9789617070323

11/1/13

10:23 am

Page 1

a. co m

NASLOVKA notranja

UËbenik za 6. razred osnovne πole

kn

jig

ar n

Jurij SenegaËnik

MOJA PRVA GEO-Nova-Uvodne.indd 1 MOJA PRVA GEO-Nova-Uvodne.indd 1

14/07/2019 23:10 2013.3.27 13:12

MOJA PRVA GEOGRAFIJA Učbenik za 6. razred osnovne šole Avtor dr. Jurij Senegačnik Recenzenti dr. Franc Lovrenčak, Neva Osterman, Andrej Krumpak

a. co m

Strokovni svetovalci Dunja Bukovec, Ana Burnik Kosi, Tatjana Cevec Drolc, Sabina Časar Pretnar, Tomo Golob, Metka Hleb, Nenad Jelenčič, Petra Jesenek, Alenka Lepoša Berro, Anka Lipicer, Sonja Marin, Fikreta Markovič, Tomaž Oršič, Rudi Pišek, Damijana Počkaj Horvat, Metka Potočnik, Bojan Rebernak, Natalija Sojč Breznik, Simona Tučman, Igor Zadravec, Vinka Zalar Urednik dr. Jurij Senegačnik Lektorica dr. Zala Mikeln

Vsebinska zasnova zemljevidov dr. Jurij Senegačnik Zemljevidi mag. Mateja Rihtaršič

Vsebinska zasnova risb dr. Jurij Senegačnik

ar n

Risbe Gregor Markelj

Fotografije dr. Jurij Senegačnik, Andreja Senegačnik, Bigstock, Can Stock Photo, Shutterstock, NASA, Arhiv založbe Modrijan Oprema in oblikovanje Roman Lenarčič Računalniški prelom Dušan Obštetar

jig

Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Matic Jurkošek Naklada 1000 izvodov Tisk Cicero, d. o. o.

Ljubljana 2021 Osma izdaja, 1. ponatis

kn

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na seji dne 20. 10. 2011 s sklepom št. 6130-1/2011/113 potrdil učbenik Moja prva geografija, Učbenik za 6. razred osnovne šole, ki ga je napisal Jurij Senegačnik.

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 91(075.2)

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

MOJA PRVA GEO-Nova-Uvodne.indd 2

SENEGAČNIK, Jurij, 1957– Moja prva geografija : učbenik za 6. razred osnovne šole / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi Mateja Rihtaršič ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik … et al.]. – 8. izd., 1. ponatis. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2021 ISBN 978-961-7070-32-3 COBISS.SI-ID 36182275

13/01/2021 08:21

Kazalo

■■ Kaj je geografija in kaj preučuje 6

■■■Upodabljanje Zemljinega površja in orientacija

8

a. co m

■■ Zemljino površje prikazujemo z različnimi zemljevidi 10

■■ Orientacija 16

■■■Vesolje in planet Zemlja 22

■■ Vesolje je težko predstavljivo velik prostor 24 ■■ Zemlja je »vodni« planet 29 ■■ Reliefne oblike in razčlenjenost celin 35

■■■Stopinjska mreža, gibanje Zemlje in toplotni pasovi

44

ar n

■■ Stopinjska mreža in njena uporaba 46

■■ Vrtenje Zemlje okoli vrtilne osi in kroženje okoli Sonca 50

■■ Toplotni pasovi na Zemlji in njihove posledice 56

kn

jig

Abecedno kazalo pojmov 67 Abecedno kazalo geografskih imen 69 Spletni naslovi za geografijo v 6. razredu 70

MOJA PRVA GEO-Nova-Uvodne.indd 3

2013.3.27 13:12

a. co m ar n jig

kn MOJA PRVA GEO-Nova-Uvodne.indd 4

2013.3.27 13:12

Ključ za uporabo učbenika 22

23

Celostranska slika, s katero se začenja tematski sklop

a. co m

VESOLJE IN PLANET ZEMLJA

Vesolje in planet Zemlja

NAPOVEDNIK

Slikovni napovednik

VSEBINSKI SKLOPI

■ Vesolje je težko predstavljivo velik prostor.

■ Zemlja je »vodni« planet ■ Reliefne oblike in razčlenjenost celin

ar n 27

VESOLJE IN PLANET ZEMLJA

■ Velike skupine zvezd v vesolju imenujemo galaksije

Pot skozi vesolje smo začeli z našim Osončjem, zdaj pa pojdimo globlje v vesolje. Razdalje v njem so za naše predstave skoraj neizmerljive.

Zato jih ne merimo v kilometrih, ampak v svet­ lobnih letih. Svetlobno leto je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu. V eni sekundi prepotuje 300 000 km, v enem letu pa kar 9,461 bilijonov kilometrov. Najbližja zvezda je od Zemlje oddaljena kar 4,3 svetlobnih let.

KAKO ZGRADIMO INUITSKI IGLU?

Zvezde v zvezdni kopici Plejade

Vzemimo, da je Zemlja drobno zrno, veliko en milimeter. Sonce bi bilo v tem primeru 15 m oddaljena pomaranča. Najbolj oddaljen planet Neptun bi bil le prašen drobec, 450 m daleč od Sonca. Najbližja zvezda Proksima Kentavra bi bila pomaranča, od nas oddaljena kot središče države Irak v Aziji. Vse vmes pa je prazno. Vesolje je torej predvsem velik prazen prostor.

kn

jig

Posamezne zvezde niso v vseh smereh vesolja razporejene enakomerno, ampak so zgoščene v velike skupine zvezd – galaksije. Zvezde v njih se gibljejo okoli galaktičnih središč, podobno kot planeti okoli Sonca. Naše Sonce je le ena od več kot 100 milijard zvezd, ki sestavljajo našo Galaksijo. Del te Galaksije je Rimska ali Mlečna cesta, belkasta koprena, ki jo v zelo jasnih in temnih nočeh opazimo na nebu.

Celotna Galaksija je sploščene oblike in spominja na velikanski disk.

Vse zvezde, ki jih vidimo s prostim očesom, pripadajo naši Galaksiji.

Po sedanjih ocenah naj bi bilo v vesolju približno sto milijard galaksij.

Niso nanizane enakomerno, ampak so razporejene v jatah galaksij.

Galaksija M 31 v ozvezdju Andromede je naša »soseda« v »neskončnem« vesolju.

Astronomi so z dolgotrajnimi opazovanji ugotovili, da se galaksije druga od druge oddaljujejo. To pa pomeni, da se vesolje širi.

MOJA PRVA GEO-Nova-Uvodne.indd 5

S T O P I N J S K A M R E Ž A , G I B A N J E Z E M L J E I N T O P LO T N I PA S O V I

Inuiti, ki so jih včasih imenovali Eskimi. Nekoč so poleti živeli v šotorih iz živalskih kož, pozimi pa v iglujih. Svoja oblačila so prilagodili hudemu mrazu. Sodobni način življenja je vsaj delno dosegel tudi Inuite, zato danes živijo v sodobnih hišah.

KAKO SI LAHKO PREDSTAVLJAMO RAZDALJO DO PRVE ZVEZDE?

Pogled na Galaksijo s strani in od zgoraj. Naše Sonce se ne nahaja v njenem središču.

Napoved vsebinskih sklopov

Igluja ne moremo posta­ viti z golimi rokami, am­ pak za to potrebujemo žago s pol metra dolgim rezilom. Trdno sprijet sneg najprej narežemo na enako­ merno velike bloke (faza 1), ki jih zlo­ žimo v obliki kroga. Potem ko smo postavili spodnjo vrsto, jo moramo z žago obrezati tako, da dobimo zače­ tek vzpenjajoče se spirale (faza 2).

Vsaka naslednja vrsta se mora neko­ liko bolj nagibati navznoter (faza 3).

Na koncu na vrhu kupole ostane odprtina, ki jo skrbno zamašimo z zadnjim blokom (faza 4).

Inuiti notranjost igluja ogrevajo z gorečim oljem iz tjulnje masti. Ko se sneg na notranjih stenah stali, se vse špranje zalijejo. V igluju postane tako toplo, da lahko dojenčki v kožuhovinastih posteljah spijo goli.

1

3

2

4

Toplotni pasovi – pasovi na Zemljini obli, ki nastanejo zaradi različnega kota, pod katerim padajo Sončevi žarki.

Vroči ali tropski pas – toplotni pas med severnim in južnim povratnikom.

Mrzli ali polarni pas – toplotni pas med tečajnikom in polom. Ločimo severni in južni mrzli pas.

Zmerno topli pas – toplotni pas med vročim in mrzlim pasom (med povratnikom in tečajnikom). Ločimo severni in južni zmerno topli pas.

Tropski deževni gozd – gozd ob ekvatorju, kjer živi največ rastlinskih in živalskih vrst.

Savana – travnata pokrajina v tropskem pasu z redkimi drevesi in grmičevjem.

Beduini – prebivalci puščave, ki se nekoč selili na kamelah in živeli v šotorih.

Oaza – nekakšen »otok« površja v puščavi, ki je poraslo z zelenjem. ● S klimograma na str. 63 ugotovi, v katerem mesecu pade v Mariboru največ padavin. ● Naštej nekaj najbolj znanih afriških živali. ● Ugotovi, na katerem od klimogramov na straneh 59 do 64 so temperature razporejene najbolj enakomerno čez celo leto.

■ Kje se razteza vroči pas?

■ Zakaj v notranjosti celin v zmerno toplem pasu uspeva le travniško rastlinstvo?

■ V polarnem pasu Sonce več tednov ali mesecev ne zaide. Zakaj tako dolgotrajno Sončevo obsevanje ne stali tamkajšnjega večnega snega in ledu?

Zaradi različnega kota, pod katerim padajo Sončevi žarki na Zemljino površje, so se izoblikovali toplotni pasovi. V tropskem pasu je vse leto toplo. V njem uspevajo značilne rastlinske vrste, kot so tropski deževni gozd, savansko in puščavsko rastlinstvo. V zmerno toplem pasu se menjavajo štirje letni časi. Značilne rastlinske vrste so sredozemsko in stepsko rastlinstvo ter listnati, mešani in iglasti gozd. V polarnem pasu uspeva le tundrsko rastlinstvo ali pa je le večni sneg in led.

65

BESEDILO Vezno besedilo z naslovi in podnaslovi Rubrika »Ali veš?« z različnimi zanimivostmi, ki širijo tvoja obzorja Rubrika »Kdo želi vedeti več?« za doseganje zahtevnejših učnih ciljev Novi pojmi z razlago Naloge Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje, pri katerih se zahtevnost stopnjuje Povzetek

2013.3.27 13:12

6

KAJ JE GEOGRAFIJA IN KAJ PREUČUJE

■■■ Kaj je geografija in kaj preučuje

a. co m

Za geografijo – rečemo ji tudi zemljepis – si sko­raj zagotovo že slišal. Tudi če še ne veš dobro, kaj pojem pomeni, si do zdaj nabral že kar nekaj geografskega znanja. V šoli si se pri različnih predmetih naučil marsikaj, kar preučuje geografija, predvsem pri spo­znavanju okolja, naravoslovju in tehniki ter družbi.

Z geografijo pa se nisi srečal le v šoli, ampak se z njo srečuješ tako rekoč vsak dan, le da se tega nisi zavedal. Ta veda je namreč del na­šega vsakodnevnega življenja, saj preučuje skoraj vse, kar se dogaja okoli nas na Zemljinem površju.

Televizijska oddaja o življenju ljudi v nekem drugem delu sveta je tudi eden od načinov širjenja geografskega znanja.

ar n

Vsak izlet v naravo, na katerem pozorno opazuješ okolico, širi tvoje geografsko znanje.

kn

jig

Geografija je ena najstarejših ved, saj so se ljudje že od nekdaj za­­­­­nimali za svet okoli sebe. Ime ji je dal grški učenjak Eratosten v 3. stoletju pred našim štetjem. Beseda izvira iz grških besed gē (zemlja) in graphein (pisati).

Skoraj dve tisočletji so geografi dejansko le opisovali naravne in družbene pojave v svetu, ki so ga tedaj poznali. Ko pa so ga dodobra spoznali in opisali, so začeli pojave tudi preučevati.

Geograf preučuje skoraj vse, kar se dogaja na Zemljinem površju.

Na eni strani so to naravni pojavi oz. sestavine Zemljinega površja – re­­ ­­lief, kamninska sestava, podnebje, rastlinstvo in živalstvo, prsti in vo­­­­­­­ dovje. Na drugi strani pa preučuje tudi družbene pojave – prebivalstvo, naselja, gospodarske dejavnosti in druge posledice delovanja človeka.

Pri preučevanju naravnih pojavov geograf po navadi najprej usmeri pozornost na relief.

1. KAJ JE GEOGRAFIJA.indd 6

Med gospodarskimi dejavnostmi kmetijstvo pogosto pritegne naše zanimanje.

2013.3.27 13:13

7

KAJ JE GEOGRAFIJA IN KAJ PREUČUJE

KAKO DELIMO GEOGRAFIJO?

a. co m

Oboji pojavi so tesno povezani in učinkujejo drugi na druge. Geo­ graf zato pojavov ne preučuje ločeno, ampak upošteva njihovo tesno medsebojno povezanost. Geografija je edina veda, ki hkrati preučuje tako naravo kot družbo. Zato je hkrati naravoslovna in družboslovna veda.

Različnih pojavov ne preučuje kjerkoli, ampak na Zemljinem po­vršju. Zato pravimo, da je predmet njenega preučevanja Zemljino površje. Pri tem ne mislimo dobesedno na površino, na kateri stoji­ mo, temveč na prostor, kjer se stikajo in drugi na druge vplivajo kam­nine, prsti, rastlinstvo, vodovje, ozračje, naselja, tovarne, promet­ nice in vse drugo, sredi česar živimo.

Delimo jo na fizično ali naravno geografijo, ki preučuje naravne pojave, in na družbeno geografijo, ki se ukvarja z družbenimi pojavi oz. s človekom in njegovimi dejavnostmi. Kadar pa hkrati preučuje tako naravne kot družbene pojave v neki pokrajini, ki ji s tujko pravimo regija, govorimo o regionalni geografiji. Ko si pri predmetu družba spoznaval Slovenijo in njene pokrajine, si se seznanjal z regionalno geografijo Slovenije. V naslednjih dveh razredih se boš seznanil tudi z regionalno geografijo Evrope in regionalno geografijo drugih celin.

kn

jig

ar n

Geografija je razvila svoje posebne metode dela. Nekatere najpre­ prostejše si že spoznal pri naravoslovju in družbi, še več pa jih boš spoznal letos in v naslednjih letih.

Geografi pri svojem delu uporabljajo različne metode dela.

1. KAJ JE GEOGRAFIJA.indd 7

2013.3.27 13:13

2. UPORABLJANJE ZEMLJINEGA.indd 8

a. co m

ar n

jig

kn ZEMLJINEGA POVRŠJA IN ORIENTACIJA UPODABLJANJE 8

2013.3.27 13:14

kn

jig

ar n

a. co m

Upodabljanje Zemljinega površja in orientacija

9

VSEBINSKI SKLOPI ■ Zemljino površje prikazujemo z različnimi zemljevidi ■ Orientacija

2. UPORABLJANJE ZEMLJINEGA.indd 9

2013.3.27 13:14

10

U P O D A B L J A N J E Z E M L J I N E G A P O V R Š J A I N O R I E N TA C I J A

■■■ Zemljino površje prikazujemo z različnimi zemljevidi ■ Kaj je zemljevid in kako nastane

kn

jig

Globus

ar n

a. co m

Človek si je že od nekdaj prizadeval, da bi prikazal Zemljino po­­vršje. Takšen prikaz je lahko naredil le v pomanjšanem meri­ lu. Ker je Zemljino površje ukrivljeno, ga je mogoče pravilno prikazati le na globusu. To je model Zemlje v obliki krogle.

Glo­­­­bus upodablja Zemljo kot celoto, manjše dele njenega po­­vršja pa prikazujejo zemljevidi.

Zemljevid ali karta je pomanjšana slika Zemljinega po­­­vršja na ravni ploskvi. Pri izdelavi zemljevida pa se pojavlja težava, kako prikazati ukrivljeno Zemljino po­vršje na ravni ploskvi. Pri manjših delih površja je ta težava za­nemarljiva, saj njegova ukrivljenost ne pride do izraza.

Dru­gače pa je, če ho­­­­­­čemo prikazati velike dele površja (drža­ ve, celine ali celotno Zemljo). Tega namreč ne moremo stori­ ti, ne da bi resnično sliko Zemljinega površja na zemljevidu bolj ali manj popačili.

Pomagajmo si s primerom. Če hočemo okrogel globus čim bolj približati ravni ploskvi, ga moramo razrezati nekako tako, kot raz­­režemo lupino pomaranče. Na sredini globusa je slika še kar točna, v njegovem zgornjem in spodnjem delu pa med tako raz­­­rezanimi trakovi zevajo velike praznine. Teh praznin ne more­ mo zapolniti drugače, kot da zemljevid precej popačimo. (To lahko ponazorimo tako, da lupino pomaranče razrežemo na trakove in jih sku­­­­­­­šamo poravnati na ravni ploskvi.)

Razrezana lupina pomaranče (levo) in razrezana površina globusa (na sredini in desno)

2. UPORABLJANJE ZEMLJINEGA.indd 10

Zemljevide izdelujejo za to usposobljeni strokovnjaki – kartografi.­ Nekoč so jih izrisovali na podlagi merjenj na terenu. Danes jih iz­­ delujejo na osnovi zračnih in satelitskih posnetkov. Tako lahko na njih poleg reliefa, vodovja in drugih stalnih sestavin prikažejo še vse tisto, kar se je v pokrajini pojavilo na novo (ceste, naselja in dru­­­­go).

Na zemljevidih velikih delov površja so prikazane le njegove najpo­ membnejše sestavine (gore, reke, večja mesta), na zelo po­­drobnih zemljevidih, ki prikazujejo zelo majhne dele površja, pa je vi­­­­deti celo take podrobnosti, kot so hiše, daljnovodi, osamljena dre­­­­­vesa in podobno.

2013.3.27 13:14

11

U P O D A B L J A N J E Z E M L J I N E G A P O V R Š J A I N O R I E N TA C I J A

Z načrti in zemljevidi si se na kratko že seznanil pri družbi v 4. in 5. razredu. Zato veš, da ima vsak zemljevid naslov, merilo, legen­ do in druge sestavine.

■ Merilo zemljevida je lahko številčno, opisno ali grafično

ar n

a. co m

Zemljevid je pomanjšana slika Zemljinega površja. Merilo zemlje­ vida nam pove, kolikokrat je kaka razdalja v naravi pomanjšana pri prikazu na zemljevidu. Številčno merilo ima vsak zemljevid, mnogi pa imajo tudi opisno in grafično merilo.

Pri številčnem merilu (na primer 1 : 50 000) leva številka označu­ je enoto razdalje na zemljevidu (na primer 1 cm), desna pa število teh enot v naravi (50 000 cm). 1 cm na zemljevidu v merilu 1 : 50 000 pomeni 50 000 cm v naravi, kar je 500 m.

1 cm na zemljevidu in 50 000 cm v naravi

kn

jig

Številčno merilo torej izraža, kolikokrat krajša je kaka razdalja na zemljevidu od tiste v naravi. Merilo 1 : 500 je zato veliko večje od merila 1 : 50 000. Pri tem nas dejstvo, da je število 50 000 večje od 500, ne sme zavesti. Celo odrasli to radi zamenjujejo in mislijo, da je merilo 1 : 50 000 večje. Najlaže si to zapomnimo takole: večja ko je desna številka pri merilu, manjše je merilo.

Na mnogih zemljevidih je tudi podatek o tem, kolikšno razdaljo v naravi označuje 1 cm na zemljevidu. To je opisno merilo. Če na primer piše, da 1 cm na zemljevidu predstavlja 2 km v na­­ravi, na zemljevidu pa smo izmerili razdaljo 6 cm, lahko z lahkoto iz­­­ računamo, da je ta razdalja v naravi: 6 × 2 km = 12 km. Če se hočemo izogniti računanju, uporabljamo grafično ali tra­ kovno merilo. Njegova uporaba je najpreprostejša. Najprej z ravni­ lom, vrvico, šestilom ali kar z robom papirja izmerimo razdaljo na zemljevidu. Nato jo prenesemo na grafično merilo in na njem odči­ tamo, kolikšna je razdalja v naravi.

3 1

2

Številčno (1), opisno (2) in grafično merilo (3)

2. UPORABLJANJE ZEMLJINEGA.indd 11

2013.3.27 13:14

12

a. co m

U P O D A B L J A N J E Z E M L J I N E G A P O V R Š J A I N O R I E N TA C I J A

Merjenje razdalje z ravnilom, vrvico ali šestilom. Izmerjeno razdaljo v vseh primerih odčitamo na grafičnem merilu tako, kot je prikazano na desni sliki.

Težava nastopi tedaj, ko ne merimo najkrajše (zračne) razdalje med dvema krajema, ampak razdaljo po neki vijugasti poti. V tem prime­ ru moramo pot razdeliti na več krajših in čim ravnejših odsekov ter razdalje teh odsekov sešteti.

■ Reliefno izoblikovanost površja prikazujemo na različne načine

kn

jig

ar n

Če pogledaš več različnih zemljevidov, boš opazil, da je reliefna iz­­oblikovanost površja oziroma relief na enih prikazan tako, na dru­ gih drugače.

Na podrobnejših zemljevidih je relief prikazan s plastnicami. To so črte, ki povezujejo točke z enako nadmorsko višino. Ob njihovi pomoči lahko dokaj natančno določimo nadmorsko višino vsake točke na zemljevidu.

Drugi način prikazovanja reliefa je z barvami oziroma z višinsko bar­­vno lestvico. Posamezni višinski pasovi so prikazani z različnimi barvami: nižji svet je navadno obarvan z zeleno, gorski svet pa z raz­ ličnimi odtenki rjave barve. V vsakem atlasu bomo našli nekoliko dru­­­­gačno barvno lestvico.

Prikaz reliefa s plastnicami

Prikaz reliefa z barvno lestvico

Tretji način je prikaz s senčenjem. Reliefne oblike so sicer zelo lepo razvidne, ne moremo pa jim določati nadmorskih višin.

2. UPORABLJANJE ZEMLJINEGA.indd 12

2013.3.27 13:14