9789617181760

1

kn

jig arn

a.c om

Obča fizična geografija

Jurij Senegačnik

Učbenik za 1. letnik gimnazije

OBČA FIZIČNA GEOGRAFIJA Avtor dr. Jurij Senegačnik Recenzenta dr. Miha Koderman, Ingrid Florjanc

a.c om

Učbenik za 1. letnik gimnazije

Strokovni pregled posameznih vsebinskih sklopov dr. Igor Žiberna (planetarna geografija, kartografija in orientacija, zgradba Zemlje in njeno površje), dr. Valentina Brečko Grubar (prsti in rastlinstvo, vodovje), Dodaten strokovni pregled učbenika Alenka Dragoš, Urška Eniko, Mária Gaál, Eva Jeler Fegeš, Evelina Katalinić, Mojca Kelbič Đajić, Ljudmila Pušnik Bruderman, Sibila Sabo, Eva Slekovec, Vida Strašek Čokl, Sonja Trškan, Marjan Veber, Vesna Vervega Urednik dr. Jurij Senegačnik Lektorica Renata Vrčkovnik Zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Barbara Pavlič, ARSO Risbe Gregor Markelj

Fotografije dr. Jurij Senegačnik, Andreja Senegačnik, Shutterstock, iStock Oprema, oblikovanje in računalniški prelom Jasna Karnar Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

jig arn

Za založbo Maruša Dejak Prva izdaja

Naklada 6000 izvodov

Tisk Cicero, d. o. o.

Ljubljana, 2026

Vse knjige in dodatna gradiva založb Rokus Klett in Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Obča fizična geografija je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 250. seji dne 19. 2. 2026 s sklepom št. 013-10/2026-3350-4 potrdil kot učbenik za 1. letnik gimnazije. © Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2026). Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.2(075.3) SENEGAČNIK, Jurij, 1957Obča fizična geografija 1 : učbenik za 1. letnik gimnazije / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Barbara Pavlič, ARSO ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2026 ISBN 978-961-7181-76-0 COBISS.SI-ID 276664323

Uvod

a.c om

KAZALO

Planetarna geografija, kartografija in orientacija Planetarna geografija Osnove kartografije Osnove orientacije

Zgradba Zemlje in njeno površje

jig arn

Zgradba Zemlje Teorija o tektoniki plošč Tektonika v obliki orogenez in epirogenez Vulkanizem in potresi Geološki razvoj Zemlje Vrste kamnin glede na nastanek Zunanji dejavniki in preoblikovalni procesi Rečni relief Ledeniški relief Kraški relief Vetrni relief Obalni relief Antropogeno preoblikovano površje

6

9

10 16 23

28

29 31 36 39 45 48 53 57 62 66 72 76 80

Podnebje

82

Prsti in rastlinstvo

116

Vodovje

134

Vreme in podnebje Temperatura zraka in zračna vlaga Zračni tlak in kroženje zraka Onesnaževanje zraka in podnebne spremembe Toplotni pasovi in podnebni tipi

Prsti Rastlinstvo

kn

Svetovno morje Tekoče vode na Zemljinem površju Podzemne vode Jezera Mokrišča

83 86 93 99 107

117 124

135 142 146 149 152

PREDGOVOR

kn

jig arn

a.c om

V učbeniku Obča fizična geografija so učne vsebine razdeljene v šest večjih tematskih sklopov. Razen uvoda vsi obravnavajo fizičnogeografske vsebine: planetarna geografija s kartografijo in orientacijo, zgradba Zemlje in njeno površje, podnebje, prst in rastlinstvo ter vodovje.

Vsak tematski sklop se začne z napovednikom. Naslovu sklopa sledijo tri uvodna vprašanja za motivacijo. Nanašajo se na tvoje predznanje in zahtevajo dober razmislek. Če si iz osnovne šole prinesel vsaj nekaj geografskega znanja in znaš logično razmišljati, boš lahko nanje odgovoril brez posebnih težav. Ob vprašanjih je motivacijska slika, ki te tudi vizualno popelje v tematski sklop.

Sledi krajše motivacijsko besedilo, ki bi ga lahko poimenovali tudi kot »geografsko zgodbo«; ta te bo uvedla v določen tematski sklop. Na koncu sledi še napoved vsebinskih sklopov.

Pri prebiranju besedilnega dela učbenika ti bo v pomoč logična hierarhija naslovov in podnaslovov. Vsi pomembnejši geografski pojmi so označeni polkrepko. Vsak pojem, ki se pojavi na novo, je sproti razložen, na koncu učbenika pa boš našel kazalo manj znanih pojmov. Besedilni del učbenika dopolnjuje izredno bogat izbor slikovnega in kartografskega gradiva. Čim več pojavov in procesov smo skušali prikazati z nazornimi ilustracijami.

Poleg osnovnega besedila so v učbeniku še dodatne vsebine, zbrane v treh različnih rubrikah. Prva se imenuje Zanimivosti. Vsebuje različna zanimiva dejstva, ki popestrijo učno snov in bogatijo siceršnjo razlago. Druga rubrika se imenuje Primeri in vključuje različne aktualne primere za boljšo ponazoritev posameznih pojavov ali procesov. Različni podatki v tej rubriki niso namenjeni temu, da bi se jih naučili, ampak služijo le za popolnejšo predstavitev primerov.

Tretja rubrika, s katero se boš srečal največkrat, se imenuje Gremo še globlje.

Vključuje zahtevnejše učne vsebine, ki jih učni načrt ne predvideva; namenjene so predvsem tistim dijakom, ki jih zanima še kaj več. Vse te rubrike bo učitelj vključeval v pouk po lastni presoji.

Na koncu vsakega vsebinskega sklopa so vprašanja za ponavljanje in utrjevanje, pri katerih se zahtevnost stopnjuje. Tretje vprašanje pogosto sploh ni vprašanje, ampak naloga, ki jo moraš opraviti na določenem spletnem mestu.

Na ta način boš krepil svojo digitalno pismenost. Vprašanja na koncu vsebinskih sklopov so pravzaprav le bolj »za pokušino«, saj je temeljitejšemu utrjevanju in preverjanju tvojega znanja namenjen delovni zvezek.

V veliko pomoč pri uporabi učbenika ti bo ključ za njegovo uporabo na naslednji strani, v katerem je nazorno predstavljena celotna zgradba učbenika.

Avtor

a.c om

KLJUČ ZA UPORABO UČBENIKA

Planetarna geografija

naslov vsebinskega sklopa (poglavja)

naslov podpoglavja

Oblika Zemlje in njen položaj v vesolju

Ko pomislimo na obliko Zemlje, si običajno predstavljamo, da je popolnoma okrogla. Tak vtis nam dajejo globusi in slike Zemlje iz vesolja. V resnici pa Zemlja ni popolna krogla. Zaradi vrtenja okoli svoje vrtilne osi nastaja centrifugalna sila, ki deluje navzven. Ta sila je najmočnejša na ekvatorju in postopoma slabi proti poloma, kar povzroči, da je Zemlja na ekvatorju rahlo izbočena, na polih pa sploščena. Ta sploščenost pa je razmeroma majhna: razlika med polmerom Zemlje na ekvatorju (6378 km) in polmerom na polih (6357 km) znaša le 21 km.

Zemlja kot sploščeni elipsoid in kot geoid

Podnebje

naslov tematskega sklopa

Že v 17. stoletju so ugotovili, da ima Zemlja obliko sploščenega elipsoida – telesa, ki je zaradi vrtenja okoli svoje osi nekoliko izbočeno na ekvatorju in sploščeno na polih. Kasnejše meritve so pokazale, da razporeditev sile teže na različnih delih Zemljinega površja ni enaka, zato tudi Zemlja nima povsem pravilne oblike. To nepravilno obliko so poimenovali geoid. Poenostavljeno si lahko geoid predstavljamo kot podaljšano morsko gladino pod celinami, pri čemer je njegova površina povsod pravokotna na lokalno smer sile teže.

Ker masa Zemlje ni enakomerno razpoodklon od navpičnice rejena – na primer zaradi gora in gostejših delov Zemljine skorje, ki vplivajo na gravitacijsko polje – so nekateri deli geoida višji, drugi pa nižji od povprečne gladine svetovnega morja. Geoid tako predstavlja model nepravilne oblike morje geoid Zemlje, ki upošteva krajevne razlike v dejansko gravitaciji. Dejanski relief Zemljinega Zemljino sploščeni elipsoid površje površja pa je še bolj nepravilen, saj se ponekod dviga nad nivo geoida, drugod pa sega pod njega. To potrjujejo tudi satelitske meritve. Med drugim so pokazale, da ekvator ni popolna krožnica, temveč je nad Atlantikom in Pacifikom rahlo izbočen.

Sploščeni elipsoid, geoid in dejansko Zemljino površje

• Kaj je zate vreme in kaj podnebje?

uvodna vprašanja za motivacijo

• Ali spreminjanje vremena kaj vpliva na tvoje počutje?

• Jutri greš na izlet. Kje lahko najdeš najboljšo vremensko napoved?

motivacijska slika

Če se v jasni noči ozremo v nebo, se nam zdi, da vidimo nešteto zvezd. V resnici pa lahko s prostim očesom, tudi v idealnih razmerah, opazimo največ okoli 5000 zvezd. Poleg njih je občasno mogoče videti tudi pet planetov, ki krožijo okoli našega Sonca.

Na prvi pogled so sicer videti kot zvezde, vendar se od njih bistveno razlikujejo. Zvezde oddajajo lastno svetlobo, medtem ko planeti le odbijajo Sončevo svetlobo in so osvetljeni zgolj na strani, obrnjeni proti Soncu. Vsi planeti so neprimerljivo bližje Zemlji kot najbližja zvezda.

Sonce je le ena izmed številnih zvezd v vesolju.

Okoli njega kroži osem planetov (Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun), med Naše Osončje VSEBINSKI SKLOPI katerimi je Zemlja tretja po oddaljenosti. Sonce, plaVreme in podnebje neti in druga manjša nebesna telesa, ki krožijo okoli njega, sestavljajo naše Osončje ali Sončev sistem. MiliTemperatura zraka in jarde zvezd se združujejo v posamezne galaksije, teh pa je v vesolju več kot sto milijard. zračna vlaga Naše Osončje se nahaja v spiralni galaksiji, imenovani Rimska cesta ali preprosto Galaksija. (Če pa besedo Zračni tlak in kroženje galaksija pišemo z malo začetnico, lahko pomeni katero koli galaksijo.) V jasnih nočeh lahko del Rimske ceste zraka opazujemo kot svetlo meglico, ki se razprostira čez nebo. Osončje leži v enem izmed njenih manjših spiralnih Onesnaževanje zraka in krakov,spremembe približno dve tretjini poti od središča proti njenemu robu. podnebne

Kako točne so vremenske napovedi?

Uporabne vremenske napovedi segajo za približno en teden naprej. Vendar pozor!

Točnost napovedi za en dan vnaprej bo okoli 90-odstotna, z vsakim dnem naprej pa se ta odstotek opazno zmanjšuje. Meteorologi s Različni merilni instrumenti sodobnimi merilnimi sistemi in zmogljivimi na vremenski postaji na Lisci računalniki sicer zbirajo in obdelujejo neverjetne količine podatkov, vendar so različna dogajanja v atmosferi tako kaotična, da so napovedi še vedno precej omejene in tesno povezane s trajanjem posameznih vremenskih pojavov. Prehod večjega ciklona čez naše kraje lahko uspešno napovejo tudi teden dni vnaprej, lokalne nevihte pa včasih niti uro vnaprej.

motivacijsko besedilo

Toplotni pasovi in podnebni tipi GEOGRAFIJA, KARTOGRAFIJA IN ORIENTACIJA 10 | PLANETARNA

jig arn

Na spletu lahko za isti kraj najdemo različne vremenske napovedi. Te namreč temeljijo na modelskih izračunih različnih meteoroloških modelov, ki jih je na svetu kar nekaj. Različne napovedi nastanejo tudi zaradi razlik pri meritvah, končno besedo pa imajo vedno meteorologi, ki vse rezultate interpretirajo na osnovi svojega znanja in izkušenj. Za Slovenijo nam bo najbolj zanesljive napovedi dala kar državna meteorološka služba v okviru Agencije Republike Slovenije za okolje.

rubrika »Gremo še globlje«

napoved vsebinskih sklopov

osnovno

besedil

o

90°

66.5°

ik

tečajn severni

66.5°

ajnik

južni teč

90°

ivo »Zanim

sti«

kn

rubrika

očju 21.

marca

ezno o. Navid kjer živim rnjena ob polobli, leti bolj severni ne janje na erna polobla po nebu in opold ali doga po mo ogled o že videli, je sev navidezno pot ima Sonce r bo Ke si . e ljši daljšo ne trditv i. Kot sm vzhodu. teg a da Sonce ne nenavad a z letnimi čas ija) precej evi so zar adi ti severo (21. jun dn inj bolj pro gaja ravno i pogled nekoliko te, na prv skozi leto sprem letnem solsticiju cembra). Poletni do v se več ite tem zor nce de sticiju (21. de Za pona nca po nebu se vzhodu, nce ob po hodu. So skem sol solsticiju vzide točno na So to ima So u. Ob zim bolj proti jugoza gibanje zimskem ne južna. Za erozahod iko ncu kot ko kot ob se dvigne višje, lj proti sev je in zaide nekol proti So tveno višjo toč pot in koliko bo niž e ne . ljšo bis k e ign da čjih pa dosež , se dv u, am akono sticiju ovzhodu nem sol točno na zahod obeh en ob polet lj proti jug na zahodu le ob de o ne zai de nekoliko bo IJ točno I SOLSTIC Prav tak vzi POLETN u in zaide : Sonce na vzhod obratno de točno jansko vzi

Položaj

i

se izognil gneči in izgubi časa. Čez dan se bo lahko na osnovi geografskega znanja in razmišljanja argumentirano pogovarjal o aktualnih družbenih temah. Lažje bo načrtoval, kje in kako bo preživel prosti čas popoldne. S poglobljenim znanjem o tujih deželah bo obiskoval spletne strani in lažje sprejemal odločitve, kam bo šel na potovanje. Če bo v neznanih krajih, bo znal hitro razumeti tamkajšnji način življenja in dela. Domačini ga bodo lepo sprejeli, saj bo poznal in spoštoval njihovo kulturo, poleg tega se bo znal izogniti krajem, kamor ni priporočljivo zahajati.

Seveda pa mu bo geografsko znanje koristilo tudi pri najrazličnejših drugih opravilih – pri reševanju križank, izbiri posevkov za domačo gredico, sodelovanju v razpravah o urejanju domačega kraja in še marsikje drugje. Tako kot nam življenje Pri vsaki javni obravnavi prostorskega načrta četrtne skupnosti nam še kako prav pride tudi geografsko znanje. vsak dan prinaša nove izzive, se vsak dan srečujemo tudi z novimi možnostmi uporabe geografije v vsakdanjem življenju.

Prav tako je geografija nadvse uporabna za opravljanje različnih del oziroma poklicev. Geograf raziskuje pokrajino in spremembe v njej ter išče rešitve za ključne razvojne izzive prostora. Zaradi hitrega gospodarskega in družbenega razvoja, ki zahteva specializirana znanja s področja prostora in okolja (na primer prilagajanje na Kje vse se zaposlujejo geografi? podnebne spremembe), so se v zadnjih letih močno razmahnila področja, na katerih se geografi uspešno zaposlujejo.

Geografe iščejo raziskovalne usta-

23.5°

ratnik

južni pov

eni pojm

SO NČ EVI

0°

ekvator

poudarj

ŽA RKI

23.5°

ratnik

pov severni

li znorni polob li i na seve ni polob se dnev se na juž cembru podtem ko Po 21. de doseže a me , ov ati zn tor.

Zemlja ejo daljš na ek va va začn 21. marca vokotno krajšati. severni dajo pra začnejo žarki pa onočje na Sončevi sko enak severni an Na lad li. ložaj, ko om lob stopi sp južni po en. Po na na jes rat je pa Tak onoč južni rni sko enak mlad, na in jesen i na seve začne po se dnev se s tem 21. junija polobli pa vse do krajšajo.

21. marcu ajo, na južni pa ljš da li polob

enakon Zemlje ob

no na vzhaja ved

vzhodu

nove, ki se ukvarjajo s prostorskimi vidiki razvoja (na primer različni inštituti in univerze), državne institucije (na primer ministrstva za prostor, okolje, infrastrukturo, kmetijstvo, regionalne razvojne agencije), občinske in medobčinske uprave, uprave zavarovanih območij narave, podjetja (s področij turizma, kartografije, prostorskega načrtovanja, urbanizma, presoje vplivov na okolje), pa tudi nevladne organizacije, ki si prizadevajo za varovanje okolja in narave.

Navedli smo le nekaj najpomembnejših področij, saj se spekter zaposlitvenih možnosti za geografe stalno širi. Kaj geografi natančno počnejo na prej naštetih področjih, si morda trenutno težko predstavljaš – in to niti ni potrebno.

Pomembno je, da veš, da geografi niso zgolj učitelji geografije ter da znanje geografije omogoča številne in raznolike poklicne poti.

EKVINOKCIJ

IJ I SOLSTIC POLETN OČJE ENAKON IJ

STIC ZIMSKI SOL

ZIMSKI IJ SOLSTIC

zahod

zahod

sever

vzhod

jug

vzhod

Na levi

je prikaz

navidezni

h poti Son

ca po neb

u v raz

ih čas ličnih letn

ih »od str

ani«, na

desni pa

pog

pot led na te

da sta o videli, Sonca sm sov je okoli letnih ča nju Zeml njavanje žarki na Pri krože či ter me Sončevi no jo in da a ta na dnev im pa tega ko dolžina pod kater tudi vpliv m prikazu od kota, je treba nje pa odvisna od ati sp ja. Na Upoštev čju okoli a površ mo površje. eg ob jin v na nje Zeml Sončeveih žarko segreva t Sončev a količina v da je ko se enak ino kot vidimo, lik , zato o površ ja zelo ve rature ob i na manjš ek vator razpored a. Zato so tempe nja tam va lom se po ga žje ležijo bli ki , jih kra ju višje. ek vator

količina e enaka o rju (A) pad cej manjš Na ekvato sevanja na pre ijo bližje ega jih, ki lež .

Sončev o kot v kra ernemu polu (B) pov ršin sev

i z naše

stojne toč

ke.

B

or ekvat

A

PLA NET

ARN A GEO

GR AFI JA,

KAR TOG

RAF IJA

Geografi pri raziskovalnem delu na geografskem inštitutu

Pomen geografije v družbi se je sčasoma spremenil, a kljub temu jo širša javnost še vedno pogosto dojema kot vedo, povezano predvsem s temami, ki so jih spoznali v osnovni in srednji šoli. Glavni razlog za to je pomanjkljivo poznavanje znanj in spretnosti, ki jih danes premorejo geografi, ter vseh potencialov, ki jih ima geografija pri reševanju sodobnih razvojnih izzivov.

Geografsko znanje je bilo prepoznano kot pomembno že v času velikih geografskih odkritij. Že pred desetletji pa geografija ni bila zgolj dobro znan šolski predmet, temveč se je uveljavila tudi kot pomembna znanstvena disciplina na določenih specializiranih področjih, kot sta prostorsko načrtovanje in varstvo okolja. Vendar pa je bilo njeno vključevanje v tovrstno prakso dolgo časa razmeroma omejeno.

Danes pa se vse bolj uveljavlja kot pomembna interdisciplinarna veda z veliko širšim spektrom uporabnosti. Zaradi svojega celostnega, povezovalnega pogleda lahko učinkovito odgovarja na številna aktualna vprašanja sodobne družbe – od demografskih sprememb, migracij, gospodarskih procesov, podnebnih sprememb vse do zelenega prehoda in še mnogih drugih izzivov.

15 1. Na kaj| najpogosteje pomisliš, ko slišiš besedo geografija?

TAC IJA IN OR IEN2. Zakaj je pogosto težko določiti meje med različnimi pokrajinami?

3. Pojdi na spletno mesto Moja izbira. V spletno okno, ki te sprašuje, kateri poklic te zanima, napiši »geograf«. Izvedel/-a boš še precej več o tem, kdo vse je lahko geograf in kaj vse lahko dela.

8

|

Uvod

vprašanja za ponavljanje in utrjevanje rubrika »Primeri«

UVOD

a.c om

Kaj sploh je geografija

jig arn

Beseda geografija ti ni ravno neznana, saj si imel v osnovni šoli predmet s tem imenom že od 6. razreda naprej. Če bi tvoje sošolce zdaj kdo vprašal, kaj si predstavljajo pod pojmom geografija, verjetno ne bi dobil povsem enoznačnih odgovorov. Večina pa bi verjetno rekla, da gre pri tem predmetu za spoznavanje naravnih in družbenih pojavov v naši okolici in po svetu, za spoznavanje naše države Slovenije in drugih držav v Evropi in svetu, za spoznavanje različnih kultur, za razumevanje odnosov med naravo in družbo in tako naprej.

Tudi odraslim ljudem, ki so že precej pozabili na šolo, pridejo ob besedi geografija pred oči različne predstave. Številni pri tem pomislijo na opisovanje tujih dežel, brskanje po zemljevidih in atlasih, poimenovanja različnih krajev, gora, rek, pokrajin ipd. Večina ljudi se (razen v šoli) v vsakdanjem življenju z geografijo ne srečuje prav zavestno. Za geografsko okolje okoli sebe postanejo dovzetnejši med počitnicami, ko preživljajo svoj dopust v naravi ali potujejo v druge kraje in dežele. Tedaj lahko okoli sebe opazujejo drugačne naravne in družbene pojave, kot so jih vajeni od doma, in jih skušajo tudi razumeti in med seboj povezovati. S tem pa smo že prišli blizu Ob besedi geografija še danes marsikdo pomisli na potovanja po opredelitvi, kaj geografija sploh je. daljnih deželah (Mali).

Beseda izvira iz grških besed ge (zemlja) in grafein (pisati).

Njen slovenski prevod je zemljepis. Pojmovanje geografije se je v človeški zgodovini precej spreminjalo. Do 19. stoletja je bilo v ospredju njenega zanimanja opisovanje pojavov na zemeljskem površju. Od tedaj naprej pa so zaradi splošnega razvoja znanosti v tem obdobju pojave hoteli ne le opisovati, ampak tudi preučevati. Tako je nastala sodobna geografija, ki jo lahko opredelimo kot vedo ali znanost o Zemljinem površju.

Pojave in procese (s tem mislimo na spreminjanje pojavov) na Zemljinem površju sicer preučujejo tudi druge vede, vendar drugače kot geografija. Zanimajo jih namreč le posamezne vrste pojavov. (Geologija se npr. osredotoča predvsem na geološko zgradbo, meteorologija na vremenske pojave ipd.) Bistvo geografije pa je v tem, da posameznih naravnih in družbenih pojavov oz. procesov ne obravnava »ločeno«, ampak v njihovi tesni medsebojni povezanosti, soodvisnosti in součinkovanju. Geografija je Kadar preživljamo dopust v naravi, smo veliko bolj dovzetni za torej povezovalna in interdisciplinarna (nanašajoča se na opazovanje in doživljanje vseh naravnih in družbenih prvin okolja (Bohinj). več znanstvenih ved) veda.

kn

Predmet in delitev geografije

6

|

Uvod

Predmet preučevanja geografije je torej Zemljino površje ali geosfera, kjer se stikajo različni ovoji Zemljine oble oz. različne sfere: trdna Zemljina skorja, ozračje (atmosfera), vodovje (hidrosfera) in prst (pedosfera). Na stiku teh sfer je nastal živi svet (biosfera), katerega del je tudi človek. S svojimi stvaritvami je ta na Zemljinem površju ustvaril prav posebno sfero (antroposfero). Vse te sfere so tesno prepletene in povezane, s stalnim medsebojnim součinkovanjem.

Geografija pa ne obravnava le celotnega Zemljinega površja, ampak tudi njegove posamezne dele. Označujemo jih z različnimi izrazi (npr. predel, območje ipd.), najpogosteje pa zanje uporabljamo izraz pokrajina, ki ima v geografiji poseben pomen. Pomeni namreč sklenjen in zaokrožen geografski prostor, samosvojo celoto s številnimi skupnimi značilnostmi, po katerih se loči od sosednjih geografskih prostorov. Slovenski izraz pokrajina se pogosto enači s tujim izrazom regija.

človekove stvaritve

Drugačna pojmovanja predmeta geografije

ozračje

a.c om

Lepa primera zaokroženih prostorskih celot sta npr. Bela krajina in Ljubljansko barje, saj se po svojih značilnostih precej jasno ločita od sosednjih pokrajin. Praviloma pa pokrajine druga v drugo prehajajo dokaj neopazno, zato je meje med njimi težko določiti. Vsaka pokrajina ima namreč različne sestavine, ki jih imenujemo geografski elementi.

Ločimo naravnogeografske (npr. relief, rastlinstvo) in družbenogeografske elemente (npr. prebivalstvo, naselja). Geografski elementi se lahko pod vplivom različnih dejavnikov spreminjajo, zato se spreminjajo tudi pokrajine kot celote.

Zemljina skorja

GEOSFERA

vodovje

živi svet

prst

V geosferi se stikajo različne sfere.

Z naglim razvojem ter čedalje večjim prepletanjem in povezovanjem različnih znanosti, k čemur je pripomogel tudi razvoj informacijske tehnologije, se je v zadnjih desetletjih spremenila tudi vloga geografije kot znanstvene vede. Zaradi razvoja informacijske tehnologije se je zgodil tudi pomemben premik od geografije kot posredovalke znanja h geografiji kot sistemu za iskanje in organizacijo znanja. V zvezi s tem so se v svetu začela uveljavljati tudi drugačna pojmovanja regije in predmeta geografskega preučevanja nasploh.

jig arn

To, da smo določili predmet geografskega preučevanja, tj. Zemljino površje, in ga razčlenili, nas je pripeljalo do osnovne delitve geografije. Pri njegovem preučevanju lahko namreč uporabimo dva bistveno različna načina. Obča ali splošna geografija preučuje posamezen pojav (npr. vodovje) Naselja so eden najznačilnejših družbenih elementov v pokrajini (mesto ali skupino pojavov po vsem svetu (ali tudi na manjših delih Leh v Ladaku). površja), regionalna geografija pa preučuje le določeno pokrajino (oz. regijo) kot celoto vseh naravnih in družbenih pojavov. Pri tem lahko več manjših pokrajin združimo v eno večjo ali po potrebi večjo pokrajino razdelimo na več manjših.

S takšno delitvijo geografije se bomo srečali tudi v srednji šoli. Letošnje šolsko leto bomo namenili delu obče geografije, v naslednjih letih pa bomo poleg drugega dela obče geografije obravnavali regionalno geografijo (sveta, Evrope in Slovenije).

Občo geografijo delimo še naprej na fizično in družbeno.

Fizična geografija preučuje naravne pojave, dejavnike in procese, ki oblikujejo pokrajino. Delimo jo na več znanstvenih vej. Matematična geografija preučuje Zemljo kot nebesno Hidrogeografija preučuje vodovje. telo, geomorfologija površje (relief), klimatogeografija podnebje, hidrogeografija vodovje, pedogeografija prst in biogeografija živi svet. Tudi družbeno geografijo, ki preučuje delovanje človeške družbe v pokrajini, delimo na več znanstvenih vej. Prebivalstvo preučuje demogeografija ali geografija prebivalstva, naselja geografija naselij, gospodarske dejavnosti pa gospodarska ali ekonomska geografija. (V njenem okviru lahko ločimo agrarno in industrijsko geografijo, geografijo prometa in turizma itd.) Posebna veja je politična geografija, ki preučuje politične tvorbe.

kn

Uporabnost in pomen geografije

Geografija je od jutra do večera zelo uporabna v posameznikovem vsakdanjem življenju, čeprav se tega vedno ne zaveda. Zvečer bo na primer znal pravilno ovrednotiti vremensko sliko in tako ustrezno načrtovati dejavnosti za naslednji dan.

Zjutraj bo sprejel odločitev, po kateri poti in na kakšen način bo šel v šolo ali službo, da bi se izognil gneči in izgubi časa. Čez dan se bo lahko na osnovi geografskega znanja in razmišljanja argumentirano pogovarjal o aktualnih družbenih temah. Lažje bo načrtoval, kje in kako bo preživel prosti čas popoldne. S poglobljenim znanjem o tujih Uvod

|

7

a.c om

Pri vsaki javni obravnavi prostorskega načrta četrtne skupnosti nam še kako prav pride tudi geografsko znanje.

Kje vse se zaposlujejo geografi?

kn

jig arn

Geografe iščejo raziskovalne ustanove, ki se ukvarjajo s prostorskimi vidiki razvoja (na primer različni inštituti in univerze), državne institucije (na primer ministrstva za prostor, okolje, infrastrukturo, kmetijstvo, regionalne razvojne agencije), občinske in medobčinske uprave, uprave zavarovanih območij narave, podjetja (s področij turizma, kartografije, prostorskega načrtovanja, urbanizma, presoje vplivov na okolje), pa tudi nevladne organizacije, ki si prizadevajo za varovanje okolja in narave.

Navedli smo le nekaj najpomembnejših področij, saj se spekter zaposlitvenih možnosti za geografe stalno širi. Kaj geografi natančno počnejo na prej naštetih področjih, si morda trenutno težko predstavljaš – in to niti ni potrebno.

Pomembno je, da veš, da geografi niso zgolj učitelji geografije ter da znanje geografije omogoča številne in raznolike poklicne poti.

deželah bo obiskoval spletne strani in lažje sprejemal odločitve, kam bo šel na potovanje. Če bo v neznanih krajih, bo znal hitro razumeti tamkajšnji način življenja in dela. Domačini ga bodo lepo sprejeli, saj bo poznal in spoštoval njihovo kulturo, poleg tega se bo znal izogniti krajem, kamor ni priporočljivo zahajati.

Seveda pa mu bo geografsko znanje koristilo tudi pri najrazličnejših drugih opravilih – pri reševanju križank, izbiri posevkov za domačo gredico, sodelovanju v razpravah o urejanju domačega kraja in še marsikje drugje. Tako kot nam življenje vsak dan prinaša nove izzive, se vsak dan srečujemo tudi z novimi možnostmi uporabe geografije v vsakdanjem življenju.

Prav tako je geografija nadvse uporabna za opravljanje različnih del oziroma poklicev. Geograf raziskuje pokrajino in spremembe v njej ter išče rešitve za ključne razvojne izzive prostora. Zaradi hitrega gospodarskega in družbenega razvoja, ki zahteva specializirana znanja s področja prostora in okolja (na primer prilagajanje na podnebne spremembe), so se v zadnjih letih močno razmahnila področja, na katerih se geografi uspešno zaposlujejo.

Geografi pri raziskovalnem delu na geografskem inštitutu

Pomen geografije v družbi se je sčasoma spremenil, a kljub temu jo širša javnost še vedno pogosto dojema kot vedo, povezano predvsem s temami, ki so jih spoznali v osnovni in srednji šoli. Glavni razlog za to je pomanjkljivo poznavanje znanj in spretnosti, ki jih danes premorejo geografi, ter vseh potencialov, ki jih ima geografija pri reševanju sodobnih razvojnih izzivov.

Geografsko znanje je bilo prepoznano kot pomembno že v času velikih geografskih odkritij. Že pred desetletji pa geografija ni bila zgolj dobro znan šolski predmet, temveč se je uveljavila tudi kot pomembna znanstvena disciplina na določenih specializiranih področjih, kot sta prostorsko načrtovanje in varstvo okolja.

Vendar pa je bilo njeno vključevanje v tovrstno prakso dolgo časa razmeroma omejeno.

Danes pa se vse bolj uveljavlja kot pomembna interdisciplinarna veda z veliko širšim spektrom uporabnosti. Zaradi svojega celostnega, povezovalnega pogleda lahko učinkovito odgovarja na številna aktualna vprašanja sodobne družbe – od demografskih sprememb, migracij, gospodarskih procesov, podnebnih sprememb vse do zelenega prehoda in še mnogih drugih izzivov.

1. Na kaj najpogosteje pomisliš, ko slišiš besedo geografija?

2. Zakaj je pogosto težko določiti meje med različnimi pokrajinami?

3. Pojdi na spletno mesto Moja izbira. V spletno okno, ki te sprašuje, kateri poklic te zanima, napiši »geograf«. Izvedel boš še precej več o tem, kdo vse je lahko geograf in kaj vse lahko dela.

8

|

Uvod