLJU Po prvi svetovni vojni so bili pomembni premogovništvo (rudarji), železarstvo, lesna (lesarji) in tekstilna industrija (tekstilni delavci) . Po drugi svetovni vojni je oblast najprej spodbujala železarsko industrijo . Sledil je razvoj podjetij različnih panog, mnoga delujejo še danes: Elan (proizvodnja športne opreme za alpsko smučanje), Gorenje (proizvodnja malih gospodinjskih aparatov in bele tehnike), Iskra (tovarna za elektrotehniko in fino mehaniko) in Krka (proizvodnja zdravil) . Med novejšimi pa velja omeniti Pipistrel (proizvodnja lahkih letal), Cosylab (proizvodnja kontrolnih sistemov za jedrske pospeševalnike in medicinske naprave), Dewesoft (merilna tehnologija za industrijo vesolja in avtomobilsko industrijo) …

Poklic

pred 200 leti

rna

pred 800 leti

.co

Poklic je delo, ki ga človek redno opravlja, da zasluži za življenje. Običajno za poklic potrebujemo določeno znanje in spretnosti, pa tudi neko izobrazbo ali usposabljanje. Nekateri poklici so bolj usmerjeni v delo na terenu (npr. gradbeni delavec, kmet, vrtnar …), drugi v raziskovanje (npr. znanstveni raziskovalec, zdravnik, programer …) in tretji v umetniško ustvarjalnost (npr. oblikovalec, glasbenik …). Tekom tisočletij in stoletij so se poklici razvijali skupaj s tehnologijo. Številni so izginili, vsako obdobje pa je prineslo nove poklice. V 21. stoletju je za opravljanje poklica nujno poznavanje informatike, mnogi mladi pa boste v prihodnosti opravljali poklice, ki danes še sploh ne obstajajo.

Obdelava kovin je zelo stara in pomembna dejavnost. Nekoč je bil poklic kovača izjemno pomemben za izdelavo vojaške opreme.

Poklic kovača je vse do strojne proizvodnje zahteval veliko moč in spretnost.

danes

Danes so za strojno industrijo značilne digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija. Za vse strojne poklice je zato pomembno znanje računalništva.

• Primerjaj slike in pojasni, kako se je skozi čas spremenila dejavnost obdelave kovin in njeni poklici. pred 100 leti

nji ga

pred 200 leti

danes

• Primerjaj slike in pojasni, kako se je v zadnjih 200 letih spremenila dejavnost gradbeništva in z njo povezani poklici. • Razišči preteklost svojega poklica: kdaj se je prvič pojavil, kako se je spreminjal … • Naredi časovni trak in na njem označi pomembne mejnike v razvoju svojega poklica. • Pojasni pomen svojega bodočega poklica v različnih zgodovinskih obdobjih.

Moj domači kraj

Kako so se v tvojem domačem kraju spreminjale gospodarske dejavnosti in poklici? • Poišči stare fotografije, članke ali druge dokumente o gospodarskih dejavnostih (kmetijstvu, obrteh ali industriji) in poklicih v svojem kraju. • Lahko uporabiš tudi ustne vire, npr. intervju (zapiši ga kot zgodbo ali naredi zvočni posnetek) s starejšo osebo: kako se je poklic opravljal nekoč, kakšne spremembe je doživel … • Ko boš zbral/-a podatke, lahko svoje ugotovitve predstaviš svojim sošolcem.

Industrijska revolucija (prva industrijska revolucija)

.co

V 18 . stoletju se je v Veliki Britaniji začela velika sprememba . Najpomembnejša gospodarska panoga je bila proizvodnja tekstila (zaposlovala je predilce in tkalce) . Lastniki obrtnih tekstilnih delavnic so želeli povečati proizvodnjo . S preizkušanjem so kot izumitelji iskali praktične tehnične rešitve in izumili stroje (pogovorno žargonsko rečemo mašine) . Začeli so jih uporabljati v proizvodnji namesto dela človeških rok . Zaradi množične izdelave strojev je postala zelo pomembna železarska (jeklarska) industrija .

Znanstveno-tehnični razvoj

Prvi stroj v tekstilni proizvodnji je bil predilni stroj Jenny . D . 1 str . 59

Prehod iz ročne v strojno proizvodnjo imenujemo industrijska revolucija . V 19 . stoletju se je iz Velike Britanije razširila v celinsko Evropo, Severno Ameriko in na Japonsko . To širitev imenujemo industrializacija .

rna

Spremenila se je tudi organizacija dela . Namesto v majhnih delavnicah so lastniki delo preselili v velike tovarne . V njih so zbrali stroje in množico delavcev, kar je omogočilo bistveno večjo proizvodnjo .

nji ga

• Proizvodnja bombažnega blaga v Veliki Britaniji se je zaradi uvedbe strojev v letih 1780–1827 povečala za 100-krat .

Tekstilna tovarna leta 1834 z mehanskimi statvami in množico delavcev

Raziskujemo znanstveno-tehnični razvoj

Že v 18 . stoletju sta v slovenskih deželah cesarja Marija Terezija in Jožef II . z reformami spodbujala gospodarski razvoj . Poleg obrti (čevljarstvo, krojaštvo, kovaštvo…) se je krepila tudi trgovina, s katero sta bila povezana furmanstvo in brodarstvo na rekah . Industrijski razvoj v slovenskih deželah je bil do sredine 19 . stoletja skromen . Prve tovarne in industrijski obrati so bili železarski obrati, rudniki svinca, premogovniki (v Zasavju), tovarne za prečiščevanje sladkorja, bombažne predilnice in tekstilne tovarne, pivovarne in papirnice . Glavno avstrijsko (in slovensko) pristanišče za izvoz in uvoz blaga je bil Trst, kamor se je iz notranjosti odvijal živahen trgovski promet s tovorniki in furmani . • Sklepaj o poklicih, ki jih lahko povežemo z navedenimi dejavnostmi v začetku 19 . stoletja .

Pristanišče Trst sredi 19 . stoletja

Viri energije

.co

Prve tovarne so bile zaradi vodnega pogona vezane na reke. V drugi polovici 18. stoletja je škotski inženir James Watt izumil parni stroj. Ta je s pomočjo pare nadomestil človeško in živalsko delo ter vodne mline. Uporaba se je hitro razširila na tovarne, rudnike, železarne in prometna sredstva. Parni stroj je postal simbol industrijske revolucije. Zaradi potrebe po premogu za ogrevanje vode (da so dobili paro) je premogovništvo postalo ena vodilnih gospodarskih panog 19. stoletja.

V parnem stroju je s segrevanjem vode nastala para, ki je potiskala bat in vrtela turbino, ki je s svojo močjo poganjala stroj.

Kapitalizem

Kapitalizem je gospodarska ureditev, ki temelji na zasebni lastnini, svobodni gospodarski pobudi in svobodnem (prostem) trgu. Izhaja iz besede kapital, ki pomeni neko lastnino oziroma vrednost v različnih oblikah, npr. denar, stroji, nepremičnina (obrtna delavnica ali tovarna), neko znanje ali izum. Lastnika kapitala imenujemo kapitalist ali podjetnik. Kapitalist vloži svoj kapital v proizvodnjo.

rna

• Pojem kapital danes razumemo precej širše kot le v smislu denarja ali strojev. Kapital so lahko tudi delnice in druge naložbe, ki prinašajo donos, ali pa znanje, veščine in izkušnje ljudi.

nji ga

• Razmisli: tvoj sosed je lastnik avtomobilskega servisa in strankam popravlja avtomobile. Njegova žena je lastnica frizerskega salona. Ali sta tvoja soseda kapitalista?

Velika Britanija je bila v 18. stoletju kapitalistična država (in je še danes). Lastniki kapitala, ki so denar vložili v strojno proizvodnjo v Veliki Britaniji, so bili uspešni trgovci ter lastniki tekstilnih in drugih delavnic. Zaslužek, ki so ga pri tem dobili, so vložili v nove tovarne ali druge novosti industrijske revolucije. Lastnike tovarn poimenujemo tudi tovarnarji ali industrialci. Pomembno vlogo so imele tudi banke, ki so zagotovile potrebni kapital za gradnjo tovarn, železnic, parnikov, nakup strojev …

Raziskujemo znanstveno-tehnični razvoj

Spoznaj enega od prvih slovenskih podjetnikov (industrialcev) Fidelisa Terpinca. • Bil je eden prvih slovenskih industrialcev in v svojem času najbogatejši Slovenec, • po očetu, premožnem trgovcu, je podedoval trgovine s kmetijskimi pridelki, • ob graščini Fužine (pri Ljubljani) je staro kovačijo preuredil v tovarno strojil in barvil, zraven pa postavil tovarno barvanega lesa, • postavil je papirnico (še danes deluje kot papirnica Vevče), • kasneje pa še tovarno sukna in kocev (v Vodmatu pri Ljubljani).

FIDELIS TERPINC (1799–1875)

• Ugotovi, kaj je bil začetni kapital Fidelisa Terpinca in kako je povečeval svoj kapital.