9789617070705

a. co m ar n

jig

Saša A. Glažar, Andrej Godec, Margareta Vrtačnik, Katarina Wissiak Grm

MOJA PRVA

kn

KEMIJA 1 Samostojni delovni zvezek za 8. razred osnovne šole

moja prva kemija 1 sdz 00 uvodne.indd 1

14/05/2020 06:53

Saša A. Glažar, Andrej Godec, Margareta Vrtačnik, Katarina Wissiak Grm

MOJA PRVA KEMIJA 1 Samostojni delovni zvezek za 8. razred osnovne šole

Recenzenta prof. dr. Ivan Leban, Barbara Rubin Jezikovni pregled Katja Paladin Tehnične risbe Darko Simeršek Ilustracije Igor Cerar, Davor Grgičević

a. co m

Urednica Špela Fortuna

Fotografije Tomaž Lunder, Andrej Godec, Katarina Wissiak Grm, David Guček, Miran Pribožič, Miha Jeršek, Metka Kralj, Mojmir Fortuna, Tomaž Lauko, Igor Mohorič Bonča, Miran Kambič, Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)

jig

ar n

Seznam sodelujočih evalvatorjev je naveden na koncu gradiva.

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2020). Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega ­avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki.

Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

moja prva kemija 1 sdz 00 uvodne.indd 2

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 54(075.2)(076) MOJA prva kemija 1 : samostojni delovni zvezek za 8. razred osnovne šole / Saša A. Glažar … [et al.] ; [tehnične risbe Darko Simeršek, ilustracije Igor Cerar, Davor Grgičević ; fotografije Tomaž Lunder … et al.]. – 1. izd., 1. ponatis – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2021 ISBN 978-961-7070-70-5 1. Glažar, Saša A. COBISS.SI-ID 36183811

13/01/2021 08:27

VSEBINA 1 Kaj je kemija

5

Od alkimije do kemije Kemija je eksperimentalna veda

6 9

2 Snov je iz delcev

17

3 Atom in periodni sistem

Atom je zgrajen iz še manjših delcev Vrstno in masno število Elektronska ovojnica Atomi v periodnem sistemu Atome primerjamo po masi

4 Povezovanje delcev

ar n

Raznolikost snovi Ionska vez Kovalentna vez

18 24 28

a. co m

Kaj je snov Atomi in molekule se gibljejo Osebna izkaznica elementov in spojin

5 Kemijske reakcije

jig

Snovi se spreminjajo Kako zaznamo spremembe Zapišimo kemijsko reakcijo Masa snovi se pri kemijski reakciji ne spremeni Energija in kemijska sprememba

37 38 42 51 56 67

75 76 77 88

107 108 110 114 123 126

133

Elementi v naravi Večina elementov je kovin Alkalijske in zemeljskoalkalijske kovine Prehodni elementi V živem svetu prevladujejo nekovine Halogeni elementi Žlahtni plini

134 140 144 153 159 162 166

kn

6 Elementi v periodnem sistemu

7 Kisline, baze in soli Kisline in baze Zakaj so raztopine kisle Zakaj so raztopine bazične Kaj se zgodi, če zmešamo kislo in bazično raztopino Masni delež topljenca v raztopini Kako temperatura vpliva na topnost snovi

moja prva kemija 1 sdz 00 uvodne.indd 3

169 170 184 189 193 204 210

22/05/2020 09:37

Osnovno besedilo bogatijo številne zanimivosti in nova spoznanja.

Preprosti poskusi, ki jih učenci izvajajo sami.

Simboli za nevarne snovi

KEMIJSKE REAKCIJE

Energija in kemijska sprememba

28

Sprememba snovi pri kemijski reakciji je vedno povezana tudi z energijo. Pri tem poskusu se v okolico sprošča toplota.

ENERGIJA IN KEMIJSKA SPREMEMBA Kemijske spremembe so tesno povezane s pretvarjanjem energije. Prijetna toplota, ki se širi od ognja, je posledica kemijske reakcije – gorenja lesa. Pri gorenju lesa se sestavine lesa spajajo s kisikom iz zraka, nastajajo vodna para, ogljikov dioksid in pepel. Energija, ki je bila vezana v sestavinah lesa, pa se pretvori v toploto in svetlobo.

Pestro slikovno gradivo vključuje fotografije, risbe in sheme.

Potrebuješ:

• 250-mililitrsko čašo • žličko suhega kvasa • 30 mL 3-odstotnega vodikovega peroksida • plastično žličko • alkoholni termometer 1. V čašo nalij vodikov peroksid. S termometrom izmeri temperaturo v raztopini in vrednost zapiši v tabelo.

V spletnih gradivih si oglej poskus z naslovom Razgradnja vodikovega peroksida.

2. V čašo dodaj kvas ter mešaj z žličko.

a. co m

Za življenje na Zemlji je zelo pomembna fotosinteza, ki poteka v zelenih delih rastlin. Omogoča jo sončna svetloba. Pri fotosintezi iz vode in ogljikovega dioksida nastajata sladkor in za življenje potrebni kisik. Tudi življenjski procesi so vrsta zapletenih kemijskih reakcij, v katere je vključena energija. Brez spremembe energije ne more priti do kemijske spremembe.

PRI KEMIJSKI REAKCIJI SE ENERGIJA SPROŠČA

Gorenje lesa

3. S termometrom še dvakrat izmeri temperaturo zmesi.

Ko meriš temperaturo, zmesi ne smeš mešati.

PRI KEMIJSKI REAKCIJI SE ENERGIJA SPROŠČA

Čas (s)

Temperatura (°C)

Opiši opažanja pri poskusu.

Železni volni se približamo s poloma 4,5-voltne baterije. Ko se sproži reakcija, pola odmaknemo in opazujemo spremembe.

Kaj pri tem opazimo?

Da se je reakcija sprožila, smo morali železni volni dovesti energijo v obliki električne energije. Pred reakcijo je bila železna volna sive barve in kovinskega sijaja. Ko smo se ji približali s poloma baterije, je začela žareti. Žarenje se je nadaljevalo tudi potem, ko smo pola baterije umaknili. Kovinski sijaj železne volne je izginil. Železna volna je postala modrikastosive barve.

Demonstracijski poskusi so zahtevnejši in jih učenci le opazujejo.

a) Kako se temperatura zmesi spreminja?

S poloma baterije sprožimo žarenje železne volne.

Kako opažanja razložimo?

Pri reakciji železne volne s kisikom iz zraka se sproščata svetloba in toplota. Železo in kisik iz zraka sta reaktanta, kot produkt pa nastane železov oksid.

Ko se je reakcija začela, energije ni bilo več treba dovajati. Energija se je začela sproščati, kar vidimo kot žarenje.

b) Nariši graf spreminjanja temperature v odvisnosti od časa.

Žarenje železne volne

REAKTANTA železo(s) + kisik(g) + energija aktivacije

 

PRODUKT železov oksid(s) + energija

Priljubljena modna muha obiskovalcev diskotek so svetleče paličice, obroči in drugo okrasje ali celo svetleči podplati športne obutve. Nekaj minut trajajoča svetloba različnih barv je posledica kemijske reakcije, pri kateri se sprosti energija, ki jo je vezalo barvilo v svetlečih predmetih.

126

Energija aktivacije je začetna energija, ki je omogočila, da je železna volna začela žareti.

V spletnih gradivih si oglej poskus z naslovom Aktivacijska energija.

c) Kaj se bo zgodilo s temperaturo zmesi v čaši čez pol ure?

127

Zanimivosti

Uporaba spletnih gradiv

ar n

Skrbno izbrane naloge si sledijo od preprostejših do zahtevnih.

Snovi se spreminjajo

3 V morje vržeš ploščat kamenček. Kakšna sprememba se bo zgodila?

Izbirna znanja

ATOM IN PERIODNI SISTEM

izbirno znanje

Izotopi – najbližji sorodniki Vsi atomi nekega elementa imajo enako število protonov in elektronov.

Lahko pa se razlikujejo po številu nevtronov v jedru.

jig

4 Shemi 1 in 2 prikazujeta začetno in končno stanje pri neki spremembi.

Element ogljik, na primer, v naravi najdemo v obliki atomov, ki imajo v jedru po šest protonov in v elektronski ovojnici šest elektronov.

Velika večina teh atomov ima v jedru tudi šest nevtronov.

Včasih pa najdemo med njimi tudi kakšen atom ogljika, Element ogljik ima tri izotope. V naravi ki ima v jedru sedem ali celo osem nevtronov.

12 je največ izotopa 6C.

Vsi trije navedeni atomi ogljika se razlikujejo samo po številu nevtronov v jedru – imajo različna masna števila. Takšnim atomom rečemo izotopi. Izvor besede je grški: isos pomeni »enak«, topos pa »prostor, mesto«. Ker imajo v jedru enako število protonov, so vsi trije atomi ogljika v vrsti elementov na istem mestu (6C). Izotopi določenega elementa se pri povezovanju z drugimi obnašajo enako (imajo enake kemijske lastnosti), ker imajo vsi enako število elektronov.

a) Kakšno spremembo ponazarjata shemi, kemijsko ali fizikalno?

Shema 2:

Shema 1:

b) Opiši in poimenuj spremembo, ki jo prikazuje shema 1.

12 6C

13 6C

14 6C

Število protonov, p+

6

6

6

Število elektronov, e−

6

6

6

Število nevtronov, n0

6

7

8

c) Kateri delci so narisani v shemi 2 pri začetnem in končnem stanju?

Začetno stanje:

11 Pojmom na levi poišči ustrezno dopolnitev na desni strani.

Končno stanje:

kn

Ključne besede povzamejo najpomembnejše pojme, ki naj bi jih učenci osvojili v posamezni učni enoti.

KLJUČNE BESEDE

• fizikalna sprememba • kemijska sprememba • kemijska reakcija

A je pri izotopih istega elementa različno.

1. Izotopi

č) Kaj je razvidno iz sheme 2?

2. Vrstno število

B so atomi istega elementa, ki pa imajo različno število nevtronov.

3. Masno število

C je pri izotopih istega elementa enako.

Zaradi večjega števila nevtronov so jedra nekaterih izotopov nestabilna, zato sama od sebe razpadejo v stabilnejša jedra.

Temu pojavu rečemo radioaktivni razpad, takšnim izotopom pa radioaktivni izotopi. Razpad spremlja ionizirajoče sevanje, ko nastanejo novi delci ali pa elektromagnetno valovanje.

Ti imajo dovolj visoko energijo, da iz atomov in molekul snovi, skozi katere prehajajo, izbijejo elektrone. Majhne količine sevanja niso nevarne, če pa ga človek prejme veliko, lahko zboli ali celo umre.

POVZETEK Pri kemijski spremembi se gradniki (delci) snovi prerazporedijo v novo snov z novimi lastnostmi. Ta sprememba se zgodi med kemijsko reakcijo. Sprememba lastnosti snovi, npr. barve in videza, je lahko dokaz, da je prišlo do kemijske spremembe.

VPRAŠANJA 1. Ali je raztapljanje sladkorja v čaju fizikalna ali kemijska sprememba? Svoj odgovor utemelji.

Vsa živa bitja so nenehno izpostavljena majhnim količinam sevanja, ki prihaja iz globin našega planeta in iz vesolja.

Naše telo tudi samo vsebuje majhne količine radioaktivnih izotopov, na primer ogljikovega izotopa 146C in kalijevega izotopa 40 19K.

2. Zakaj je taljenje ledu ali zmrzovanje vode fizikalna sprememba?

3. Gorenje je kemijska sprememba. Zakaj?

4. Kaj je bistvena značilnost kemijske spremembe?

5. Ali je peka kruha kemijska sprememba? Odgovor utemelji.

Pozor, radioaktivno sevanje!

Pri delu z radioaktivnimi snovmi je treba upoštevati stroge varnostne predpise.

Osnovni simbol za opozarjanje na nevarnosti sevanja ali na radioaktivne snovi 109

Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje zaokrožajo tematske sklope.

46

V povzetku je kratko in jedrnato zapisana temeljna vsebina posameznega poglavja.

Spletna gradiva – modeli, animacije, poskusi – so na voljo na www.modrijan-izobraževanje.si (Za učence\8. razred\Kemija).

moja prva kemija 1 sdz 00 uvodne.indd 4

20/05/2020 12:58

a. co m ar n jig

kn

1 KAJ JE KEMIJA Znanosti, ki niso rojene iz eksperimenta, očeta vseh gotovosti, so prazne in polne napak.

Leonardo da Vinci (1452–1519)

moja prva kemija 1 sdz 01 pogl.indd 5

20/05/2020 12:56

KAJ JE KEMIJA

OD ALKIMIJE DO KEMIJE Kemija je stara veda, ki je imela v razvoju človeške civilizacije velik pomen. Danes je kemija znanost, ki spoznava in razlaga, kaj so snovi, kakšne so, kako se spreminjajo in kako pripravimo nove uporabne snovi.

a. co m

V starem in srednjem veku je bila predhodnica kemije seveda drugačna od sodobne kemije. Imenovala se je alkimija. To ni bila veda, ki bi temeljila na znanstvenih dokazih. Alkimisti so želeli manj žlahtne elemente pretvoriti v zlato. Pri svojem delu so razvili vrsto postopkov in odkrili kemijske tehnike, ki se v laboratorijih uporabljajo še danes.

Alkimistični laboratoriji, kakršne so poznali pred nekaj sto leti, so bili precej drugačni od laboratorijev danes.

Sredi 17. stoletja, v času razsvetljenstva, se je začelo uveljavljati načelo, da je treba teorije v znanosti preverjati s poskusi.

ar n

Prvi sodobni kemik je bil Francoz Antoine Laurent Lavoisier (1743–1794), ki je uvedel tehtanje. Razvil in dokazal je teorijo gorenja. S tehtanjem je ugotovil, da se v kemijskih reakcijah skupna masa snovi ohranja.

S tem je postavil temelje za razumevanje narave kemijskih sprememb in na široko odprl vrata sodobni kemijski znanosti, ki se je razcvetela ob koncu 19. in v 20. stoletju.

kn

jig

Prvi naravoslovci, ki so delovali na Slovenskem, so se ukvarjali tudi s kemijo. Tako se je na primer Joannes Antonius Scopoli (1723–1788), zdravnik, ki je deloval v Idriji, ukvarjal tudi z zdravilnimi rastlinami in njihovimi učinkovinami. Slovenci se lahko pohvalimo tudi z dobitnikom Nobelove nagrade za kemijo. Leta 1923 jo je za svoje pionirsko delo na področju razvoja mikroanalize dobil Fritz Pregl (1869–1930). Rodil se je

Joseph Priestley (1733–1804) je dokazal, da je za gorenje potreben kisik.

v Ljubljani slovenskim staršem in ga zato upravi­ čeno štejemo za prvega – in za zdaj edinega – Slovenca, ki je dobil prestižno nagrado švedske akademije znanosti. V času, ko je razvijal svojo metodo analize, je bil zaposlen na medicinsko-kemijskem inštitutu v avstrijskem Gradcu.

Po njem se imenuje Preglovo priznanje, ki ga za znanje kemije vsako leto podeljujejo učencem osnovnih in srednjih šol.

Del Preglove aparature za mikroanalizo vzorcev organskih spojin, ki jo je znanstvenik podaril Univerzi v Ljubljani.

6

moja prva kemija 1 sdz 01 pogl.indd 6

11/06/2020 10:16

Od alkimije do kemije

Kemija je danes tesno povezana z našim življenjem, ki ni nič drugega kot vrsta natančno usklajenih kemijskih sprememb.

Vdor škodljivih snovi, virusov ali bakterij v naše telo je motnja, ki lahko povzroči povišano telesno temperaturo, slabo počutje, spremenjeno krvno sliko, nenadzorovano rast tkiv ali pa le navaden prehlad. Kemijske spremembe v živem svetu so tako pomembne, da jih preučuje posebna veja kemije, ki se imenuje biokemija.

ar n

a. co m

S preučevanjem biokemijskih sprememb sta tesno povezana odkrivanje in razvoj zdravil, ki jih izdeluje farmacevtska industrija.

Vitamini so ključni za uravnoteženo delovanje našega organizma. Dobimo jih z uživanjem sadja in zelenjave, nekatere pa lahko pridobimo tudi umetno.

kn

jig

Celoten razvoj civilizacije je povezan s kemijo. Brez kemije bi verjetno še danes živeli v jamah ali pa v hišah iz nežgane opeke, ki se sesujejo že ob najmanjšem potresu. Cement, jeklo, plastika in drugi sodobni gradbeni materiali so plod človekovega nenehnega iskanja novega in boljšega.

Kemija razvija metode za določanje zgradbe snovi.

Pri tem sodeluje z biologijo, fiziko, kibernetiko, informatiko, matematiko in računalništvom.

Kemija ima na voljo tehnike, ki ji omogočajo spremljanje poteka kemijskih sprememb v izredno

Sodobne zgradbe so narejene iz jeklene konstrukcije in stekla.

Takšne zgradbe so potresno varnejše. Ena od njih je tudi skupni objekt Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani.

kratkih časovnih enotah – nanosekundah.

Nanosekunda je tisočinka milijoninke sekunde.

Ti izredno hitri procesi so za naše življenje še kako pomembni. Taki procesi so na primer fotosinteza, razgradnja stratosferskega ozona in gorenje.

7

moja prva kemija 1 sdz 01 pogl.indd 7

14/05/2020 07:03

KAJ JE KEMIJA

Kemija je omogočila tudi mnoge modne muhe na področju oblačenja, ličenja in zabave. Dala nam je nove vrste tekstilnih vlaken, različne odtenke barv za lase, ličila in zanimive modne dodatke. Navsezadnje sta tudi naša zabava in prosti čas povezana s kemijo. Zgoščenke, računalniki, prenosni telefoni in športna oprema so iz novih, kemijsko pridobljenih materialov.

KLJUČNE BESEDE

VPRAŠANJA 1. Kaj je kemija?

POVZETEK

Primer rabe obnovljivih virov energije

Kemija je temeljna naravoslovna veda, ki je tesno povezana z drugimi vedami. Preučuje zgradbo snovi in spreminjanje snovi.

Prispeva k spoznavanju temeljnih naravnih zakonitosti in odkriva načine pridobivanja novih snovi.

ar n

• kemija • kemijska industrija

a. co m

Kemijo in kemijsko industrijo pogosto obtožujejo za težave v okolju, ki postaja vse bolj nezdravo in onesnaženo. Do slabšanja našega življenjskega okolja prihaja zaradi našega neodgovornega odnosa do njega, kar je povezano z neomejenimi željami po materialnih dobrinah. Premalo smo se pripravljeni kakšni dobrini odpovedati, pa tudi če bi to koristilo našemu zdravju in okolju. Vsi, tudi vi, nosimo pri varovanju okolja svoj del odgovornosti. Vedeti moramo, da za večino okoljskih težav že poznamo tehnološke rešitve, ki temeljijo na poznavanju kemije. Tako nam tudi pri reševanju okoljskih težav pomaga kemija.

Kemija omogoča mnoge modne muhe.

jig

2. Kdo je bil prvi sodobni kemik in zakaj mu pripada to častno mesto?

3. Kako je kemija povezana s tvojim življenjem? Navedi nekaj primerov.

4. En teden opazuj, kateri odpadki se kopičijo v vašem domu. Premisli, kako bi zmanjšal njihovo količino ali jih koristno uporabil.

kn

5. Alfred Nobel je bil švedski kemik, znan predvsem kot izumitelj dinamita. Po njem se imenujejo nagrade za kemijo, fiziko, medicino, književnost, mir in ekonomijo. Tudi Slovenci se lahko pohvalimo z Nobelovo nagrado za kemijo. Komu je pripadla in za katero odkritje?

6. Na spletni strani www.nobelprize.org poglej, za kaj so bile v zadnjih petih letih podeljene Nobelove nagrade za kemijo.

8

moja prva kemija 1 sdz 01 pogl.indd 8

14/05/2020 07:03

Kemija je eksperimentalna veda

KEMIJA JE EKSPERIMENTALNA VEDA

ZOBNA KREMA ZA SLONE vodikov peroksid

a. co m

Kemija je eksperimentalna veda – temelji na eksperimentih. To pomeni, da kemiki pri preučevanju in pripravljanju novih snovi izvajajo eksperimente, se pravi, poskuse. Prostor, kjer to delajo, imenujemo kemijski laboratorij. Tudi vi boste kemijo začeli spoznavati z eksperimentom.

Pripravili bomo zobno kremo za slonjega mladička in za odraslega slona. Vaša naloga je, da poskus opazujete in zapišete opažanja.

Zobno kremo za slonjega mladiča pripravimo takole: Na pladenj postavimo čisto 500-mililitrsko plastenko in vanjo nalijemo 50 mL razredčene vodne raztopine vodikovega peroksida (1 : 1). Dodamo 8 kapljic barvila za živila in žličko tekočega detergenta ter plastenko pretresemo. V 50-mililitrsko čašo damo žličko suhega kvasa in tri žličke tople vode.

Počakamo 30 sekund. Zmes kvasa in vode prelijemo v plastenko.

ar n

Kaj pri tem opazimo?

Iz ustja plastenke se začne valiti obarvana pena.

Zobno kremo za odraslega slona pa pripravimo takole: Na pladenj postavimo 500-mililitrsko čašo, vanjo nalijemo 100 mL 12-odstotne raztopine vodikovega peroksida ter dodamo nekaj kapljic tekočega detergenta, barvo za živila in kvas.

jig

Kaj pri tem opazimo?

Tudi tokrat se začne iz posode valiti pena, opazimo tudi vodno paro. Rezultat poskusa je podoben kot v prvem primeru, le da je reakcija veliko burnejša, kar pomeni, da poteka hitreje, nastane pa veliko več pene.

kn

Kako opažanja razložimo?

V obeh primerih smo opazovali rezultate razpada vodikovega peroksida na vodo in kisik. V prvem primeru, ko smo uporabili bolj razredčeno raztopino vodikovega peroksida, je reakcija potekala veliko počasneje kot v drugem primeru, ko smo poskus izvedli z 12-odstotno raztopino vodikovega peroksida. Tudi pene je bilo v drugem primeru veliko več kot v prvem.

Zakaj je prišlo do takšnih razlik, boste izvedeli, če boste skrbno sledili uram kemije.

Nastajanje pene pri razpadu vodikovega peroksida

9

moja prva kemija 1 sdz 01 pogl.indd 9

14/05/2020 07:03

KAJ JE KEMIJA

Pripomočki za izvajanje poskusov Za izvajanje poskusov uporabljamo osnovne laboratorijske pripomočke, kot sta steklovina in druga oprema.

Epruveta spada med najosnovnejšo laboratorijsko steklovino.

V epruvetah izvajamo poskuse z majhnimi količinami snovi.

Namestimo jih na stojala, lahko jih zamašimo z gumijastimi ali plutovinastimi zamaški.

a. co m

Za delo z večjimi količinami snovi so primerne čaše, erlenmajerice in bučke. Razlikujejo se po prostornini, v njih pa lahko snovi tudi segrevamo.

Epruvete

Erlenmajerica, čaša in bučka

Merilni valji

ar n

Merilne valje ali menzure uporabljamo za merjenje prostornine tekočin.

V merilnih valjih snovi ne smemo segrevati.

Za dodajanje tekočin po kapljicah uporabljamo steklene ali plastične kapalke in kapalne stekleničke.

Kapalki, steklena palčka in urno steklo

jig

Urna stekla lahko uporabljamo za nekatere poskuse, za odlaganje snovi in za pokrivanje čaš. Na urnih steklih snovi ne smemo segrevati. Za mešanje uporabljamo stekleno palčko, lahko pa tudi drobne lesene palčke.

Lij ločnik uporabljamo za ločevanje tekočin, ki se ne mešajo. Z železnim obročem ga vpnemo v stojalo. Pri pretakanju tekočin si pomagamo z lijem.

kn

Terilnica s pestilom se uporablja za drobljenje snovi.

V izparilnici izparevamo tekočino.

Lij in lij ločnik

Poskuse lahko izvajamo tudi v petrijevkah.

Izparilnica in terilnica s pestilom

Petrijevka

10

moja prva kemija 1 sdz 01 pogl.indd 10

14/05/2020 07:03

Kemija je eksperimentalna veda

Druga oprema

Za vpenjanje steklovine, v kateri izvajamo poskuse, uporabljamo kovinska stojala, prižeme in mufe.

stojalo

mufa prižema bučka

a. co m

Plinski gorilnik skupaj s kovin­skim stojalom in žično mrežico s keramičnim vložkom uporabljamo za segrevanje snovi. Ker je ravnanje s plinom lahko nevarno, v šolskih laboratorijih plinske gorilnike nadomeščajo električni laboratorijski grelniki.

Prenosni plinski gorilnik s stojalom in žično mrežico s keramičnim vložkom

Pripomočki za vpenjanje steklovine

B

C

jig

A

ar n

1 Na sliki so prikazani nekateri laboratorijski pripomočki. Imenuj jih.

kn

G

H

Č

I

D

J

A

G

B

H

C

I

Č

J

D

K

E

L

E

K

F

L

F 11

moja prva kemija 1 sdz 01 pogl.indd 11

22/05/2020 09:05

KAJ JE KEMIJA

2 Laboratorijski pripomočki so izdelani iz različnih materialov. Naštej pripomočke, narejene iz: a) stekla b) keramike c) kovine

a. co m

3 Za spoznavanje in utrjevanje poimenovanj šolske laboratorijske opreme si oglejte spletno stran KemInfa: »Vizualizacija kemijskih reakcij in laboratorijske opreme«.

Skozi igro boste spoznavali imena in videz najpogostejših kosov šolske laboratorijske opreme, naučili pa se boste tudi sestavljati preproste laboratorijske aparature.

Osnovne laboratorijske tehnike

Pri delu v laboratoriju tehtamo in merimo prostornino ter uporabljamo nekatere metode za čiščenje in ločevanje zmesi.

Vse to imenujemo osnovne laboratorijske tehnike.

ar n

Maso trdnih snovi in tekočin merimo s tehtnico.

Za laboratorijsko delo so primerne tehtnice, katerih največja možna merjena masa je nekaj sto gramov, saj le redko delamo poskuse z večjimi količinami snovi.

Tekočine tehtamo v čašah.

Najprej stehtamo prazno čašo in potem še čašo s tekočino.

kn

jig

Prostornino tekočine določimo tako, da jo prelijemo v merilni valj in na lestvici odčitamo prostornino. Površina tekočine se na mestih, kjer se dotika sten merilnega valja, krivi navzgor. Nastali krivini pravimo menisk. Prostornino odčitamo na najnižji točki površine tekočine – meniska. Pri tem mora merilni valj stati na ravni površini, naše oko pa mora biti v višini stolpca tekočine.

Odčitavanje meniska tekočine.

Odčitek je 21,0 mL.

Merjenje prostornine tekočin

Včasih moramo pri delu v laboratoriju ločiti sestavine različnih zmesi. Pri tem uporabimo metode ločevanja zmesi (filtriranje, kristalizacija, ločevanje z lijem ločnikom, sublimacija, destilacija, kromatografija …).

Prostornino lahko odmerimo tudi s stekleno ali plastično pipeto.

12

moja prva kemija 1 sdz 01 pogl.indd 12

14/05/2020 07:03

Kemija je eksperimentalna veda

4 Oglej si slike laboratorijskih pripomočkov pri nalogi 1 na strani 11. Katere uporabljamo za merjenje prostornine?

50 mL snovi voda

Odmerjene prostornine snovi stehtaj in izpolni tabelo.

Ali se mase enakih prostornin različnih snovi razlikujejo?

Razloži, zakaj lahko pride do razlik.

Masa (g)

a. co m

5 Z merilnim valjem odmeri: – 50 mL vode – 50 mL gostega soka – 50 mL tekočega jogurta

gosti sok

tekoči jogurt

jig

ar n

6 Izmeri prostornino prstana. Na voljo imaš le merilni valj. Predlagaj, kako bi lahko izvedel poskus.

kn

7 Izmeri gostoto kovanca za 50 centov. Na voljo imaš merilni valj in tehtnico. Opiši poskus.

Da boš poskus laže izvedel, lahko uporabiš tudi več kovancev hkrati.

Gostota je razmerje med maso in prostornino telesa. m r= V

13

moja prva kemija 1 sdz 01 pogl.indd 13

14/05/2020 07:03

KAJ JE KEMIJA

Varno delo v šolskem laboratoriju Kemijske poskuse praviloma izvajamo v posebnem prostoru – kemijskem laboratoriju. V začasen laboratorij lahko spremenimo tudi učilnico. Pri eksperimentalnem delu moramo upoštevati določena pravila – laboratorijski red, ki mora biti napisan pri vhodu v laboratorij.

a. co m

Ker so lahko snovi, s katerimi eksperimentiramo, zdravju škodljive, moramo biti pri izvajanju poskusov previdni in primerno zaščiteni.

Nositi moramo zaščitna očala in zaščitno obleko. Kadar delamo z jedkimi oziroma nevarnimi snovmi, si moramo nadeti tudi zaščitne rokavice. Pri delu z gorilnikom zaradi nevarnosti opeklin zaščitnih rokavic ne smemo uporabljati.

Kemijska učilnica

V laboratoriju moramo imeti vedno spete lase, obuti moramo biti v zaprte čevlje in nikoli ne smemo vanj prinesti hrane ali pijače.

Pri odstranjevanju odpadnih kemikalij, ki nastanejo pri izvajanju poskusov, moramo upoštevati posebna pravila. Ker so nekatere kemikalije lahko nevarne, moramo biti pri njihovem odstranjevanju zelo previdni.

ar n

Zaščitna očala in rokavice

jig

8 Napiši nekaj pravil, ki veljajo v vaši kemijski učilnici pri izvajanju poskusov.

Simboli za označevanje nevarnih snovi

kn

Reagenčne steklenice in plastenke, v katerih so shranjene originalne kemikalije, so označene z napisi in simboli. Simboli opozarjajo na nevarnost pri delu s takimi snovmi. Po sistemu označevanja nevarnih kemikalij GHS so simboli razdeljeni v tri skupine.

GHS (Globally Harmonized System of Classification and Labelling of Chemicals) je mednarodno dogovorjen sistem označevanja nevarnih snovi. Slikovni simbol GHS imenujemo tudi piktogram.

FIZIKALNE NEVARNOSTI

eksplozivno

vnetljivo

oksidativno

plin pod tlakom

jedko za kovine

14

moja prva kemija 1 sdz 01 pogl.indd 14

14/05/2020 07:03

Kemija je eksperimentalna veda

NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE

NEVARNOSTI ZA OKOLJE

jedko za kožo

preobčutljivost dihal, mutageno, rakotvorno, strupeno za razmnoževanje, specifično strupeno, nevarno pri vdihavanju

opozorilo za nevarnosti v blažji obliki, ki jih opisujejo drugi znaki za nevarnost in zdravje

nevarno za vodno okolje

a. co m

akutna (takojšnja) strupenost

9 V šolskem laboratoriju si oglej embalažo za amonijak, klorovodikovo kislino in etanol.

Kateri simboli so narisani na njej?

Amonijak:

Etanol:

ar n

Klorovodikova kislina:

jig

Pravila o varnem laboratorijskem delu vključujejo tudi postopke za hranjenje kemikalij. Kemikalije moramo shranjevati tako, da se izognemo morebitnim izlitjem in medsebojnim reakcijam snovi, kar bi lahko imelo nevarne posledice za zdravje in okolje.

kn

Omare za hranjenje kemikalij morajo biti iz odpornih materialov in dobro prezračevane, tako da v njih ne pride do kopičenja nevarnih vnetljivih hlapov.

Vnetljive tekočine hranimo v posebnih omarah iz nerjavečega jekla, ki so dobro zračene.

Omara za shranjevanje kislin in baz. Kisline morajo biti ločene od baz.

15

moja prva kemija 1 sdz 01 pogl.indd 15

14/05/2020 07:03