Jurij Senegačnik
Odkrivamo geografijo
Učbenik za 6. razred osnovne šole
ODKRIVAMO GEOGRAFIJO
Učbenik za 6. razred osnovne šole
Avtor
dr. Jurij Senegačnik
Recenzenta
dr. Igor Žiberna, Tomi Tomšič
Svetovanje in dodaten strokovni pregled
Stojan Berlič, Rožle Bratec Mrvar, Ana Burnik Kosi, Bina Cortese, Rok Godec, Miha Gorenc, Nina Jakovac, Blaž Jerman, Alenka Lepoša Berro, Nejc Lovšin, Sonja Marin, Jasmina Mulc, Maja Ocepek, Nejka Omahen Šikonja, Petra Peroci, Milena Petauer, Tjaša Petrič Mumlek, Sandi Šarman, Vanja Švec
Urednik
dr. Jurij Senegačnik
Jezikovni pregled
Renata Vrčkovnik
Zemljevidi in grafikoni
Miha Brvar, Barbara Pavlič, ARSO
Risbe
Gregor Markelj
Fotografije
dr. Jurij Senegačnik, Shutterstock, iStock
Oprema in oblikovanje
Beti Jazbec
Računalniški prelom
Jasna Karnar
Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.
Za založbo Maruša Dejak
Prva izdaja
Naklada: 4000 izvodov
Tisk: Cicero, d. o. o.
Ljubljana, 2026
Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Odkrivamo geografijo je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 250. seji dne 19. 2. 2026 s sklepom št. 013-10/20263350-3 potrdil kot učbenik za 6. razred osnovne šole.
© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2018). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
91(075.2)
Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com
knjigarna.com
SENEGAČNIK, Jurij, 1957 Odkrivamo geografijo 6. Učbenik za 6. razred osnovne šole / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Barbara Pavlič, ARSO ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik, Shutterstock, iStock]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2026
ISBN 978-961-7070-89-7 COBISS.SI-ID 275275523
Kazalo
knjigarna.com
Zemljevidi in orientacija 11
Zemljevidi 12
Orientacija na zemljevidu in geografska lega 21
Orientacija na terenu 25 Planet Zemlja
Zemlja, njena zgradba in tektonika 34
Razčlenjenost in razgibanost Zemljinega površja 49
Vodovje 57
Abecedno kazalo pojmov
Abecedno kazalo geografskih imen
Spletni naslovi za geografijo v 6. razredu 70
Ključ za uporabo učbenika
naslov tematskega sklopa
uvodna vprašanja za motivacijo motivacijska slika motivacijsko besedilo
napoved vsebinskih sklopov
Kako se na Japonskem urijo v pravilnem ravnanju ob potresu?
V nekaterih državah ob Tihem oceanu, kjer so potresi zelo pogosti in uničujoči, je učenje za zaščitno ravnanje ob potresu že dolgo nekaj vsakdanjega. Po tem najbolj slovijo na Japonskem, kjer imajo eno najdaljših tradicij tovrstne vzgoje. Z njo začnejo že v vrtcu. Otroci vadijo, kako morajo ob alarmu hitro in mirno zapustiti stavbo. V ta namen morajo že prej uriti prepoznavanje zasilnih izhodov in zbirnih mest, kamor se morajo zateči. V učilnicah imajo že pripravljene zaščitne kape, s katerimi si ob potresu zavarujejo glavo. Ker pa ni vedno dovolj časa za varen umik, morajo najprej obvladati eno najpomembnejših veščin – kako se zateči pod mizo in glavo zaščititi z rokami.
Vsaka japonska šola ima redne mesečne vaje, da se vse te veščine dobro utrdijo. Ker z njimi začnejo že pri tri do pet let starih otrocih, postane zaščitno ravnanje ob potresu kar avtomatsko. Otroci in potem tudi vsi odrasli ostanejo mirni in sledijo ustaljenim
KAJ SO GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI? Gre za spletna orodja, ki si jih že uporabil, če si iskal kakšne kraje, storitve ali osebe. Eden od njih je že omenjeno orodje Google Zemljevidi s katerim iščemo lokacije krajev ali preverjamo obremenjenost cest. Drug tak sistem je spletni Telefonski imenik Slovenije Za osebe ali podjetja, ki so v njem, nam pokaže
Zemljevidi in orientacija
naslov poglavja
naslov popoglavja
osnovno besedilo
poudarjeni pojmi
rubrika »Radovednež« pojmi naloge vprašanja povzetek
knjigarna.com
tudi
njem
orodja, kot
različnih slojih najdemo množico
podatkov o
Te sloje potem prekrivamo in raziskujemo pokrajino. Geografski informacijski sistemi so tako na nek način najvišja stopnja upodabljanja pokrajine. Prikaz območij kraških jam na enem od slojev v Atlasu okolja (ARSO)
PREVERJANJE UČNIH CILJEV IN STANDARDOV ZNANJA
učni cilji, standardi minimalni standardi
1. Ponavljanje in utrjevanje
V čem se razlikujejo številčno, opisno in grafično merilo zemljevida?
Kaj pri številčnem merilu označuje leva in kaj desna številka?
Kaj so kartografski znaki?
V čem se splošni zemljevidi razlikujejo od tematskih?
V čem se digitalni zemljevidi razlikujejo od tiskanih?
Kateri so – poleg zemljevidov – še drugi načini upodabljanja pokrajine?
V čem se relief kot model prikazovanja površja razlikuje od zemljevida?
V čem je glavna razlika med satelitskimi in zračnimi posnetki?
Kaj je stopinjska mreža?
Kaj so vzporedniki in kaj poldnevniki? Od kje na zemljevidu merimo vzporednike in od kje
poldnevnike?
Kje poteka meja med severno in južno poloblo?
Kaj pomeni, da nekemu kraju na Zemlji določimo geografsko lego?
2. Globlji razmislek, dejavnosti in uporaba znanja
Naštej glavne sestavine svoje domače pokrajine in razmisli o njihovi povezanosti in soodvisnosti.
Navedi nekaj poklicev, za katere meniš, da jih lahko opravljajo geografi.
Navedi nekaj primerov uporabnosti geografije v vsakdanjem življenju, ki se tebi zdijo najpomembnejši.
Z družino se odpravljaš na počitnice v oddaljeni kraj, ki ga še ne poznaš. Kako boš ugotovil, s katerimi razvedrilnimi dejavnostmi se boš lahko tam ukvarjal?
V šolskem atlasu poišči nekaj zemljevidov celin. Ugotovi, ali je ob vsakem navedeno številčno, grafično in opisno merilo.
Na zemljevidu v merilu 1 50 000 si izmeril razdaljo 2,5 cm. Kolikšno razdaljo predstavlja to v naravi?
V šolskem atlasu si na zemljevidu v merilu 1 16 000 0000 izmeril razdaljo 3,1 cm. Kolikšno razdaljo predstavlja to v naravi?
Na šolskem zemljevidu Slovenije z ravnilom, šestilom ali z robom papirja izmeri zračno razdaljo med Celjem in Mariborom. Odčitaj jo na grafičnem merilu. Koliko znaša?
Na šolskem zemljevidu Slovenije moraš izmeriti dejansko razdaljo
preverjanje učnih ciljev in standardov znanja
knjigarna.com
Geografija in jaz
Kaj je geografija?
Besedo geografija si zagotovo že slišal. Morda še ne veš, kaj pomeni, a gotovo že poznaš veliko stvari, ki jih geografija preučuje. O njih si se učil v šoli pri spoznavanju okolja, naravoslovju in tehniki ter družbi.
Geografijo pa srečuješ tudi zunaj šole, skoraj vsak dan – samo da se tega morda ne zavedaš. Ta veda je namreč del našega vsakdanjega življenja, saj preučuje skoraj vse, kar se dogaja okoli nas. Z njo se srečaš, ko pogledaš zemljevid, se sprašuješ, zakaj je nekje ravnina in drugje gora, zakaj je v eni državi vroče, v drugi pa mrzlo, ali ko razmišljaš, zakaj ljudje sploh živijo na določenih krajih, zakaj nekje živijo dobro in drugod slabo.
V šoli si pri različnih predmetih, še posebej, če ste šli v naravo, že pridobil nekaj geografskega znanja.
televizijske oddaje o življenju ljudi v različnih delih sveta (Kitajska).
Kaj proučuje geografija in kako to počne?
Geografija je ena najstarejših ved. Ljudje so se namreč že od nekdaj zanimali za svet okoli sebe. Ime ji je dal grški učenjak Eratosten v 3. stoletju pred našim štetjem. Beseda izvira iz grških besed gē (Zemlja) in graphein (pisati) ali po slovensko zemljepis.
Dolgo časa so geografi predvsem opisovali svet, ki so ga takrat poznali: gore, reke, mesta in ljudi, zato je bil zemljepis primeren izraz. Ko pa so svet bolj spoznali, so začeli raziskovati tudi, zakaj so stvari takšne, kot so, in kako med seboj vplivajo. Tako se je razvila sodobna geografija, ki preučuje naravne in družbene pojave v pokrajini z namenom, da bi jih razumeli in živeli bolje.
Geografija danes preučuje skoraj vse, kar se dogaja na Zemljinem površju. To je na prostoru, kjer se stikajo in vplivajo druga na drugo različne glavne sestavine Zemljinega površja. Na eni strani so to naravne sestavine – površje, kamnine, podnebje, prsti, rastlinstvo, živalstvo in vodovje, na drugi pa družbene sestavine – prebivalstvo, naselja, gospodarstvo in druge človekove dejavnosti.
Eden od načinov širjenja geografskega znanja so tudi
Del Zemljinega površja, ki ima skupne naravne in/ali družbene značilnosti, imenujemo pokrajina . Zato pogosto rečemo, da je prav pokrajina glavni predmet geografskega preučevanja.
knjigarna.com
V geografiji je zelo pomembno, da narave in človeka ne obravnavamo ločeno, ampak skupaj. Naravne in družbene sestavine so namreč tesno povezane in nenehno medsebojno součinkujejo. Če se nekaj spremeni – na primer, če zgradimo tovarno, to vpliva na rastline, vodo, zrak in tudi na naše življenje. Pomembnost geografije se kaže prav v preučevanju soodvisnosti vseh sestavin pokrajine. Ne obravnava jih ločeno, temveč celostno. To pomeni, da poskuša predvideti, kako bo sprememba ene sestavine vplivala na druge. Zato je pomembno, da geografsko izobrazbo pridobivamo že od mladih let naprej: ta nas uči, da moramo pred vsakim posegom v pokrajino (npr. gradnjo novih stavb ali cest) celostno razmisliti o posledicah, ki lahko nastanejo, s čimer lahko zmanjšamo škodo v pokrajini.
Geografija je tudi edina veda, ki hkrati preučuje naravo in družbo. Tako je obenem naravoslovna in družboslovna veda
Površje
Živalstvo
Podnebje
Prebivalstvo
Prst
Naselja
Rastlinstvo
Gospodarstvo
Kamnine
Vodovje
Gradnja novih prometnic vpliva na preostale sestavine pokrajine.
Uporabnost geografije v vsakdanjem življenju
Pomen geografskega znanja za vsakdanje življenje se kaže na vsakem koraku, čeprav se tega vedno ne zavedamo. Znanje geografije nam ponuja veščine, ki jih lahko koristno uporabljamo v različnih vsakdanjih situacijah. Nobena druga veda nam ne nudi toliko osnov za razumevanje različnih dogajanj po svetu in doma, ki jih spremljamo v medijih. Na primer od razumevanja vremenskih napovedi do zapletenih kriz, vojn in podnebnih sprememb v svetu. Z geografskim znanjem bomo lažje načrtovali svojo pot v šolo, k prijatelju ali na tekmo, ustrezneje bomo lahko načrtovali preživljanje prostega časa popoldne ali ob koncu tedna.
Nenazadnje pa utegne biti znanje geografije uporabno tudi za tisto najslajše, to je preživljanje počitnic nekje daleč od doma, lahko tudi v tuji deželi. Tam bomo najprej znali izbrati najlepše obdobje za obisk. Potem bomo sposobni narediti tudi najboljši izbor znamenitosti, ki jih želimo obiskati, in aktivnosti, ki jih želimo izvajati (npr. plavanje, vožnja z ladjo po morju ali s kajakom po reki, ogledovanje živali v divjini ipd.).
Geografsko znanje nam lahko zelo pomaga pri iskanju različnih možnosti sprostitve in športa na počitnicah (vožnja s kajakom po Soči).
Z znanjem geografije lahko razumemo vremensko sliko (ARSO) in predvidimo razvoj vremena.
Katere poklice lahko opravlja geograf?
Digitalni zemljevid na projekcijskem platnu (levo) in stenski zemljevidi v osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju (desno).
pri delu na terenu
Geografa pri strokovnem razgovoru v kabinetu
knjigarna.com
Prvi poklic geografa, s katerim se srečajo učenci v šoli, je učitelj geografije. Ta pri svojem delu uporablja različna geografska učila, zlasti tista, ki učencem pomagajo razviti prostorsko predstavo ter razumevanje naravnih in družbenih pojavov. Glavni vir znanja za učence tako v razredu kot doma so učbeniki, delovni zvezki ali samostojni delovni zvezki in šolski atlas, ki poleg besedila vsebujejo tudi zemljevide, slikovno gradivo (fotografije, risbe) in grafe. Za delo v razredu so nepogrešljivi tudi stenski zemljevidi, globus in sodobna učila, ki jih omogočajo računalniški geografski programi (različne aplikacije, digitalni zemljevidi, animacije, videi, multimedijske predstavitve ipd.). Te z razvojem informacijske tehnologije čedalje več uporabljamo tako pri pouku kot tudi doma. Na ekskurzijah in terenskem delu uporabljamo tudi različne pripomočke za merjenje (npr. kompas, termometer).
Geografi pa lahko opravljajo tudi različne druge poklice. Današnji hitri gospodarski in družbeni razvoj namreč zahteva čedalje več strokovnjakov, ki imajo znanja s področja preučevanja geografskih podatkov ter urejanja pokrajine in okolja. Geografi tako znanstveno raziskujejo pokrajino in iščejo nova spoznanja v različnih znanstvenih ustanovah. Čedalje več pa jih dela tudi v drugih ustanovah in podjetjih, ki se ne ukvarjajo neposredno z geografijo, potrebujejo pa ljudi s celostnim geografskim znanjem. To so službe za napovedovanje vremena, naravnih nesreč, urejanje okolja, izdelovanje zemljevidov, turistične organizacije, organizacije za varovanje narave in okolja ter številne druge. Danes so možnosti zaposlitve geografa zelo raznolike in se nenehno povečujejo. Geografi s svojim znanjem pomagajo, da naravo in prostor uporabljamo pametno in odgovorno.
Geografinja
knjigarna.com
Geografija – veda, ki celostno proučuje naravne in družbene sestavine pokrajine in njihovo medsebojno povezanost.
Pokrajina – del Zemljinega površja, ki ga sestavljajo površje, kamnine, podnebje, prsti, rastlinstvo, živalstvo, vodovje in človeška družba.
Celostna obravnava – obravnava, ki predvideva, kako sprememba ene sestavine vpliva na druge (npr. vpliv izgradnje nove ceste na okoliška kmetijska zemljišča).
• Poišči nekaj stvari, ki jih proučuje geografija, ti pa si jih že spoznal pri drugih predmetih.
• Odpri šolski atlas ali poglej na zemljevid Slovenije in navedi imeni dveh pokrajin, ki bosta prvi pritegnili tvojo pozornost.
• Zamisli si, da načrtuješ počitnice v oddaljenem kraju. Kako si boš pomagal, da boš tam našel največje zanimivosti in da boš imel s seboj primerna oblačila?
l Kako je nastalo ime geografija?
l Zakaj je tako pomembno, da geograf pokrajino obravnava celostno?
l Zakaj se po tvojem mnenju možnosti zaposlitve za geografa v sodobnem življenju povečujejo?
Geografija je veda, ki proučuje tako naravne sestavine (površje, kamnine, podnebje, prsti, rastlinstvo, živalstvo in vodovje) kot družbene sestavine (prebivalstvo, naselja, gospodarstvo) na Zemljinem površju. Te sestavine so tesno povezane, soodvisne in nenehno medsebojno součinkujejo. Del Zemljinega površja, ki ima skupne naravne in/ali družbene značilnosti, imenujemo pokrajina. Geografija je pomembna predvsem zato, ker te sestavine pokrajine proučuje celostno. To pomeni, da skuša predvideti, kako lahko sprememba ene sestavine vpliva na druge. Tako se zavemo posledic človekovih posegov v naravo. Geografi opravljajo različne poklice. Geografija je zelo uporabna v vsakdanjem življenju. Nudi odlične osnove za razumevanje različnih dogajanj po svetu in doma, omogoča načrtovanje različnih dejavnosti, med drugim tudi izrabe prostega časa in preživljanja počitnic. Geografi delajo v različnih znanstvenih ustanovah, čedalje bolj pa tudi v drugih ustanovah in podjetjih, ki potrebujejo ljudi s celostnim geografskim znanjem.
PREVERJANJE UČNIH CILJEV IN STANDARDOV ZNANJA
(učni cilji, standardi, minimalni standardi – znanje, ki ga je treba nujno usvojiti za pozitivno oceno.)
1. Ponavljanje in utrjevanje
Kaj je geografija?
Kje vse se srečuješ z geografijo?
Zakaj je pomembna?
Kaj pomeni celostna obravnava pokrajine?
V kakšnem odnosu so naravne in družbene sestavine pokrajine?
Katera učila najpogosteje uporabljamo pri pouku geografije?
2. Globlji razmislek, dejavnosti in uporaba znanja
Naštej glavne sestavine svoje domače pokrajine in razmisli o njihovi povezanosti in soodvisnosti.
Navedi nekaj poklicev, za katere meniš, da jih lahko opravljajo geografi. Navedi nekaj primerov uporabnosti geografije v vsakdanjem življenju, ki se tebi zdijo najpomembnejši.
Z družino se odpravljaš na počitnice v oddaljeni kraj, ki ga še ne poznaš. Kako boš ugotovil, s katerimi razvedrilnimi dejavnostmi se boš lahko tam ukvarjal?
Na sliki prepoznaj vse naravne in družbene sestavine pokrajine, ki so prisotne.
