9789617121322

Jurij Senegačnik

GEOGRAFIJA SODOBNE SLOVENIJE 1 Učbenik za 3. letnik gimnazije

GEOGRAFIJA SODOBNE SLOVENIJE 1 Učbenik za 3. letnik gimnazije Avtor dr. Jurij Senegačnik Recenzenta dr. Miha Koderman, Ingrid Florjanc Strokovni pregled družbenogeografskih poglavij dr. Jernej Zupančič Urednik dr. Jurij Senegačnik Lektorica Renata Vrčkovnik Vsebinski osnutki zemljevidov in grafikonov dr. Jurij Senegačnik, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, dr. Andrej Mihevc Zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, dr. Andrej Mihevc Vsebinski osnutki risb dr. Jurij Senegačnik Risbe Gregor Markelj Fotografije dr. Jurij Senegačnik, Borut Stojilković, Shutterstock, Gorenje, d.o.o., Podzemlje Pece, d.o.o., Premogovnik Velenje, d.o.o.

Oblikovanje naslovnice Beti Jazbec Oblikovanje in prelom notranjosti Jasna Karnar Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Maruša Dejak Prva izdaja Naklada 2000 izvodov Tisk Bulvest Print AD Ljubljana 2022

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Geografija sodobne Slovenije 1, Učbenik za 3. letnik gimnazije, je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 221. seji dne 16. 6. 2022 s sklepom št. 013-2/2022/63 potrdil kot učbenik za 3. letnik gimnazije. © Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2022). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4)(075.3) Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

SENEGAČNIK, Jurij, 1957Geografija sodobne Slovenije 1 : učbenik za 3. letnik gimnazije / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Andrej Mihevc ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2022 ISBN 978-961-7121-32-2 COBISS.SI-ID 116598787

Kazalo NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE Uvod Izredna raznolikost geološke zgradbe in površja Podnebje v Sloveniji je odraz različnih dejavnikov Raznolikost naših prsti in rastlinstva Slovenija je še vedno bogata z vodnimi viri Naravne nesreče in podnebne spremembe

DRUŽBENOGEOGRAFSKI PROCESI IN PROBLEMI Kaj se dogaja s prebivalstvom Slovenije Slovenska naselja so se temeljito preobrazila Nekaj o našem gospodarstvu na splošno Kmetijstvo in gozdarstvo imata še vedno precejšen pomen Pomen rudarstva, energetike in industrije se spreminja Promet in turizem sta za Slovenijo velikega pomena Naša skrb za prostor in okolje

6 7 13 28 36 47 57 63 64 81 87 88 100 109 119

Predgovor Učbenik Geografija sodobne Slovenije 1 je prvi od dveh gimnazijskih učbenikov, namenjenih obravnavi geografije Slovenije. V njem smo uporabili občegeografski pristop. To pomeni, da smo obravnavali Slovenijo kot celoto po poglavjih obče geografije, ne pa po posameznih pokrajinah, kot je to predvideno v učbeniku Geografija sodobne Slovenije 2.

Zasnova in notranja zgradba učbenika Geografija sodobne Slovenije 1 sta podobni kot v učbenikih Obča geografija, Geografija sodobnega sveta in Geografija sodobne Evrope. Morda še najbolj očitna razlika je v tem, da Geografijo sodobne Slovenije 1 sestavljata le dva velika tematska sklopa, eden je namenjen naravnogeografskim osnovam, drugi sodobnim družbenogeografskim procesom in problemom.

Pred vsakim tematskim sklopom je napovednik s tremi uvodnimi vprašanji, motivacijsko sliko in motivacijskim besedilom kot uvodom v tematski sklop ter z napovedjo vsebinskih sklopov.

Učbenik bogati skrben izbor kart, grafov in slik. Med slednjimi je veliko posnetkov iz zraka. To gradivo ni namenjeno le ponazoritvi besedila, ampak predvsem samostojnemu izgrajevanju procesnega znanja. Pri pisanju učbenika smo si prizadevali doseči različne cilje, med katerimi moramo jasno izpostaviti željo po čim bolj aktualnem in hkrati tudi čim bolj zanimivem prikazu geografske podobe naše države.

Poleg osnovnega besedila so v učbeniku še dodatne vsebine, ki vključujejo tri rubrike, učiteljem in dijakom dobro znane že iz naših prejšnjih učbenikov. To so rubrike »Zanimivosti«, »Primeri« in »Gremo še globlje«. Prva opisuje različne zanimivosti, povezane z aktualno snovjo v osnovnem besedilu, v drugi so detajli, ki dodatno osvetljujejo različne izbrane probleme, v tretji pa vsebine, ki jih učni načrt (še) ne predvideva.

Te rubrike naj učitelj vključi v pouk po lastni presoji.

Na koncu vsakega vsebinskega sklopa so vprašanja, katerih zahtevnost se stopnjuje. Temeljitejšemu utrjevanju in preverjanju znanja, predvsem pa razvijanju procesnega znanja, je namenjen delovni zvezek Geografija sodobne Slovenije 1. Njegova prednost je predvsem v številnih grafikonih, ki spodbujajo dijaka k samostojnemu razmišljanju, analizi, sintezi in delanju zaključkov. Uporabniku učbenika utegne pomagati tudi ključ za njegovo uporabo, ki je na naslednji strani. Na koncu učbenika sta še kazalo manj znanih strokovnih izrazov in seznam nekaterih uporabnih spletnih naslovov.

Avtor

KLJUČ ZA UPORABO UČBENIKA

naslov vsebinskega sklopa (poglavja)

POMEN RUDARSTVA, ENERGETIKE IN INDUSTRIJE SE SPREMINJA

naslov podpoglavja

SLOVENSKO RUDARSTVO NEKOČ IN DANES Slovenija ima po eni strani za seboj kar bogato in pestro rudarsko tradicijo, po drugi strani pa je velik del rudarskih dejavnosti iz različnih razlogov zamrl. Pri tem se pridobivanje rud kovin precej razlikuje od pridobivanja nekovinskih mineralov in energetskih surovin.

Pridobivanje rud kovin se je do danes v celoti zaustavilo. Rudniki so zaprti, o sorazmerno bogati tradiciji pa nam pričajo le še rudniški muzeji.

Katere rude kovin smo (nekoč) pridobivali?

NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE

naslov tematskega sklopa

• Slovenijo v naravnem pogledu delimo na pet geografskih enot oziroma makroregij. Katera od njih te najbolj spominja na Italijo?

uvodna vprašanja za motivacijo

• Na katerih naravnogeografskih elementih (površje, podnebje, prst, rastlinstvo in vodovje) se v Sloveniji po tvojem mnenju najbolj kaže vpliv človekovega delovanja?

Železovo rudo so naši predniki izkoriščali tisočletja, njeno pridobivanje pa je dokončno zamrlo že na začetku 20. stoletja. Čeprav so jo pridobivali v različnih delih Slovenije, je imela proizvodnja večinoma le lokalni (krajevni) pomen.

Precej več svetovnega slovesa smo si pridobili z rudnikom živega srebra v Idriji, ki se ponaša s petstoletno tradicijo (od 1490) in je po celotni količini kadarkoli pridobljenega živega srebra na drugem mestu na svetu. Proizvodnje v rudniku danes ni več, o bogati preteklosti pa priča zanimiv muzej. Na evropski ravni je bil pomemben tudi rudnik svinca in cinka v Mežici, ki je nepretrgano obratoval od leta 1810, v devetdesetih letih 20. stoletja pa so ga zaprli. V istem času so zaprli tudi rudnik urana Žirovski vrh. V manjših količinah smo v Sloveniji izkoriščali tudi različne druge rude kovin.

Slovenija torej nima rud kovin, ki bi se jih v današnjih razmerah (še) splačalo pridobivati, ima pa možnosti za pridobivanje nekovinskih rudnin (nekovin) ter naravnega okrasnega kamna. Številni peskokopi in kamnolomi so zaradi razmaha gradbeništva v zadnjih letih celo povečali svojo proizvodnjo. Najdemo jih po vsej Sloveniji.

Z izjemo rudnika lignita v Velenju se je v Sloveniji skoraj povsem končalo tudi pridobivanje energetskih surovin. Še v desetletjih po drugi svetovni vojni je imelo velik pomen

Črni revir je območje treh rudarskih mest v Zasavju, kjer se je intenzivno izkoriščanje rjavega premoga začelo v drugi polovici 19. stoletja. Temu je sledilo veliko priseljevanje prebivalstva, izkop pa je v svoje roke prevzela Trboveljska premogokopna družba. Potrebe po premogu so se še posebej povečale po drugi svetovni vojni, ko so se ob Slikoviti Zelenci so zavarovanipospeševani kot naravni rezervat. industrializaciji v rudarskih mestih razvile tudi številne spremljajoče industrijske dejavnosti. Črni revir je tako postal najbolj industrializirano območje v Sloveniji, Zakaj so Zelenci nekaj tako posebnega? na katerem so poleg številnih tovarn zgradili tudi veliko termoelektrarno. Zaradi preusmeritve na okolju prijaznejše energijske vireizje rjavi premog konec sedemdesetih let V nasprotju z nekaterimi drugimi slikovitimi izviri slovenskih rek, kjer voda prihaja na plan nasvoda začel izgubljati svojo vlogo v energetski oskrbi. strmih pobočij in do izvirov vodijo strme poti, so Zelenci talni izvir Save Dolinke,pri kjer Proizvodnja je začela upadati, s prehodom na tržno prihaja na dan iz ploskega dolinskega dna v bližini turistične Kranjske Gore. S parkirišč gospodarstvo po osamosvojitvi pa so šla v stečaj tudi nekatera industrijska podjetja. Zato so se v devetdesetih ob glavni cesti vodijo do samih izvirov, kjer je razgledni mostovž s stolpom, urejene in po gospodarske in socialne razmere v Črnem revirju vodoravnem površju speljane poti s pojasnjevalnimi tablami. Na območju izvirovletih je plitvo zelo poslabšale. Na nekoč mogočno rudarsko dejavnost jezerce, na dnu katerega lahko opazujemo, kako se iz sipke usedline na več mestih vrtinčijo intudi številni okoljski problemi, kot so danes opozarjajo opuščeni dnevni kopi, sesedanja tal, nasutja jalovine ipd. dvigujejo proti površju prav posebni »curki« izvirske vode. Takšnega pojava drugje v Sloveniji

motivacijsko besedilo

pridobivanje rjavega premoga v premogovnikih v različnih delih Slovenije, zlasti v Posavskem hribovju, kjer so tri rudarska mesta Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Konec 20. stoletja so začeli rudnike rjavega premoga zapirati. Izkop se je v zmanjšani meri najdlje (do likvidacije leta 2020) nadaljeval v rudniku Trbovlje - Hrastnik. Danes so vsi rudniki rjavega premoga v Sloveniji zaprti.

Premogovništvo v Črnem revirju

• Katere naravnogeografske značilnosti bi po tvojem mnenju kazalo izpostaviti, če bi želeli tujcu kratko in jedrnato predstaviti našo državo?

motivacijska slika

Kamnolom pri Sežani

V nekaterih delih Črnega revirja je zunanji videz pokrajine popolnoma spremenjen. Leta 2022 je bila sprejeta posebna nacionalna strategija za izstop iz premoga, ki je v skladu z načeli pravičnega prehoda predvidela tudi nadaljnje prestrukturiranje (nekdaj) premogovne regije Zasavje.

Spremenjena pokrajina jugovzhodno od Trbovelj (desno)

ni. Voda iz vseh izvirov se združuje v reko, ki odteka proti notranjosti Slovenije, jezerce pa na robovih prehaja v močvirje in barje z nadvse pestrim rastlinskim in živalskim Posebenprocesi in problemi 100 svetom. | Družbenogeografski čar tega edinstvenega naravnega prizorišča je posebna zelena barva, ki predvsem v toplejših mesecih kar nekako »seva« iz vodnih površin in je temu kraju tudi dala ime. No, na koncu pa moramo še »priznati«, da so Zelenci pravzaprav šele drugi izvir Save Dolinke, ki prvič v resnici izvira že kot potok Nadiža v dolini Planica, a potem hitro ponikne v njeno gruščnato in prodnato dno, na plan pa znova pride šele v Zelencih.

rubrika »Primeri«

VSEBINSKI SKLOPI

napoved vsebinskih sklopov

Uvod Izredna raznolikost geološke zgradbe in površja Podnebje v Sloveniji je odraz različnih dejavnikov Raznolikost naših prsti in rastlinstva Slovenija je še vedno bogata z vodnimi viri 6

Naravne nesreče in podnebne spremembe

Naravnogeografske osnove

Sloveniji?

čnih, do navpi oravnih vilo lik, od vod niti točno šte ličnih ob je oce kritih oz. e so raz mogoče Število od e Kraške jam o brezna. Ne dzemlju. j osnovn vim po vsa v pra o jo a ki jim vnašaj skr iva leto poveč jamarji , saj se vseh jam za katere jam, pa se vsako istriranih že nih jam, reg er registrira Sloveniji le pri vedno en katast je bilo v i v poseb podatke 0. Leta 2021 jih arji niso uspešn pravili tudi 50 ski jam pak so pri ven za okoli am , Slo 000. kritjih skoraj 15 vih jamarskih od no novih in

ških Koliko kra

rubrika

jam je v

|

ivosti«

»Zanim

najdemo h m lahko tu. V nje i najdaljši jam na sve tih jamah, tud ljajo i kataster posodab h odkri na katastru prvi spletn podatke o vse rne jam v tem o dolžino 43 km om, zelo ažu ih, saj seznam pn bil s sku gor ah nad Tolmin blj v in najglo no. Leta 2021 je ke govec stojns let sistem Mi jamski sistem Po Čehi dvakrat brezno stu jamski sledil m je bilo prvem me km pa mu je o 1505 o 24 z globin z dolžin brezno jgloblje jame. Na Kanina. ju 2 v pogor

Vrstni red evropskih držav glede na indeks človekovega razvoja leta 2019

Visoko mesto Slovenije na nekaterih pomembnih svetovnih lestvicah Tako kot v drugih razvitih državah je pozornost javnosti tudi pri nas vse prevečkrat usmerjena v najrazličnejše probleme, ki jih tudi mediji še posebej radi izpostavljajo. Vse premalo pa se zavedamo, da v Sloveniji – v primerjavi z večino preostalega sveta – živimo v precejšnji materialni blaginji. Če k temu prištejemo še dober bivalni standard v prijetnem okolju in čudovito naravo, je Slovenija ena od držav, kjer so vsesplošne razmere za bivanje med najprivlačnejšimi na svetu.

Materialna blaginja ni enakomerno porazdeljena med vse prebivalce Slovenije. Lahko pa se pohvalimo, da je naša država (skupaj s Slovaško in Češko) prav na vrhu svetovne lestvice držav, ki se ponašajo z najmanjšo neenakostjo v porazdelitvi prihodkov. Stopnja te neenakosti se meri z Ginijevim količnikom. Manjši ko je ta količnik, manjša je dohodkovna neenakost oz. večja je dohodkovna enakost. Leta 2018 je bila Slovenija glede tega na prvem, leta 2019 pa na drugem mestu na svetu.

alnih obdelov njkanje a je poma so visoke kraške vna težav dtem ko v. Tam so litev. Gla za pose venije. Me stejša poselite sledica dele Slo go primeren po o ne nj je lik lje ki ma se neko vodo, su z rečnim dkeje po značilna a s pitno merjavi bila na kra e, med najre ravnike tena oskrb ief je v pri tokov, je in nižje a spada rek nejše. Mo vršinskih vodo Slovenij Kraški rel ška polja Le redke , po liko ugod selitev. ška južna , je za kra ja ko po Kra ne an ne jšo č. lje aj vo njk se ki dotok ste kd po poma zemljiš površins sti od ne ovir za go no viloma ne jen a od jav a eg len pra de en sk dn te vo dolgo plano etijske , imajo njo vodo re za km a in Kolpa ava oskr. Z izgrad npr. Krk bile razme nikalnice . stoletja se je tež i različpo so rad druge pa lovici 20 Vrstni red evropskih držav glede na Ginijev količnik leta 2019 jšala, za er zman v drugi po območja omrežja krasu sic ostajajo i vodo na okov pa povečin be s pitno ogeografskih vzr ljena in ko pose en 1. Ob katerem vzporedniku leži naša država? nih družb iefa še naprej red l rel aten de 2. Zakaj je kulturni pečat Srednje Evrope v Sloveniji izrazitejši od pečata Jugovzhodne Evrope? kraškega e razvita. ejen le na nezn ko slabš om katere 3. Zakaj lahko tujcu mirno zagotovimo, da bo videl v Sloveniji v enem dnevu toliko različnih stvari kot npr. gospodars orski) relief je mo le ne prišteva anja valov v Franciji v nekaj dneh?

Obalni (m vršja. K njemu radi delov r kega po r so se za jbolj znan prime kje , slovens ale ob fi. Na venske oto lahčja – kli cel t bo ko dele slo po alo vala str ma ensko ob izobliko u. (Slov Strunjan pri je fa kli

Kraške jam

ilo

o besed

osnovn

Naša država se zelo dobro uvršča tudi na lestvici indeksa blaginje, ki jo vsako leto objavlja inštitut Legatum.

Ta lestvica upošteva več kot 100 spremenljivk in je precej boljši kazalnik resničnega stanja v neki državi kot BDP na prebivalca. Leta 2020 je bila Slovenija po indeksu blaginje na 26. mestu na svetu. Znotraj EU je zasedla 14. mesto, in sicer pred Italijo, med nekdanjimi socialističnimi državami pa jo je za nekaj mest prehitela Estonija.

Slovenija se na svetovni lestvici uvršča zelo visoko, praviloma kar med prvo deseterico, tudi glede varnosti, odnosa do okolja, trajnosti in blaginje otrok. Že vrsto let se tako uvršča zelo visoko na lestvici globalnega indeksa miru, ki z desetimi kazalniki ocenjuje vpletenost držav v mednarodne in domače konflikte ter stopnjo notranje harmonije in varnosti.

e (z brezni

) v različn

Obalni tip

24

|

Nar avn

oge

ih delih

reliefa (kl

Slovenije

ifi pri Str

unjanu)

12

osn ove ogr afs ke

poudarjeni pojmi

|

Naravnogeografske osnove

rubrika »Gremo še globlje«

vprašanja za ponavljanje in utrjevanje

NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE • Slovenijo v naravnem pogledu delimo na pet geografskih enot oziroma makroregij. Katera od njih te najbolj spominja na Italijo?

• Na katerih naravnogeografskih elementih (površje, podnebje, prst, rastlinstvo in vodovje) se v Sloveniji po tvojem mnenju najbolj kaže vpliv človekovega delovanja?

• Katere naravnogeografske značilnosti bi po tvojem mnenju kazalo izpostaviti, če bi želeli tujcu kratko in jedrnato predstaviti našo državo?

Slikoviti Zelenci so zavarovani kot naravni rezervat.

Zakaj so Zelenci nekaj tako posebnega?

V nasprotju z nekaterimi drugimi slikovitimi izviri slovenskih rek, kjer voda prihaja na plan iz strmih pobočij in do izvirov vodijo strme poti, so Zelenci talni izvir Save Dolinke, kjer voda prihaja na dan iz ploskega dolinskega dna v bližini turistične Kranjske Gore. S parkirišč ob glavni cesti vodijo do samih izvirov, kjer je razgledni mostovž s stolpom, urejene in po vodoravnem površju speljane poti s pojasnjevalnimi tablami. Na območju izvirov je plitvo jezerce, na dnu katerega lahko opazujemo, kako se iz sipke usedline na več mestih vrtinčijo in dvigujejo proti površju prav posebni »curki« izvirske vode. Takšnega pojava drugje v Sloveniji ni. Voda iz vseh izvirov se združuje v reko, ki odteka proti notranjosti Slovenije, jezerce pa na robovih prehaja v močvirje in barje z nadvse pestrim rastlinskim in živalskim svetom. Poseben čar tega edinstvenega naravnega prizorišča je neobičajna zelena barva, ki predvsem v toplejših mesecih kar »seva« iz vodnih površin in je temu kraju tudi dala ime. No, na koncu pa moramo še »priznati«, da so Zelenci pravzaprav šele drugi izvir Save Dolinke, ki prvič v resnici izvira že kot potok Nadiža v dolini Planica, a potem hitro ponikne v njeno gruščnato in prodnato dno, na plan pa znova pride šele v Zelencih.

VSEBINSKI SKLOPI Uvod Izredna raznolikost geološke zgradbe in površja Podnebje v Sloveniji je odraz različnih dejavnikov Raznolikost naših prsti in rastlinstva Slovenija je še vedno bogata z vodnimi viri 6 | Naravnogeografske osnove

Naravne nesreče in podnebne spremembe

UVOD KAKŠNA STA GEOGRAFSKA LEGA IN GEOGRAFSKI POLOŽAJ NAŠE DRŽAVE? Geografski prikaz kake države ponavadi začnemo z obravnavo njene geografske lege. Ta večinoma močno ali celo odločilno vpliva na naravne, posledično pa velikokrat tudi na družbene značilnosti te države. Slovenija leži ob 46. vzporedniku, to je približno na polovici razdalje med ekvatorjem in severnim polom. Zato spada (z izjemo svojega obsredozemskega dela) v zmerno topli pas in ima za človeka razmeroma ugodno podnebje.

Z geografsko lego pa nimamo v mislih le položaja znotraj stopinjske mreže, ampak tudi lego države glede na sosedstvo, kar dostikrat opredeljujemo z izrazom geografski položaj. Prav Slovenija ima znotraj Evrope edinstven geografski položaj, ki ji določa nekatere značilnosti oz. posebnosti, po katerih se pomembno razlikuje od drugih držav. Zaradi izrazito prehodne lege na stiku različnih evropskih geografskih enot je bila v zgodovini na stalnem »prepihu« med različnimi kulturnimi vplivi ter gospodarskimi in političnimi povezavami oz. skupnostmi. Takšna geostrateška lega je v preteklosti večkrat povzročala apetite drugih držav po našem ozemlju, v sodobni združeni Evropi pa imamo od nje predvsem številne prednosti. Ena od njih je prometno-tranzitna lega med različnimi deli Evrope, zaradi česar potekajo skozi našo državo Lega Slovenije ob 46. vzporedniku ter geografska širina in dolžina skrajnih točk pomembni prometni koridorji. njenega ozemlja

Avtocesta pred Kozino na V. koridorju med Italijo in Madžarsko Naravnogeografske osnove | 7

Glavni vzrok za izredno naravnogeografsko pestrost slovenskih pokrajin je lega naše države na stiku štirih evropskih naravnih enot – Alp, Panonske kotline, Dinarskega gorstva in Sredozemske kotline. Prav lega na stičnem prostoru tako različnih naravnih enot je ena najpomembnejših naravnih značilnosti Slovenije. Posledica takšne lege je izrazita raznolikost slovenskega površja. Čeprav se tudi v nekaterih drugih evropskih državah stika več zelo različnih naravnih enot, je posebnost Slovenije v tem, da je ta raznolikost prisotna na precej majhnem ozemlju. Z avtom lahko le v nekaj urah obiščemo štiri povsem različne evropske naravne enote in doživimo izjemno raznolikost površja, za kar Slovenija na stiku štirih evropskih naravnih enot bi drugod v Evropi potrebovali nekaj dni. Seveda pa meje med temi naravnimi enotami v Sloveniji še zdaleč niso izrazite, ampak prehajajo druga v drugo postopno oz. s počasnimi prehodi. Izrazita prehodnost je tako naslednja značilnost našega površja.

V Sloveniji zaradi stične lege naravnih enot nimamo »pravih« oz. tipičnih panonskih pokrajin (kot so npr. sredi Madžarske) ali tipičnih sredozemskih pokrajin (kot so npr. na jugu Italije), ampak netipične panonske pokrajine, ki jih imenujemo obpanonske, ter netipične sredozemske pokrajine, ki jih imenujemo obsredozemske. Poleg visokih Alp bomo razlikovali tudi netipične alpske, to je predalpske pokrajine, namesto o dinarskih pa bomo govorili o dinarskokraških pokrajinah. Kadar imamo pri poimenovanju takšne skupine pokrajin v mislih (makro)regije, jih pišemo z veliko začetnico.

Me`a

Jesenice

Slovenska Bistrica Bled

Sav

in

inja Drav

Nova Gorica

Sora

Trbovlje

Sava

ijc a n

lja

Idrija

b Lju

ica

Celje

Ljubljana

Litija

Sa va Sotla

Id r

Kamnik

Savinja

Tolmin

Ptuj

Velenje ja

Kranj

So~a

Sobota

ca Pesni

Slovenj Gradec

ura

va da Le

[~ a

Maribor

Drava

vn Murska ica M

M ir na

Vipav a

Kr{ko a

k Kr

Novo mesto Postojna Piv ka

Ko~evje

Re k

a

J A D R A N S K O

Ilirska Bistrica

M O R J E

^rnomelj

Koper Dragonja

0

10

20

Ko lpa

Alpske pokrajine Predalpske pokrajine Dinarskokra{ke pokrajine Obsredozemske pokrajine Obpanonske pokrajine Avtorji: Drago Natek, Darko Ogrin, Igor @iberna © Geografski in{titut AM ZRC SAZU

30 km

Naravna členitev naše države na pet makroregij: Alpske, Predalpske, Dinarskokraške, Obsredozemske in Obpanonske pokrajine

8 | Naravnogeografske osnove

Vir: I. Gams: Geografske značilnosti Slovenije, Ljubljana 1996

DRŽAVA NA STIKU RAZLIČNIH EVROPSKIH NARAVNIH ENOT

DRŽAVA NA STIKU RAZLIČNIH JEZIKOVNIH SKUPIN IN KULTURNIH VPLIVOV Slovenski narod je eden najmanjših evropskih in slovanskih narodov. Slovenski jezik spada v skupino južnoslovanskih jezikov. Med južnoslovanskimi narodi poseljujejo Slovenci ozemlje, ki v Evropi sega najdlje proti severozahodu, med vsemi slovanskimi narodi pa imajo le še Čehi ozemlje, ki sega tako daleč proti zahodu. Posebnost slovenskega ozemlja je v tem, da leži na stiku štirih jezikovnih skupin (slovanske, romanske, germanske in ugrofinske) oziroma na nekakšnem presečišču glavnih evropskih jezikov in kultur. Kljub križanju interesnih sfer večjih sosednjih narodov je Slovencem uspelo skozi zgodovino na relativno majhnem ozemlju ohraniti svoj jezik in razviti svojo lastno kulturo.

Bolj kot na jezikovnem pa je vpliv sosedov opazen na kulturnem področju. Vsi so številčno večji narodi od Slovencev, na širjenje njihove kulture na naše ozemlje pa je vplivalo predvsem dejstvo, da pred letom 1991 nismo imeli samostojne države, ampak smo pripadali državam s središči v različnih delih Evrope. Zato smo bili stalno podvrženi kulturni, civilizacijski, gospodarski in politični prevladi iz središč zunaj slovenskega Obeležje na Tromeji v Karavankah ponazarja točko na stiku treh jezikovnih skupin in kultur: slovanske, germanske in romanske. etničnega ozemlja.

NASTAJANJE SAMOSTOJNE SLOVENSKE DRŽAVE NA JUGU SREDNJE EVROPE V rimski dobi je ozemlje današnje Slovenije pripadalo državi s središčem v Južni Evropi oz. Sredozemlju.

Močni sredozemski kulturni vplivi so k nam prihajali tudi v srednjem in novem veku in so se do danes ohranili predvsem v jugozahodni Sloveniji, in sicer večinoma v stavbarstvu, pa tudi v gospodarski usmerjenosti, načinu življenja in mentaliteti prebivalstva.

Strnjena naselja na Primorskem z ozkimi ulicami in značilno arhitekturo spominjajo na sosednjo Italijo in kažejo izrazit sredozemski vpliv (Vipavska dolina).

Samotne kmetije v severovzhodnem delu predalpskih pokrajin (Pohorje).

Takšna oblika poselitve je sicer značilna za nemško govoreče dežele v Srednji Evropi.

Naravnogeografske osnove | 9

Položaj Slovenije na jugu Srednje Evrope

KOLIKŠNI SMO IN KAJ POMENIMO V EVROPSKEM MERILU? Slovenija meri 20 271 km2, leta 2021 pa je v njej živelo 2,1 milijona prebivalcev (2 108 977 dne 1. 1. 2021). Tako po površini kot po številu prebivalcev smo ena najmanjših držav v Evropi in tudi na svetu. Prav to je tudi eden glavnih razlogov, da smo v Evropi in svetu slabo prepoznavni, da na splošno vedo o nas zelo malo in da nas pogosto ponesrečeno zamenjujejo s Slovaško. To pa seveda ne pomeni, da je naša država zaradi svoje majhnosti kakorkoli ovirana v svojem gospodarskem in družbenem razvoju.

Vrstni red evropskih držav glede na površino leta 2021 10 | Naravnogeografske osnove

Vir: I. Gams: Geografske značilnosti Slovenije, Ljubljana 1996

Najdaljše obdobje, to je kar 11 stoletij, je ozemlje današnje Slovenije pripadalo državam, ki so imele sedež v Srednji in deloma tudi v Zahodni Evropi. Še posebej izrazit srednjeevropski pečat nam je dalo skupno bivanje z drugimi srednjeevropskimi narodi v okviru habsburške monarhije. Nekdanje avstrijske dežele Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška, Trst in Istra so se v zavesti ljudi marsikje obdržale do danes. Na osnovi izrazitega srednjeevropskega pečata Slovenijo uvrščamo v Srednjo Evropo, čeprav ima njen jugozahodni del sredozemski oz. južnoevropski značaj, naša država pa ima za seboj tudi sedem desetletij dolgo balkansko izkušnjo.

Po prvi svetovni vojni se je večina našega ozemlja (z izjemo Primorske) zaradi obrambe pred stalno grožnjo germanizacije s severa prostovoljno pridružila na novo nastali Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasnejši Jugoslaviji. Prej ni nikoli pripadala državam tega kulturno-civilizacijskega območja, ki ga označujemo kot Jugovzhodna Evropa oz. Balkan. Tedaj so se v upravno-politično enoto z imenom Slovenija prvič združile nekdanja avstrijska dežela Kranjska ter del Štajerske in Koroške, od ogrskega dela monarhije pa Prekmurje. Avstrijske dežele Goriška, Trst in Istra ter manjši del Kranjske so bile priključene Italiji in v času fašizma izpostavljene močnim raznarodovalnim pritiskom. Slovenija je v okviru Jugoslavije ostala sedem desetletij in predstavljala tako v kraljevini kot v socialistični Jugoslaviji po drugi svetovni vojni njen najbolj razviti del, ki je z izjemo obdobja takoj po drugi svetovni vojni vseskozi obdržal stike z najbolj razvitimi deli Evrope severno in zahodno od našega ozemlja.

Po smrti jugoslovanskega voditelja Josipa Broza - Tita se je gospodarska in politična kriza v Jugoslaviji čedalje bolj stopnjevala. Prebivalci Slovenije so se v takšni državi čutili čedalje bolj utesnjeno. Leta 1990, še pred krvavim razpadom Jugoslavije, je zato Slovenija izvedla plebiscit za samostojno državo in se naslednje leto tudi osamosvojila. Z nastankom samostojne države se je odlepila od Jugovzhodne in se znova vrnila v okvir Srednje Evrope. S kasnejšo vključitvijo v Evropsko unijo leta 2004 je vstopila v t. i. združeno Evropo. Leta 2007 je s sprejemom evra kot plačilnega sredstva najprej vstopila v evroobmočje, potem pa še v schengensko območje. Po umiritvi vojn in kriznih razmer na območju nekdanje Jugoslavije je ponovno okrepila vezi s tamkajšnjimi na novo nastalimi državami. Leta 2021 se je pridružila skupini sredozemskih in južnoevropskih držav, članic EU (EuroMed 9), s čimer je nekako tudi formalno opazneje izpostavila svojo vlogo v Sredozemlju.

Na osnovi vsega tega lahko rečemo, da je Slovenija srednjeevropska država, v kateri se zaradi lege na izrazito stičnem ozemlju na jugu Srednje Evrope in zgodovinskih razlogov stikajo oziroma prepletajo tri različno močne identitete. Najmočnejša je srednjeevropska, drugi dve pa sta sredozemska (mediteranska) in balkanska identiteta.