9789617181838

1

kn

jig arn

a.c om

Obča fizična geografija

Jurij Senegačnik

Delovni zvezek za 1. letnik gimnazije

OBČA FIZIČNA GEOGRAFIJA Avtor dr. Jurij Senegačnik Urednik dr. Jurij Senegačnik Lektorica Renata Vrčkovnik

a.c om

Delovni zvezek za 1. letnik gimnazije

Vsebinski osnutki zemljevidov in grafikonov dr. Jurij Senegačnik Zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Barbara Pavlič, ARSO Vsebinski osnutki risb dr. Jurij Senegačnik Risbe Gregor Markelj

Fotografije dr. Jurij Senegačnik, Andreja Senegačnik, Shutterstock, iStock Oprema, oblikovanje in računalniški prelom Jasna Karnar

jig arn

Naslovnica Beti Jazbec

Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Maruša Dejak

Tisk Schwarz print, d. o. o.

Naklada 5000 izvodov Ljubljana 2026 Prva izdaja

Vse knjige in dodatna gradiva založb Rokus Klett in Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Delovni zvezek Obča fizična geografija je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 252. seji dne 28. 5. 2026 s sklepom št. 013-10/2026-3350-46 potrdil kot delovni zvezek za 1. letnik gimnazje. © Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2026). Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.2(075.3)(076.1) SENEGAČNIK, Jurij, 1957Obča fizična geografija 1. Delovni zvezek za 1. letnik gimnazije / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Barbara Pavlič, ARSO ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2026 ISBN 978-961-7181-83-8 COBISS.SI-ID 279956483

Uvod

a.c om

KAZALO 5

Planetarna geografija, kartografija in orientacija

7

Zgradba Zemlje in njeno površje

16

Podnebje

37

Prst in rastlinstvo

kn

jig arn

Vodovje

51

56

DELOVNEMU ZVEZKU NA POT

a.c om

Vaje v tem delovnem zvezku dopolnjujejo učbenik Obča fizična geografija. Sledijo razporeditvi učne snovi v učbeniku, njihovo število pa ustreza obsegu posameznih tematskih sklopov. Vaje so zelo raznolike – dolge in kratke, zahtevne in manj zahtevne.

Vaje, označene z znakom * (zvezdico), so zahtevnejše. Namenjene so preverjanju višjih ravni znanja. Od vas bodo terjale tudi obilico samostojnega razmišljanja, povezovanja novega znanja s starim in uporabo veščin. Pri njihovem reševanju boste morali pogosto tudi preudarno sklepati in sprejemati samostojne odločitve.

V delovni zvezek smo namerno vključili nekoliko več vaj. Tako boste imeli pri pouku geografije ali pri domačem delu večjo možnost izbire. Nihče ne pričakuje, da boste v šolskem letu rešili prav vse vaje. Zagotovo vam bo reševanje vsake od njih zelo pomagalo pri utrjevanju znanja, hkrati pa boste preverili svoje znanje.

kn

jig arn

Avtor

UVOD

a.c om

1. Kaj je geografija in kaj preučuje?

Skrbno preberi spodnje trditve. Štiri so pravilne, druge napačne. Če je trditev pravilna, obkroži DA, pri napačnih trditvah pa obkroži NE in na črto pod njimi napiši pravilno.

Beseda zemljepis je slovenski prevod besede geologija.

DA NE

Do 19. stoletja je bilo v ospredju geografskega dela opisovanje pojavov na Zemljinem površju.

DA NE

Sodobno geografijo opredeljujemo kot vedo o Zemljinem površju.

DA NE

jig arn

Geografija posameznih pojavov ne obravnava v medsebojni povezanosti, ampak ločeno.

DA NE

Predmet geografije je Zemljino površje ali geosfera.

DA NE

Geografija obravnava tako celotno Zemljino površje kot njegove posamezne dele – pokrajine.

DA NE

Pokrajine praviloma prehajajo druga v drugo z zelo jasno razvidnimi mejami.

DA NE

2. Obča in regionalna geografija

Skrbno preberi spodnje trditve. Tri so pravilne, druge pa napačne. Obkroži številke pravilnih trditev.

Občo geografijo delimo na fizično in kemično.

Regionalna geografija preučuje posamezen pojav po vsem svetu.

V geografiji izraz pokrajina pomeni samosvojo celoto s številnimi skupnimi značilnostmi.

Pojem obča geografija pomeni isto kot splošna geografija.

Izraz pokrajina se pogosto enači s tujim izrazom regija.

Več manjših pokrajin v nobenem primeru ne moremo združiti v eno večjo.

kn

1 2 3 4 5 6

Uvod

|

5

3. Veje geografije v povezavi z naravnimi in družbenimi sestavinami

Element pokrajine: Veja geografije:

jig arn

Element pokrajine: Veja geografije:

a.c om

Na prvo črto pod vsako sliko napiši, kateri element pokrajine (naravnogeografski ali družbenogeografski) prikazuje. Na drugo črto napiši, katera veja geografije preučuje ta element.

kn

Element pokrajine: Veja geografije:

Element pokrajine: Veja geografije:

6

|

Uvod

Element pokrajine: Veja geografije:

Element pokrajine: Veja geografije:

a.c om

PLANETARNA GEOGRAFIJA, KARTOGRAFIJA IN ORIENTACIJA 4. Zemlja, planeti, zvezde, vesolje Odgovori na vprašanja.

a) Katera razdalja je večja, od središča Zemlje do južnega pola ali od središča Zemlje do ekvatorja? b) Katera sila je najmočnejša na ekvatorju in slabi proti poloma?

c) Koliko zvezd in koliko planetov lahko največ vidimo na nebu s prostim očesom? č) Kaj vse sestavlja naše Osončje?

jig arn

d) Razloži razliko med pojmoma galaksija in Galaksija.

5. Pomembni vzporedniki in poldnevniki

kn

Na karto s črno barvo nariši in z besedami označi južni pol in začetni vzporednik, z rdečo barvo nariši in z besedami označi južni tečajnik in severni pol, z modro barvo pa severni povratnik in začetni meridian.

PLANETARNA GEOGRAFIJA, KARTOGRAFIJA IN ORIENTACIJA

|

7

6. Odklonski učinek

a.c om

S številkami od 1 do 6 so označeni primeri gibanj na Zemljini obli, ki ponazarjajo odklonski učinek.

S črtkanimi črtami so označene prvotne smeri gibanj, s polno črto pa dejanske smeri gibanj.

Nekateri primeri so narisani pravilno, drugi nepravilno. Na spodnjo črto napiši številke nepravilno narisanih primerov.

60°

1

2

30°

3

0°

jig arn

4

6

5

30°

60°

*7. Časovni pasovi

V šolskem ali drugem atlasu s pomočjo seznama imen na koncu atlasa poišči kraje Miami (ZDA), New Delhi (Indija), Buenos Aires (Argentina) in Perth (Avstralija). Na priloženi karti ugotovi, v katerem časovnem pasu ležijo. Odgovori na vprašanja.

kn

a) Če je v Miamiju ura štiri zjutraj, koliko je v New Delhiju? b) Če je v Buenos Airesu ura enajst zvečer, koliko je v Perthu? c) Če je pri nas ura 11 dopoldne, koliko je ura na nasprotni strani Zemlje? č) Koliko znaša širina enega časovnega pasu? d) Kaj se uporablja za uradni čas znotraj posameznega časovnega pasu? e) Iz Sydneyja v Avstraliji z ladjo odpluješ proti Novi Zelandiji. Kako boš moral premakniti svojo uro, ko boš prestopil mejo časovnega pasu Sydneyja?

8

|

PLANETARNA GEOGRAFIJA, KARTOGRAFIJA IN ORIENTACIJA

+12

+3

–8

–11

–11

–10 –4

–5

–2

+6

+3

–7

+7

+12

-10

+9

–1

+11

+3.5 +4.5

+1

–3

–4.5

+8

+5.75 +5.5 +6.5

+9

+10

+3

–2

–9.5 –4

+6

+4

+7

+5

–5

–8

–7

–6

–5

–4

–3

–2

0

–1

+1 +2

*8. Posledice revolucije

Karta prikazuje štiri položaje Zemlje pri njenem kroženju okoli Sonca ob štirih ključnih datumih.

Odgovori na vprašanja.

+9.5

+9

–1

+3

+4

jig arn

–12 –11 –10 –9

+11

+2

–9 –11

+12

0

–6

–10 +12

+4

+2

–8

+10

a.c om

–3.5 +12

+2

0

–9

+5

+5 +6

+7

+8

+9 +10 +11 +12

4

1

3

2

a) Katera polobla prejme več Sončevega sevanja v položaju številka 1?

b) V katerih položajih prejemata obe polobli enako količino Sončevega sevanja? c) V katerem položaju nastopi na južni polobli poletje?

č) Pri katerem položaju padajo Sončevi žarki pravokotno na severni povratnik?

kn

d) Kaj nastopi 23. septembra v položaju številka 4?

e) Kaj enaindvajsetega dne v mesecu nastopi v položaju številka 3 na severnem tečajniku?

PLANETARNA GEOGRAFIJA, KARTOGRAFIJA IN ORIENTACIJA

|

9

9. Zemljevidi in kartografske metode

a.c om

Skrbno preberi besedilo, v katerem je podčrtanih več besed. Štiri so pravilne, druge so napačne. Za vsako podčrtano besedo je v oklepaju prazna črta. Če je beseda pred oklepajem pravilna, na črto naredi kljukico, če je napačna, na črto napiši pravilno rešitev.

) Zemljinega površja. Geografi Karte so pomanjšani prikazi ( ) se osredotočajo predvsem na njihovo izdelavo, kartografom ( ) pa zemljevidi služijo predvsem kot vir sprostitve ( ). ( ) sestavinami so v pradavnini nastajale že na Preproste risbe s filmskimi ( jamskih stenah. Vse do razvoja računalniške kartografije konec 20. stoletja so zemljevide risali ročno ). Izdelava zemljevidov je danes skoraj v celoti digitalizirana ( ). Pri postopkih izdelave se naslanjajo tudi na letalske in satelitske ( ) posnetke. Digitalni zemljevidi omogočajo tudi interaktivno povečevanje ( ) prostora. (

*10. Uporaba Atlasa okolja kot orodja GIS

jig arn

Te zanima povprečna letna temperatura zraka v tvoji občini? Nič lažjega! Na Geoportalu ARSO najprej poišči Atlas okolja, po odprtju glavne strani pa izberi razdelek Podnebje. Nato poišči temo Temperatura zraka, pri kateri s klikom izbereš možnost Povprečne letne temperature zraka 1981–2010.

Naloži se karta s to vsebino, ti pa desno zgoraj zanjo poišči in odpri še legendo. (Glej sliko spodaj.)

Nato v razdelku Prostorske enote izberi sloj Občine. Karto povečaš in na njej poiščeš občino, v kateri živiš, ter s pomočjo legende ugotoviš, kakšna je povprečna letna temperatura v tvojem domačem kraju.

kn

Ker imaš pred sabo karto s prikazom temperaturnih razmer v celotni Sloveniji, lahko podatke za domači kraj oz. občino primerjaš s podatki iz drugih delov Slovenije.

10

|

PLANETARNA GEOGRAFIJA, KARTOGRAFIJA IN ORIENTACIJA