UËbenik za 9. razred osnovne πole Jurij SenegaËnik
a. co m
UËbenik za 9. razred osnovne πole
kn
jig
ar n
Jurij SenegaËnik
SLOVENIJA-Uvodne.indd 1
2012.4.26 13:05
GEOGRAFIJA SLOVENIJE Učbenik za 9. razred osnovne šole Avtor dr. Jurij Senegačnik Urednik dr. Jurij Senegačnik Recenzenti Andrej Krumpak, dr. Metka Špes
a. co m
Strokovni svetovalci Nenad Jelenčič, Sonja Marin, Fikreta Markovič, Tomaž Oršič, Damjan Snoj, Sandi Šarman, Irena Ušeničnik Lektorica Aleksandra Kocmut
Zemljevidi in grafikoni dr. Jerneja Fridl (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), mag. Mateja Rihtaršič, Ana Seifert, Darko Simeršek Risbe Gregor Markelj
Fotografije dr. Jurij Senegačnik, Andreja Senegačnik, Aerodrom Ljubljana d. d., Arhiv založbe Modrijan, Bigstock, Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto, Park Škocjanske jame (foto Borut Lozej)
ar n
Oprema in oblikovanje Roman Lenarčič Računalniški prelom Dušan Obštetar
jig
Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o. Za založbo Matic Jurkošek Tisk Grafostil, d. o. o. Naklada 2000 izvodov Ljubljana 2019 Druga izdaja
kn
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na seji dne 19. 4. 2012 s sklepom št. 6130-1/2012/33 potrdil učbenik Geografija Slovenije, Učbenik za 9. razred osnovne šole, ki ga je napisal Jurij Senegačnik.
Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Modrijan izobraževanje, d. o. o. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4)(075.2)
Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com
SLOVENIJA-Uvodne.indd 2
SENEGAČNIK, Jurij, 1957– Geografija Slovenije. Učbenik za 9. razred osnovne šole / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Jerneja Fridl, Mateja Rihtaršič, Darko Simeršek ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik … et al.]. – 2. izd. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2019 ISBN 978-961-7070-33-0 COBISS.SI-ID 300882688
18/07/2019 15:59
Kazalo ■■■Naravnogeografske značilnosti 6 ■ Slovenija je majhna in raznolika država znotraj Evropske unije ■ Slovenijo lahko delimo na različne načine ■ Izoblikovanost površja je tesno povezana s kamninsko sestavo ■ Raznolikost podnebja vpliva tudi na rastlinstvo ■ Naša država je še vedno bogata z vodo
8 14 18 24 30
a. co m
■■■Družbenogeografske značilnosti 34
■ Kakšne spremembe doživlja naše prebivalstvo 36 ■ Naša naselja so se spremenila 49 ■ Pomen kmetijstva in gozdarstva je vse manjši 54 ■ Kaj se dogaja z našim rudarstvom in energetiko 63 ■ Industrija je še vedno ena najpomembnejših dejavnosti 67 ■ Promet ima pomembno vlogo v gospodarstvu in družbi 71 ■ Med storitvene dejavnosti spadata tudi turizem in trgovina 76 ■ Varstvo okolja je ena od naših najpomembnejših nalog 81
ar n
■■■Slovenske pokrajine 86 ■ Alpske pokrajine zajemajo visokogorje z vmesnimi kotlinami 88 ■ Predalpske pokrajine so srce Slovenije 98 ■ V Dinarskokraških pokrajinah se planote menjavajo s podolji 108 ■ Obsredozemske pokrajine so slovenski del Sredozemlja 119 ■ Obpanonske pokrajine sestavljajo ravnine in gričevja 129 138 139 141 142 142
kn
jig
Abecedno kazalo pojmov Abecedno kazalo geografskih imen Literatura in viri Geografske revije in druga periodika Uporabljeni spletni naslovi za geografijo Slovenije
SLOVENIJA-Uvodne.indd 3
25/05/16 16:51
a. co m ar n jig
kn SLOVENIJA-Uvodne.indd 4
2012.4.26 13:05
Ključ za uporabo učbenika 6
7
Celostranska slika, s katero se začenja tematski sklop Slikovni napovednik
a. co m
NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
Naravnogeografske značilnosti
VSEBINSKI SKLOPI ■ ■ ■ ■ ■
Slovenija je majhna in raznolika država znotraj Evropske unije Slovenijo lahko delimo na različne načine Izoblikovanost površja je tesno povezana s kamninsko sestavo Raznolikost podnebja vpliva tudi na rastlinstvo Naša država je še vedno bogata z vodo
Napoved vsebinskih sklopov
ar n
54
DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
Naselja v osnovi delimo na podeželska in mestna. Zaradi urbanizacije podeželja je danes že zelo težko govoriti o vaseh oz. vaških naseljih. Razlikujemo več tipov podeželskih naselij: samotne kmetije, zaselke, razložena naselja in strnjena naselja, ki jih delimo naprej na gručasta, obcestna in suburbanizirana naselja. Kozolec, predvsem njegova dvojna različica toplar, je slovenska poseb nost. Tlorisi slovenskih mest so se močno spremenili, a v osnovi lahko pri večini razlikujemo staro zgodovinsko jedro in novejši del mesta. V mestih živita okoli dve tretjini slovenskega prebivalstva.
■■■ Pomen kmetijstva in gozdarstva je vse manjši
■ Katera obdobja gospodarskega razvoja razlikujemo?
jig
Slovenija se je v poldrugem stoletju najprej preobrazila iz kmetij ske v zelo industrijsko deželo, po osamosvojitvi pa so stopile v ospred je različne storitvene dejavnosti. K nam je ponovno vstopil tudi tuji kapital, kar lahko že na prvi pogled vidimo tudi po razmahu novih nakupovalnih središč, ki so jih odprle tuje (večnacionalne) družbe. Za našo prihodnost so najpomembnejša predvsem inventivna in teh nološka podjetja, ki zaposlujejo visoko kvalificirane strokovnjake in se opirajo na najnovejše dosežke znanosti.
33
NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
imamo še nekaj manj znanih presihajočih jezer. K posebni vrsti kra ških jezer spada majhno Divje jezero pri Idriji. V bistvu je to le pod vodo potopljeno brezno, iz katerega izvira reka, ki nikoli ne presahne. V Julijskih Alpah je več manjših visokogorskih jezer, ki pa so ledeniško-kraškega nastanka. Med njimi so najbolj znana Triglavska jezera. Blejsko jezero
Opevali so ga že v preteklosti, velik sloves pa se ga drži tudi danes. Po njegovi zaslugi velja Bled za eno od središč našega turizma. Jezero je tektonsko-ledeniškega nastanka. V tem pogledu je podobno Bohinjskemu. Medtem ko je Bohinjsko jezero odmaknjeno bolj v samoto med ostre vršace Julijskih Alp, pa Blejsko leži bolj na planem, nekje v samem osrčju Gorenjske. Bohinj pogosteje obiskujejo ljubitelji narave, Bled pa je bolj »svetovljansko« turistično središče za najrazličnejše obiskovalce. Jezero je nastalo v tektonski kotanji na robu Ljubljanske kotline. Prvotno kotanjo je še dodatno poglobil bohinjski ledenik iz Julijskih Alp. Ko se je umaknil, je kotanjo pred približno 14 000 leti zalila voda. Kot ostanek ledeniškega preoblikova- Blejsko jezero iz zraka. V ozadju se dvigujejo Karavanke. nja lahko še danes občudujemo otok sredi jezera (z znamenito cerkvijo) in strmo Grajsko skalo (z blejskim gradom). V povojnih desetletjih je jezero kljub svoji slavi začelo doživljati klavrno usodo. Zaradi dotoka kanalizacijskih odplak in drugih strupenih snovi je začelo ekološko propadati. Sprva so ga zdravili z umetnim dotokom sveže in s kisikom bogate vode iz bližnje Radovne, pravo »ozdravljanje« pa se je začelo šele s postavitvijo »natege«, to je namestitve posebnih drenažnih cevi, s katerimi so začeli iz jezera umetno črpati najbolj prizadete spodnje plasti »mrtve« jezerske vode.
Gospodarski razvoj lahko razdelimo na štiri obdobja
kn
Za prvo obdobje do konca prve svetovne vojne so bile značilne le počasne spremembe. Stoletja je bila najpomembnejša dejavnost kmetijstvo. Od njega je živela večina prebivalcev. Preostali so se ukvarjali z obrtjo, trgovino in drugimi dejavnostmi, na primer fužinarstvom. Industrijska podjetja so začeli ustanavljati šele v prvi polovici 19. stoletja. Slovenija je tedaj ležala bolj na obrobju avstro-ogrske monarhije. Tako se je začela industrializirati kasneje kot najbolj razvite evropske države. Za hitrejšo industrializacijo v drugi polovici 19. stoletja se moramo zahvaliti predvsem svoji geografski legi med državno prestolnico Dunajem in njeno najpomembnejšo morsko luko Trstom. Sredi 19. stoletja so zato prek našega ozemlja zgradili eno od prvih železnic v monarhiji (Južno železnico), ki je povezovala Dunaj s Trstom. To je zelo spodbudilo širjenje industrije. V drugem obdobju med svetovnima vojnama (1918–1941) se je položaj bistveno spremenil. Po razpadu Avstro-Ogrske in priključitvi večine našega ozemlja kraljevini SHS, kasnejši Jugoslaviji, je Slovenija (brez Primorske) naenkrat postala industrijsko najbolj razviti del pretežno zaostale kmetijske države. Tako je za svoje izdelke dobila veliko in nezahtevno Eden največjih industrijskih obratov v 19. stoletju je bila tržišče. Število slovenskih tovarn se je skoraj podvojilo, a večiželezolivarna na Dvoru ob Krki. Na sliki je delno ohranjen plavž. na prebivalcev (60 %) je še naprej živela od kmetijstva. Tretje, to je socialistično obdobje, je trajalo od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve (1945–1991). Na prvo mesto je stopil razvoj industrije, ki je tako postala daleč najpomembnejša dejavnost. Kmetijstvo in nekatere druge dejavnosti so bili v primerjavi z njo precej bolj zapostavljeni. Podjetja tedaj niso mogla biti v zasebni lasti kot danes, ampak so bila v težko opredeljivi družbeni lasti, torej last vseh in obenem nikogar. Zelo dobro so uspevala velika industrijska podjetja, ki so proizvajala za manj zahtevno tržišče drugih jugoslovanskih republik. Po desetletjih relativno uspešnega gospodarskega razvoja je jugoslovansko gospodarstvo zašlo v krizo. Nasprotja med jugoslovanskimi republikami so se začela poglabljati, kar je pripeljalo do razpada zvezne Gorenje iz Velenja je že v socialističnem obdobju postalo eno naših največjih in najpomembnejših industrijskih podjetij. države in odprave socializma.
SLOVENIJA-Uvodne.indd 5
NAPOVEDNIK
Poleg naravnih imamo tudi umetna jezera. Na nekaterih naših največjih rekah so zaradi postavitve hidroelektrarn nastala akumulacijska jezera. Največja so na Dravi. Zaradi ugrezanja zemljišč na območju izkopanih rovov rudnika lignita so pri Velenju nastala tudi manjša ugrezninska jezera.
BESEDILO Rubrika »Ali veš?« z različnimi zanimivostmi, ki širijo tvoja obzorja Vezno besedilo z naslovi in podnaslovi Rubrika »Kdo želi vedeti več?« za doseganje zahtevnejših učnih ciljev
Akumulacijsko Ptujsko jezero na Dravi
Podtalnica – oblika podzemeljske vode, ki se kopiči v nesprijetem produ in pesku. Rečni režim – spreminjanje (nihanje) rečnega pretoka prek leta.
Novi pojmi z razlago
● Na zemljevidu Slovenije poišči glavne reke in razvodje med obema morjema. ● Na zemljevidu Slovenije poišči vsa večja jezera in pri vsakem ugotovi, ali je naravno ali umetno.
Naloge
■ Katere oblike površinskih voda imamo v Sloveniji? ■ Zakaj je vodnatost reke Soče v Julijskih Alpah manjša kot pri njenem izlivu v morje, čeprav v Alpah pade več padavin? ■ Zakaj je v zahodni Sloveniji pod površjem veliko več vode kot v vzhodni?
Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje, pri katerih se zahtevnost stopnjuje
V Sloveniji imamo najrazličnejše oblike površinskih voda – reke, jezera, močvirja, ostanka dveh ledenikov in nekaj morja. Pod površjem imamo celo več vode kot na njem. Iz podtalnice črpamo več kot polovico vse pitne vode. V Črno morje se stekajo reke s štirih petin, v Jadransko pa s petine slovenskega ozemlja. Naše reke imajo štiri rečne režime. Imamo tri večja naravna jezera: Blejsko in Bohinjsko sta ledeniški jezeri, Cerkniško pa je kraško presihajoče jezero. Največja umet na akumulacijska jezera so na Dravi, pri premogovniku Velenje pa so nastala ugrezninska jezera.
Povzetek
2012.4.26 13:05
k NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI nj ig ar na .c om
6
1 NARAVNOGEOGRAFSKE.indd 6
2012.4.26 13:11
kn
jig
ar n
a. co m
Naravnogeografske značilnosti
7
VSEBINSKI SKLOPI ■ ■ ■ ■ ■
Slovenija je majhna in raznolika država znotraj Evropske unije Slovenijo lahko delimo na različne načine Izoblikovanost površja je tesno povezana s kamninsko sestavo Raznolikost podnebja vpliva tudi na rastlinstvo Naša država je še vedno bogata z vodo
1 NARAVNOGEOGRAFSKE.indd 7
2012.4.26 13:11
8
NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
■■■ Slovenija je majhna in raznolika država znotraj Evropske unije ■ Kje je naša država v evropskem in svetovnem merilu
Tudi po številu prebivalcev spada Slovenija med najmanjše evrop ske države. V njej živi nekaj več kot 2 milijona prebivalcev (2 062 731 dne 1. 10. 2014).
jig
ar n
Primerjava površin evropskih držav v km2
a. co m
Površina naše države meri 20 271 km2. Če ta podatek primerjamo s površinami drugih evropskih držav, vidimo, da imamo eno najmanj ših državnih ozemelj v Evropi.
kn
Primerjava števila prebivalcev evropskih držav
1 NARAVNOGEOGRAFSKE.indd 8
Slovenija po svoji površini in številu prebivalcev ni ena najmanjših držav le v Evropi, ampak tudi na svetu. Obenem smo na svetovnem političnem zemljevidu tako rekoč nova država. To sta glavna razloga, da vedo po svetu o Sloveniji zelo malo ali nič in nas pogosto zame njujejo z drugimi državami (npr. Slovaško). Seveda pa sama majhnost državnega ozemlja in števila prebivalcev ni ovira za našo samostojnost in ugoden gospodarski razvoj. Luksemburg je na primer še precej manjši, vendar ga uvrščamo med gospodarsko najbolj razvite države na svetu. Majhnost je namreč lahko v marsičem tudi velika prednost. V sodobnem svetu si države ugleda ne pridobivajo s svojo velikostjo, ampak s kakovostjo življenjskega standarda in s tvornim sodelova njem v mednarodni skupnosti. V tem pogledu smo na dobri poti, saj s 18 100 € bruto domačega proizvoda na prebivalca (leta 2014)
13/12/2018 13:46
9
NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
Vir: SURS
a. co m
spadamo med srednje razvite evropske države, v svetovnem merilu pa smo del razvitega sveta. Čeprav smo kot samostojna država na svetovnem političnem prizorišču šele od leta 1991, smo se uspešno vključili v mednarodno skupnost in tvorno sodelujemo v številnih mednarodnih organizacijah. Številni prebivalci Slovenije so se tako v zgodovini kot sedanjosti uveljavili v svetovnem merilu.
Bruto domači proizvod v evrih na prebivalca v članicah Evropske unije leta 2014
Pomembnejše evropske in svetovne organizacije, v katerih je Slovenija polnopravna članica
ar n
Evropska unija Svet Evrope Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi Evropska banka za obnovo in razvoj
NATO Organizacija združenih narodov Svetovna trgovinska organizacija
Dosežki Slovencev v evropskem in svetovnem merilu
kn
jig
Čeprav živi v današnji Sloveniji manj kot tri desettisočinke svetovnega prebivalstva, so se številni Slovenci do danes pomembno uveljavili v svetu. Navedimo jih nekaj »za pokušino«, pri čemer še živečih ne bomo imenovali. Janez Vajkard Valvasor (1641–93) je v tedanji Evropi zaslovel kot večstranski znanstvenik, še posebej z izdajo svoje knjige Slava Vojvodine Kranjske. Podobno večstranski strokovnjak je bil Jurij Vega (1754–1802), po izobrazbi matematik, ki se je v tedanji monarhiji uveljavil z logaritemskimi tablicami in še marsičim. Arhitekt Jože Plečnik (1872–1957) je z arhitektonskimi mojstrovinami zaslovel tudi na Dunaju in v Pragi. Med športniki je orodni telovadec Leon Štukelj (1898–1999) dosegal sam svetovni vrh že v obdobju med obema svetovnima vojnama, kasneje pa so mu sledili številni drugi športniki različnih disciplin. Pri tem so verjetno še največ uspehov svetovnega merila dosegli naši alpski smučarji in alpinisti. Izjemne dosežke so prispevali tudi slovenski izseljenci in njihovi potomci. Eden najbolj znanih je bil misijonar Friderik Baraga (1797–1868), ki je deloval med Indijanci v ZDA, kjer je napisal slovnico in slovar enega od indijanskih jezikov. V ZDA se je uveljavilo že nekaj astronavtov s slovenskimi koreninami.
Doprsni kip Jožeta Plečnika v ljubljanskih Križankah
■ Državne meje niso tudi narodne meje Slovenija meji na štiri države: Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrva ško. Najdaljšo državno mejo imamo s Hrvaško, najkrajšo pa z Mad žarsko. Državne meje pa niso hkrati tudi narodne (etnične) meje. Zunaj našega državnega ozemlja so namreč v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ostala območja, ki jih Slovenci poseljujejo že stoletja. Še v 19. stoletju so bili tam v absolutni večini, danes pa so se ohra nili le še kot narodna manjšina. Območja, kjer živita pomešana dva ali več narodov, označujemo kot narodno mešana območja. Narodna
1 NARAVNOGEOGRAFSKE.indd 9
08/06/15 12:31
10
NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
ar n
a. co m
(etnična) meja Slovencev se tako ne ujema z državnimi mejami, ampak poteka v Italiji zahodneje, v Avstriji in na Madžarskem pa severneje od državne meje. Narodno mešana območja pa imamo tudi znotraj naših državnih meja. Ob meji z Italijo živi italijanska, ob meji z Madžarsko pa mad žarska manjšina.
■ Slovenija je srednjeevropska država na stiku različnih evropskih geografskih enot Slovenija leži okoli 46° severno od ekvatorja in okoli 15° vzhodno od začetnega poldnevnika. Njen geografski položaj je na jugu Srednje Evrope, kjer se ta stika z Južno in Jugovzhodno Evropo. Slovenijo uvrščamo med srednjeevropske države zaradi njenih geografskih, zgodovinskih in kulturnih značilnosti. Večina njenega ozemlja je bila do konca prve svetovne vojne stoletja v okviru srednjeevropske avstro-ogrske monarhije. Skupna zgodovina z drugimi narodi nekdanje Avstro-Ogrske je večini Slovenije dala neizbrisen srednjeevropski pečat. Del našega ozemlja, predvsem Primorska, je bil v preteklosti pod izrazitim vplivom romanske ga (italijanskega) dela Sredozemlja, ki spada v Južno Evropo. Zato ima ta del Slovenije še danes močne sredozemske značilnosti. Večina današnje Slovenije je po prvi svetovni vojni postala del novonastale države Srbov, Hrva tov in Slovencev, kasnejše Jugoslavije. (Del ozem lja – Primorska – se je k Jugoslaviji priključil šele po drugi svetovni vojni.) Več kot 70 let skupnega
jig
Narodno mešana območja – območja narodnih manjšin
kn
Geografska lega Slovenije v okviru Srednje Evrope
1 NARAVNOGEOGRAFSKE.indd 10
2012.4.26 13:11
11
NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
a. co m
bivanja z drugimi južnoslovanskimi narodi je ustvarilo močne vezi z balkanskim delom Južne Evrope. Slovenija je kot samostojna država do neke mere oživila svojo srednjeevropsko tradicijo. Po vključitvi v Evropsko unijo leta 2004 je čedalje bolj čutiti tudi vpliv te zveze, ki ima središče v Zahodni Evropi v belgijski prestolnici Bruselj. Skozi skoraj vso našo zgodovino se je o najpomembnejših zadevah javnega življenja na večini slovenskega ozemlja odločalo zunaj današ njih državnih meja, najprej stoletja na avstrijskem Dunaju, kasneje pa v jugoslovanskem Beogradu. Šele z osamosvojitvijo smo postali pravi gospodarji in upravljavci svoje države. Zaradi vključitve v Ev ropsko unijo pa se moramo prilagajati njenim skupnim pravilom, o katerih se dogovorijo v Bruslju. Kaj pomeni nenavadna kratica GEOSS?
ar n
Ta kratica pomeni simbolno točko – geometrično središče Slovenije, ki je postalo priljubljena izletniška točka. Leži na nadmorski višini 644 m v bližini naselja Spodnja Slivna blizu Vač v Posavskem hribovju. Tu so postavili posebno obeležje. Sestavljata ga podstavek in steber z napisom GEOSS, državnim grbom in obrisom Slovenije. Na stebru so vklesani tudi verzi iz Prešernove Zdravljice in točna oddaljenost te točke od ekvatorja in začetnega poldnevnika (46° 7' 11,8'' severne geografske širine in 14° 48' 55,2'' vzhodne geografske dolžine). Okoli obeležja so uredili nekakšen park, v katerem so še drugi simboli, povezani z našo državo.
Obeležje v geometričnem središču Slovenije
■ Država na stiku različnih naravnih enot in jezikovnih skupin
kn
jig
Slovenija leži na stičišču Alp, Dinarskega gor stva, Panonske kotline in Jadranskega morja. V Evropi (in verjetno tudi na svetu) ne najdemo države, kjer bi se na tako majhnem ozemlju stika le tako različne naravne enote. Zato je Slovenija v naravnem pogledu ena od najbolj raznolikih držav v Evropi, prav ta raznolikost pa je ena izmed nje nih najbolj tipičnih in prepoznavnih značilnosti. Meje med temi naravnimi enotami v naravi niso ostre, saj so prehodi med njimi postopni. Za alp skim visokogorjem postopoma sledijo sredogorja in potem gričevja, ki počasi potonejo pod ravno dno Panonske kotline. Tako smo prišli do druge značilnosti naše države, ki ji pravimo prehodnost. Slovenija na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske kotline Izredna raznolikost in prehodnost veljata tudi in Jadranskega morja za družbenogeografsko podobo Slovenije. Sloven ci živimo na prostoru, kjer so se stoletja prepletali kulturni in civili zacijski vplivi različnih evropskih narodov, ki pripadajo več jezikov nim skupinam. Na jugu in jugovzhodu mejimo na južnoslovanske narode, na zahodu na romanske, na severu na germanske, na seve rovzhodu pa na Madžare, ki so ugrofinski narod. Slovenija je bila tako vseskozi stičišče različnih kultur in vplivov, kar se kaže tudi v njeni današnji podobi. Primorska nas spominja na Italijo, Gorenjska
1 NARAVNOGEOGRAFSKE.indd 11
2012.4.26 13:11
12
NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
a. co m
na Avstrijo, Prekmurje na Madžarsko, v Beli krajini pa najdemo številne kulturne sestavine, ki spominjajo na Hrvaško. Zaradi tako različnega naravnega okolja in kulturnih vplivov naših sosedov imajo slovenske pokrajine zelo različen značaj, ki se kaže v tipih naselij, gospodarstvu, narečjih in celo značaju ljudi. Tujcu se lahko ponosno pohvalimo: »Prevoziti boste morali pol Evrope, da boste našli toliko naravne in kulturne raznolikosti, kot je lahko v Sloveniji doživite na enem kupu, le v par urah vožnje.«
Poselitev v obliki samotnih kmetij v Predalpskih pokrajinah je podobna kot v Avstriji (Pohorje).
jig
ar n
Naselja na Primorskem z arhitekturo in razporeditvijo hiš spominjajo na Italijo (Šmartno v Goriških brdih).
kn
Obcestna naselja na panonski ravnini spominjajo na Madžarsko (Zgornje in Spodnje Jablane na Dravskem polju).
Belokranjska noša kaže vplive sosednje Hrvaške.
Sodobni način življenja je kulturne razlike med slovenskimi pokra jinami močno zmanjšal, pod vplivom javnih medijev pa so se zmanj šale tudi razlike v narečjih. Nekoč so se hiše po različnih delih Slo venije zelo razlikovale, nove hiše pa se zdijo po vsej državi skoraj enake. Kljub temu pa Slovenija ostaja kulturno zelo raznolika. Še več, ljudje znova poudarjajo kulturno dediščino krajev, v katerih živijo, in celo oživljajo nekatere stare običaje.
■ Slovenija in Evropska unija Leta 2004 je naša država postala polnopravna članica Evropske uni je(EU). Njene članice so ustanovile skupne institucije, na katere so prenesle del svoje suverenosti. Enotno urejajo le tista področja, na kate rih članice EU skupaj dosegajo boljše rezultate, kot če bi delovale same.
1 NARAVNOGEOGRAFSKE.indd 12
2012.4.26 13:11
13
NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
jig
ar n
a. co m
Unija je mnogo več kot le seštevek svojih članic. Na gospodar skem, socialnem in političnem področju ima veliko večji vpliv, kot bi ga imela prizadevanja posameznih članic. Nobena namreč sama ni dovolj močna, da bi lahko uspešno tekmovala na področju sve tovne trgovine, z včlanitvijo v Unijo pa je vsaka postala del največje ga prostotrgovinskega območja na svetu. Zaradi enotnega trga so se za potrošnike znižale številne cene, povečala pa se je izbira blaga in storitev. Eden najpomembnejših pogojev za zaposlitev v EU je ustrezno znanje. Unija v zvezi s tem izvaja različne programe izobraževanja in usposabljanja ter spodbuja meddržavne izmenjave učiteljev, študentov in drugih. Eden od takih programov je Comenius. Namenjen je sodelovanju šol in učiteljev v skupnih izobraževalnih dejavnostih. Vključitev naše države v EU ima velik pomen na več področjih. Slovenščina je postala eden od enakopravnih in uradnih jezikov EU. Članstvo v njej nam prinaša številne ugodnosti in prednosti. Slovenija Zastave članic Evropske unije pred soodloča o prihodnosti Evrope in mednarodnih odnosov nasploh, stavbo Evropskega parlamenta ob nastopu različnih kriznih situacij pa si znotraj EU delimo tudi v Strasbourgu skupna tveganja. Z odpravo nadzora na državnih mejah se je znotraj EU izoblikoval enotni trg, znotraj katerega so nastopile štiri temeljne svoboščine – prost pretok blaga, kapitala, oseb in storitev. To pomeni, da se lahko tudi naši državljani prosto gibljejo, živijo, študirajo ali kandidirajo za delovna mesta v katerikoli članici EU pod enaki mi pogojikot njeni državljani. Slovenija je z vsto pom v EU postala tudi upravičena do črpanja finančnih sredstev (denarja) iz evropskih skladov, namenjenih spodbujanju razvoja manj razvitih delov posameznih članic, zaposlovanju in tudi kmetijstvu. Z vstopom pa smo nase prevzeli tudi skupno odgovornost in vrsto obveznosti na različnih pod ročjih. Kot primer lahko vzamemo področje zašči te varstva okolja, kjer ima EU standarde, ki so med najstrožjimi na svetu. Zaradi njihovega upošteva nja smo v Sloveniji med drugim določili posebna naravovarstvena območja Natura 2000, ki so del širše evropske mreže, namenjene varstvu ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Tabla na Trnovskem gozdu, ki opozarja na območja Natura 2000.
kn
Narodno mešana območja – območja, kjer živita pomešana dva ali več narodov.
● Z grafov na začetku poglavja ugotovi, kam se uvršča Slovenija med evropskimi državami glede na površino, število prebivalcev in BDP na prebivalca. ● Na zemljevidu Evrope ugotovi, katere države ležijo na enaki oddaljenosti od ekvatorja in začetnega poldnevnika kot Slovenija. ● Na zemljevidu Slovenije določi skrajne točke naše države na severu, jugu, zahodu in vzhodu ter ugotovi njihovo oddaljenost od ekvatorja in začetnega poldnevnika. ■ Kolikšna je površina Slovenije in kolikšno je število prebivalcev? ■ Zakaj Slovenijo uvrščamo med srednjeevropske države? ■ Slovenija in Madžarska sta srednjeevropski državi na približno isti oddaljenosti od ekvatorja. Katera od njiju ima več južnoevropskih potez?
1 NARAVNOGEOGRAFSKE.indd 13
2012.4.26 13:11
14
NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
a. co m
Naša država je ena najmanjših v Evropi. Uvršča se med srednje razvite evropske države. Ponekod ob državnih mejah so narodno mešana območja. Slovenija je srednjeevropska država na stiku različnih evropskih geografskih enot. Med njenimi značilnostmi izstopata raznolikost in prehod nost. V njej se stikajo različne evropske naravne enote in jezikovne skupine. Sodoben način življenja je zmanjšal kulturne razlike med različnimi pokrajinami. Vključitev Slovenije v Evropsko unijo nam prinaša številne ugodnosti in prednosti, še posebej na gospodarskem in političnem področju. Postali smo del enotnega evropskega trga s prostim pretokom blaga, kapitala, oseb in storitev. Z vstopom v Evropsko unijo smo prevzeli tudi skupno odgovornost in številne obveznosti.
■■■ Slovenijo lahko delimo na različne načine
■ V čem se razlikujeta upravna in naravnogeografska delitev Slovenije?
kn
jig
ar n
Upravna delitev države je delitev ozemlja na več upravnih enot, ki se imenujejo pokrajine, okraji, občine in podobno. Takšno delitev izvede vsaka država, in sicer zato, da bi državna uprava delovala čim bolj učinkovito. Slovenija je upravno razdeljena na 211 občin, več občin pa se lahko združi v pokrajino. Žal pa v naši državi še nismo dosegli soglasja, na koliko pokrajin naj jo razdelimo, kako naj se te pokrajine imenujejo in katere občine naj posamezna pokrajina obsega. Med nami pa je še vedno zelo živa delitev Slovenije na Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško in Prekmurje, ki večinoma temelji na nekdanji avstro-ogrski upravni delitvi našega ozemlja. Večina ljudi ne ve, da taka delitev uradno že desetletja ne
Zgodovinske dežele na slovenskem ozemlju
1 NARAVNOGEOGRAFSKE.indd 14
2012.4.26 13:11
15
NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
obstajaveč in da meje teh »pokrajin« niso nikjer uradno določene. Prebivalci se sicer pogosto opredeljujejo kot Primorci, Gorenjci, Dolenjci, Štajerci in podobno, vendar jim točne meje med njihovimi »pokrajinami« še zdaleč niso jasne. Nekdanje avstro-ogrske meje teh zgodovinskih dežel so se v zavesti ljudi obdržale le ponekod (npr. na Trojanah, kjer je bila meja med Kranjsko in Štajersko). Od kod izvirajo imena zgodovinskih dežel Slovenije?
a. co m
Slovensko ozemlje je bilo v času Avstro-Ogrske razdeljeno na avstrijske dežele Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško, Trst in Istro, Prekmurje pa je spadalo pod ogrski del monarhije. Osrednja slovenska dežela je bila Kranjska, ki je bila v narodnem pogledu najbolj slovenska. Druge dežele so vključevale tudi ozemlja, kjer Slovencev sploh ni bilo. Kranjska se je delila še naprej na Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Čeprav je taka delitev uradno nehala veljati še pred razpadom monarhije, je med ljudmi zavest o pripadnosti tem deželam preživela do danes. Številni pa se ne zavedajo, da nekdanjih meja teh dežel ne moremo več uporabljati, saj so marsikje povsem izgubile smisel. Kljub temu se bomo Slovenci še naprej čutili Gorenjce, Dolenjce, Štajerce, Prekmurce in podobno, čeprav nam še naprej ne bo povsem jasno, kje natančno so meje med eno in drugo pokrajino, kdo je na primer še Dolenjec in kdo že Notranjec.
in
b Lju
n
Ljubljana
Litija
Sa va M ir na
Vipav a
Kr{ko a
k Kr
Novo mesto Postojna Piv ka
Ko~evje
Re k
a
J A D R A N S K O
Ilirska Bistrica
M O R J E
^rnomelj
Koper Dragonja
0
10
20
Celje
Trbovlje
Sava
lja
Idrija
inja Drav
Kamnik
ijc a ica
Ptuj
Sotla
Sora
Sobota
Velenje
Savinja
kn
Nova Gorica
Id r
ura
va da Le
Tolmin
Slovenska Bistrica Sav
vn Murska ica M
ca Pesni
Slovenj Gradec Me`a
ja
Kranj
So~a
Naravnogeografske enote Slovenije
Maribor
Drava
Jesenice
Bled
Karavanke imajo alpsko smer slemenitve.
[~ a
jig
ar n
Pri pouku geografije ne bomo uporabljali upravne, ampak narav nogeografsko delitev Slovenije. Ta temelji predvsem na reliefnih značilnostih, delno pa tudi na podnebju in rastlinstvu. Pri reliefu ni pomembna le višina, temveč tudi smer slemenitve. Na našem ozem lju se stikata dve glavni smeri slemenitve – alpska in dinarska. Pri alpski potekajo slemena v smeri zahod–vzhod, pri dinarski pa v smeri severozahod–jugovzhod. Slovenijo delimo na pet naravnogeografskih enot, pri čemer je vsaka od njih sestavljena iz več pokrajin. Naravnogeografske enote so: Alpske, Predalpske, Dinarskokraške, Obsredozemske in Obpa nonske pokrajine.
Ko lpa
Alpske pokrajine Predalpske pokrajine Dinarskokra{ke pokrajine Obsredozemske pokrajine Obpanonske pokrajine Avtorji: Drago Natek, Darko Ogrin, Igor @iberna © Geografski in{titut AM ZRC SAZU
30 km
1 NARAVNOGEOGRAFSKE.indd 15
2012.4.26 13:11