9789617070316

druzba in jaz 2 ucb 001-039_Layout 1 15. 07. 2019 08:06 Page 1

Dru`ba za 5.

razred osnovne {ole

kn

jig

ar n

a. co m

Maja Umek Olga Jan{a Zorn

ru`ba 2 in jaz

D

1

druzba in jaz 2 ucb 001-039_Layout 1 6.1.2020 13:10 Page 2

Dru`ba in jaz 2, U~benik Dru`ba za 5. razred osnovne {ole Avtorici dr. Maja Umek, dr. Olga Jan{a Zorn Recenzenti dr. Vlasta Hus, Ingrid Boljka [taudohar, dr. Du{an Krnel, dr. Jurij Senega~nik, dr. Matija Zorn Urednika

Lektorici

a. co m

Dragica Perme, dr. Jurij Senega~nik

Dragica Perme, Aleksandra Kocmut

Zemljevidi mag. Mateja Rihtar{i~ (vir: pregledni zemljevid Slovenije, 1 : 250 000, GURS), Geodetski zavod Slovenije) Risbe Branka Schwarz

ar n

Fotografije Arhiv zalo`be Modrijan, Aerodrom Ljubljana d. d., Bigstock, Matej Dru`nik, DZS – Slovenija, Vsi slovenski gradovi, Marko Feist, Geodetski zavod Slovenije, In{titut za arheologijo ZRC SAZU – Toma` Lauko, Kras d.d., Johann Jaritz (Wikimedia Commons), dr. Olga Jan{a Zorn, Zvonka Kos, Andrej Kri`, Tomi Lombar, Toma` Lunder, Igor Mali, Igor Modic, [pela Modic, Muzeji radovlji{ke ob~ine – ^ebelarski muzej in Kova{ki muzej Kropa, Branimir Ne{ovi}, Notranjski muzej Postojna – Slavko Polak, Mavric Pivk, Edo Primo`i~, dr. Jurij Senega~nik, Shutterstock, Urad predsednika Republike Slovenije, Ljubo Vukeli~, Janez Zrnec, Primo` Zrnec Oprema, oblikovanje in prelom Roman Lenar~i~

jig

Izdala in zalo`ila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za zalo`bo Matic Jurko{ek Tisk Cicero, d. o. o.

Naklada 1500 izvodov Ljubljana 2020 Deseta izdaja, 1. ponatis

kn

Strokovni svet RS za splo{no izobra`evanje je na 147. seji dne 2. 2. 2012 s sklepom {t. 6130-1/2012/4 potrdil u~benik Dru`ba in jaz 2, Dru`ba za 5. razred osnovne {ole, ki sta ga napisali Maja Umek in Olga Jan{a Zorn.

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908(497.4)(075.2) UMEK, Maja UMEDružba in jaz 2 : družba za 5. razred osnovne {ole. [U~benik] / Maja Umek, Olga Jan{a Zorn ; [zemljevidi Mateja Rihtar{i~, Geodetski zavod Slovenije ; risbe Branka Schwarz ; fotografije arhiv založbe Modrijan … et al.]. – 10. izd., 1. ponatis. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2020 ISBN 978-961-7070-31-6 1. Jan{a-Zorn, Olga COBISS.SI-ID 302655488

druzba in jaz 2 ucb 001-039_Layout 1 17.7.2012 10:15 Page 3

K AZALO 5

LJUDJE V DRU@BI

6

a. co m

O U^BENIKU Prebivalstvo Premagajmo predsodke V dru`bi so tudi te`ave Skupaj gre la`e Pravila v dru`bi

ORIENTACIJA V PROSTORU Zemljevid Merilo zemljevida Relief na zemljevidih

ar n

SLOVENIJA, NA[A DOMOVINA Lega Slovenije Naravne enote Slovenije

ALPSKI IN PREDALPSKI SVET

jig

Alpsko visokogorje Predalpska hribovja in doline Kotline predalpskega sveta Alpski in predalpski svet v preteklosti

kn

OBPANONSKI SVET

6 8

10 11 13 16 16 18 21 24 24 26 28 28 31 34 37 40

Ravnine obpanonskega sveta Gri~evje obpanonskega sveta Sre~anje z dedi{~ino

40

DINARSKOKRA[KI SVET

50

Dinarskokra{ke planote Kra{ki pojavi Dinarskokra{ka podolja Gospodarske in druge posebnosti dinarsko-kra{kega sveta 3

44 47

50 52 57 60

druzba in jaz 2 ucb 001-039_Layout 1 17.7.2012 10:16 Page 4

OBSREDOZEMSKI SVET Ob obali Primorske pokrajine v notranjosti Gospodarstvo v preteklosti in {ege

ZGODOVINSKI RAZVOJ

63 67 70 72 72 75

a. co m

^asovni trak zgodovine Prazgodovina in arheolo{ke najdbe Rimljani v na{ih krajih @ivljenje na gradu Iz `ivljenja v mestih Potovanje v novi vek

63

SLOVENCI SKOZI ^AS

ar n

Naselitev Slovanov, Karantanija, sprejem kr{~anstva Slovenske de`ele v okviru sosednjih dr`av Tur{ki vpadi in gradnja protitur{kih taborov Polo`aj kmetov v preteklosti in kme~ki upori Na{a prva tiskana knjiga Zedinjena Slovenija Prva in druga svetovna vojna Slovenci v Jugoslaviji

77 80 82 84 87 87 90 92 94 96 98 99

101

kn

jig

NA[A DR@AVA, REPUBLIKA SLOVENIJA 103 Samostojna Slovenija Kako je organizirana dr`ava Slovenija V Sloveniji `ivijo tudi drugi narodi Slovenci zunaj dr`avne meje Ljubljana – glavno mesto Republike Slovenije Slovenija in Evropska unija Povezani smo z vsem svetom

4

103 105 107 109 111 114 116

druzba in jaz 2 ucb 001-039_Layout 1 18.4.2012 11:07 Page 5

O u~beniku U~benik Dru`ba in jaz 2 je sestavljen iz desetih poglavij. Prvo govori o ljudeh v skupnostih, v drugem se u~imo meriti razdalje in dolo~ati nadmorske vi{ine na zemljevidih.

a. co m

Od tretjega do sedmega poglavja spoznavamo naravne in dru`bene zna~ilnosti slovenskih pokrajin: alpskega, predalpskega, obpanonskega, dinarsko-kra{kega in primorskega sveta; spoznavamo, kaj je za vsako pokrajino tipi~no in kaj imajo skupnega.

Sledita poglavji o zgodovini. V Zgodovinskem razvoju spoznamo temeljna zgodovinska obdobja, v poglavju Slovenci skozi ~as pa najpomembnej{e dogodke in obdobja iz preteklosti, v katerih smo Slovenci oblikovali svoje zna~ilnosti in tipi~nosti, od Karantanije do samostojne Slovenije. Zadnje poglavje govori o skupnosti Slovencev in drugih narodov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji ter o povezanosti vseh Zemljanov.

Posamezne teme so zasnovane podobno. Poglejmo, kako:

NA[A DR@AVA,

Naslov teme

REPUBLIKA SLOVENIJA

Osnovno besedilo, razlaga snovi

ar n

Samostojna Slovenija

Po~asen gospodarski razvoj Jugoslavije je utesnjeval Slovenijo. Slovenci smo zahtevali tudi ve~ osebnih svobo{~in in pravico do politi~nega zdru`evanja. Dovoljena je bila samo ena politi~na stranka, zato so bile vedno glasnej{e zahteve po ve~strankarskem sistemu. Prav tako se nismo hoteli ukloniti pritiskom beograjskih oblasti, ki so `elele {e bolj vplivati na `ivljenje v Sloveniji. Zahteve po samostojnosti so bile iz dneva v dan glasnej{e.

Podpisi k slikam in ilustracijam, njihova razlaga

Umik Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije

jig

Leta 1848 smo Slovenci prvi~ dobili svojo narodno zastavo.

To je bila belo-modro-rde~a zastava. Te barve smo v zastavi ohranili do danes.

Majni{ka deklaracija leta 1989 je `e govorila o dr`avi, v kateri bodo Slovenci lahko samostojno odlo~ali.

Leto 1848 imenujemo leto pomladi narodov. Tedaj smo Slovenci `iveli v avstrijskem cesarstvu. To je bila dr`ava z ve~ narodi. Takrat so posamezni narodi v cesarstvu zahtevali preureditev dr`ave in rabo jezikov posameznih narodov v {olah in uradih.

Slovensko ozemlje je bilo {e vedno razdeljeno na de`ele [tajersko, Koro{ko, Kranjsko, Gori{ko in Istro ter Trst. Za prebivalce niso uporabljali enotnega imena Slovenci, ampak so jih imenovali po de`elah, na primer [tajerci, Koro{ci, Kranjci.

Matija Majar Ziljski je prvi predstavil program Zedinjene Slovenije. Slovenija naj bi zdru`evala vsa ozemlja, na katerih so `iveli Slovenci, de`elne meje pa naj bi ukinili. Zedinjena Slovenija naj bi imela svoj parlament in svojo vlado, slovenski jezik pa naj bi uvedli v {ole in urade. Vendar bi Slovenija {e vedno ostala del avstrijskega cesarstva.

Koro{ki duhovnik Matija Majar Ziljski je leta 1848 prvi podal program Zedinjene Slovenije.

Slavnostna razglasitev samostojne Slovenije na Trgu republike v Ljubljani

23. december 1990 je bil za Slovenijo pomemben dan. Tega dne se je ve~ina Slovencev na glasovanju izrekla za samostojno dr`avo. V spomin na ta dogodek praznujemo vsako leto 26. decembra dan samostojnosti in enotnosti. Na ta dan so objavili rezultate glasovanja.

kn

Zedinjena Slovenija

Slovenci so ta program podpirali, v letu 1848 so zanj zbrali ve~ tiso~ podpisov. Program Zedinjene Slovenije se leta 1848 ni uresni~il. @elja po Zedinjeni Sloveniji je bila ponovno izra`ena v ~asu taborskega gibanja v letih 1868–1871. Zedinjena Slovenija se je uresni~ila {ele po drugi svetovni vojni.

cesarstvo dr`ava, v kateri vlada cesar taborsko gibanje ljudska zborovanja na prostem parlament dolo~eno {tevilo voljenih predstavnikov, ki sprejemajo zakone in druge pomembne odlo~itve trobojnica tribarvna zastava

103

Zanimivosti ali zgledi

Razlaga manj znanih ali neznanih besed

Leta 1848 so Slovenci izdelali program Zedinjene Slovenije. Zahtevali so zdru`itev slovenskih de`el v enoto Slovenijo. Ta bi imela svoj parlament in vlado. Sloven{~ina bi se uporabljala tudi v {olah in uradih.

Povzetek teme

Plakat vi`marskega tabora 1869 Najve~ji slovenski tabor je bil v Vi`marjah pri Ljubljani leta 1869, ko se je zbralo okrog 30 000 ljudi.

98

Poleg tega se bo{ pri nekaterih temah sre~al {e z deli besedila, podlo`enimi v sivi barvi. Tu so odlomki iz drugih knjig, povezani s posamezno temo.

5

druzba in jaz 2 ucb 001-039_Layout 1 18.4.2012 11:07 Page 6

LJUDJE V DRU@BI Prebivalstvo

ar n

a. co m

Ljudje `ivimo, prebivamo v pokrajini. Smo njeno prebivalstvo.

kn

jig

V Celju `ivi nekaj manj kot 38 000 ljudi, v ob~ini Celje pa 48 000 ljudi. Kjer so mesta velika in je veliko naselij, `ivi ve~ ljudi kot v pokrajinah, kjer je naselij manj in so manj{a.

Prebivalstvo vsake pokrajine se neprestano spreminja. Ljudje umirajo, se rojevajo, nekateri se odselijo, drugi priselijo. V nekaterih pokrajinah {tevilo prebivalcev hitro nara{~a, ker se priseljuje veliko ljudi. Drugod je ve~ odseljevanja, zato se {tevilo prebivalcev manj{a. Ker se izseli ve~ mlaj{ih ljudi, je v tak{nih pokrajinah prebivalstvo starej{e, hi{e pa ostajajo prazne. Razlogi za stalne selitve so razli~ni: slu`ba, poroka, cenej{e stanovanje in podobno.

Pri stalnih selitvah zamenjamo kraj bivanja za vedno ali za dolgo ~asa. To sporo~imo tudi upravni enoti, kjer vse spremembe zabele`ijo. Poroke, rojstva in smrti bele`ijo v mati~ne knjige.

Veliko ljudi se vsak dan vozi v druge kraje na delo ali v {olo.

Temu pravimo dnevne selitve. Dnevne selitve povzro~ajo na 6

a. co m

druzba in jaz 2 ucb 001-039_Layout 1 18.4.2012 11:08 Page 7

Odseljevanje

Priseljevanje

ar n

cestah in v mestnih sredi{~ih prometne te`ave. Nekateri, kot so srednje{olci in {tudenti, so v drugem kraju ve~ dni, navadno od ponedeljka do petka. Tak{nim selitvam pravimo tedenske. Dnevne in tedenske selitve so le za~asne.

kn

jig

Kropa je bila v preteklosti rudarski in fu`inarski kraj. Znana je bila po izdelovanju `ebljev. Ker je bil vsak zaposleni v teh dejavnostih opro{~en dolgoletne te`ke voja{ke slu`be, se je v Kropo priseljevalo veliko ljudi. Najve~ prebivalcev je imela Kropa leta 1830. Zaradi pomanjkanja rude in novih, sodobnej{ih `elezarskih sredi{~ pa je bilo po letu 1880 dela vse manj in prebivalstvo se je za~elo odseljevati. Zmanj{alo se je za ve~ kot polovico. [ele izgradnja podjetja Plamen in nova delovna mesta so spet zadr`ali ve~ ljudi v doma~em kraju. Po letu 1960 se je za~elo {tevilo prebivalcev ve~ati.

Po letu 1991 je {tevilo ponovno upadlo, saj je bilo v podjetju manj delovnih mest. Zdaj pa spet nara{~a, ker je vo`nja na delo v druge kraje enostavnej{a.

[tevilo prebivalcev

Dnevne selitve Dijaki se dnevno vozijo od doma do {ole in nazaj.

Spreminjanje {tevila prebivalcev v Kropi

Prebivalstvo pokrajin se razlikuje po {tevilu ter starostni, narodnostni in verski sestavi.

Poleg rojstev in smrti na {tevilo prebivalcev vplivajo tudi selitve. Ljudje se selijo za stalno ali za~asno (tedensko, dnevno). Najpogostej{i razlogi za selitev so delo, {olanje, stanovanje in dru`ina.

7

druzba in jaz 2 ucb 001-039_Layout 1 18.4.2012 11:08 Page 8

Premagajmo predsodke

a. co m

Ob obali `ivimo Slovenci in Italijani `e stoletja skupaj. Italijani imajo pravico do {ol v svojem jeziku.

Zaradi selitev v sedanjosti in preteklosti ter spreminjanja meja med dr`avami `ivimo skupaj ljudje razli~nih narodov. V Sloveniji `ivimo Slovenci skupaj z Italijani, Mad`ari, Romi, Srbi, Hrvati, Albanci in tudi posamezniki drugih narodov.

Seveda `ivi tudi veliko Slovencev v sosednjih in bolj oddaljenih dr`avah.

Ljudje razli~nih narodnosti pa tudi iz razli~nih pokrajin se bolj ali manj razlikujemo. To se ka`e v na{i govorici, imamo bolj ali manj razli~ne navade, nekatere igre se igramo druga~e, kuhamo nekoliko druga~e, praznujemo razli~ne praznike, lahko smo razli~nih veroizpovedi, pomembne so nam razli~ne stvari. Pravimo, da pripadamo razli~nim kulturam.

jig

ar n

V Prekmurju sobivamo z Mad`ari. Na narodnostno me{anih obmo~jih je pouk dvojezi~en.

kn

Kulturna razli~nost nas bogati.

Vsakdo ima pravico do svoje kulture.

Zaradi razli~nosti so ljudje drugih kultur zanimivi. V~asih, ~e so zelo druga~ni od nas, se jih tudi bojimo. ^eprav nimamo nobenih slabih izku{enj z njimi, smo pripravljeni verjeti o njih vse slabo. Seveda tudi oni o nas mislijo podobno. To so predsodki. Treba je kar nekaj poguma, da pre`enemo predsodke in se z druga~nimi za~nemo prijateljsko pogovarjati.

Predsodke imamo tudi do razli~nih skupin ljudi v na{i kulturi, {e posebej do druga~nih od nas. Pogosto imamo predsodke do ljudi drugega spola, druge starosti, do bolnih in invalidnih, revnih ali bogatih, do ljudi z druga~no spolno usmeritvijo in podobno.

8

druzba in jaz 2 ucb 001-039_Layout 1 18.4.2012 11:08 Page 9

a. co m

Predsodki vplivajo na vedenje. Zaradi njih smo do ljudi nepravi~ni in nepo{teni. Nekateri postanejo celo nasilni in druga~ne trpin~ijo, preganjajo, izkori{~ajo. Svoje predsodke je treba spoznati. Samo tako jih bomo lahko premagali in postali bolj{i.

Romski otroci se pogosto sre~ujejo s predsodki ljudi drugih narodnosti.

ar n

Mularija, spet bo kaj u{pi~ila.

kn

jig

Tudi mi smo `eleli biti druga~ni.

Neprijazne misli in besede izra`ajo predsodke, prijazne pa strpnega ~loveka.

Ljudje imamo pogosto predsodke do drugih ljudi, ki se od nas razlikujejo: do ljudi drugih narodnosti, veroizpovedi, navad, videza, prepri~anj, starosti, spola … Samo s premagovanjem predsodkov je lahko skupno `ivljenje prijetno. Vsi imamo pravico do ohranjanja lastne kulture in prepri~anj ter dol`nost, da smo strpni do drugih.

9

druzba in jaz 2 ucb 001-039_Layout 1 18.4.2012 11:08 Page 10

V dru`bi so tudi te`ave

a. co m

Velika te`ava je rev{~ina. Revni ljudje imajo premalo denarja, da bi lahko `iveli tak{no `ivljenje kot ve~ina drugih. Ves denar sproti porabijo za najnujnej{e: hrano, obleko, stanovanje, elektriko, vodo, ogrevanje. Revni ljudje ponavadi niso la~ni, raztrgani, umazani, samo vrste dobrin, ki so drugim samoumevne, si ne morejo privo{~iti. Njihovo `ivljenje poteka brez ra~unalnika, kabelske televizije, izletov, potovanj, obiskov raznih {portnih in drugih predstav, ki jih je treba pla~ati, nimajo denarja za dodatno izobra`evanje, razne {porte in zabavo. Rev{~ino najpogosteje povzro~ata izguba slu`be in neizobra`enost. Kadar v nekem kraju preneha delati podjetje ali preneha dejavnost, v kateri je mnogo zaposlenih, so te`ave zelo velike. Veliko ljudi naenkrat izgubi delo, prostih delovnih mest pa je malo ali jih sploh ni. Mnogo dru`in ostane brez dohodka. Posebno te`ko je, kadar izgubi delo edini, ki pre`ivlja dru`ino. Te`ko je tudi starej{im ljudem, ker te`e najdejo novo zaposlitev.

jig

ar n

Rev{~ino najbolj opazimo pri brezdomcih, ki so veseli vsake pozornosti.

kn

Izguba slu`be in neustrezna izobrazba sta najpogostej{a vzroka rev{~ine.

Brezposelnost {e posebej prizadene starej{e delavce in dru`ine z enim zaposlenim.

Neustrezna izobrazba pa tudi mladim ote`uje zaposlitev.

Zato sta uspe{en zaklju~ek osnovne {ole in nadaljevanje {olanja v srednji ali poklicni {oli zelo pomembna.

Brezposelnost pa je velika tudi med mladimi. Te`ko dobijo delo, ~e si niso pridobili nobenega poklica ali pa je ljudi z istim poklicem preve~. V tak{nih primerih je najbolje, da se usposobijo za drugo delo.

Med revnimi ljudmi je tudi precej starej{ih, saj imajo mnogi skromne pokojnine in `ivijo sami. Ljudje obi~ajno niso sami krivi za svojo rev{~ino, zato imajo pravico do dru`bene pomo~i. Vsem ljudem je treba omogo~iti dostojno `ivljenje.

To je zapisano tudi v na{i ustavi, ki je najpomembnej{i zakon Republike Slovenije. V njej so dolo~ene tudi temeljne pravice in dol`nosti dr`avljanov.

10

druzba in jaz 2 ucb 001-039_Layout 1 18.4.2012 11:08 Page 11

Skupaj gre la`e Ljudje veliko ~asa pre`ivimo drug z drugim. V {oli pre`ivi{ kar precej ur skupaj s so{olci, popoldne se dru`i{ s prijatelji, morda trenira{ v {portnem klubu, sodeluje{ v kulturnem dru{tvu ali hodi{ k verouku. Z zdru`evanjem ljudi nastajajo skupnosti ali zdru`enja. Oblike zdru`enj so zelo razli~ne.

a. co m

Nekatera zdru`enja (na primer v izobra`evanju, vojski, policiji, zdravstvu …) predpi{e dr`ava, saj so pomembna za vse ljudi. Taka zdru`enja so organizirana in obvezna. Tako je v osnovni {oli.

Organizirano obvezno zdru`evanje – razred

kn

jig

ar n

Druga zdru`enja so organizirana, vendar prostovoljna.

Denimo, izstopi{ iz nogometnega kluba in se vklju~i{ v rokometnega. Izbere{ drugo plesno {olo, se pridru`i{ mladim gasilcem.

Organizirano prostovoljno zdru`enje – pevski zbor

Dru`enje je pogosto prilo`nostno, povsem osebno in brez posebnih pravil. Tako se dru`imo s prijatelji, sorodniki, znanci.

Ljudje se zdru`ujemo, ker tako la`e zadovoljujemo svoje potrebe in `elje. Tako na primer ljubitelji gora ustanovijo planinsko dru{tvo, ribi~i ribi{ko, ljubitelji plesa si organizirajo plesni te~aj, ko{arkarji se ob dolo~enem ~asu zberejo na igri{~u.

Zdru`ujejo se tudi ljudje, ki imajo podobne te`ave, na primer isto bolezen, invalidnost ali so pre`iveli podobno hudo nesre~o.

11

zdru`evati se delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, interesov

a. co m

druzba in jaz 2 ucb 001-039_Layout 1 18.4.2012 11:08 Page 12

Osebno dru`enje – prijatelji

Star{i bolnikov ali bolniki sami se pogosto pove`ejo v skupine za samopomo~.

V skupinah za samopomo~ si dajemo pogum, izmenjujemo znanje, se dru`imo in si na razne na~ine pomagamo. Bolj organizirana so dobrodelna zdru`enja. Ta brezpla~no skrbijo za ljudi, ki so pomo~i najbolj potrebni.

kn

jig

ar n

Vsa zdru`enja niso tako naravnana. Skupine, ki uni~ujejo lastnino drugih, ustrahujejo druge, kradejo, delajo nemir ali druga~e {kodijo drugim, so slaba zdru`enja. ^e so organizirana, jih imenujemo tolpe.

Zakaj pomagam drugim? Pri tem imam tudi jaz koristi. Dobro delo, ko na primer sosedi nosim vodo, mi prinese zadovoljstvo.

Ker pomagam drugim, se bolj cenim. Vidim, da moje te`ave niso tako velike, kot so te`ave drugih. Zato jih la`e premagam.

Tolpe so slaba zdru`enja.

Z zdru`enimi mo~mi ljudje la`e zadovoljimo svoje in skupne potrebe. Pri tem nastajajo razli~ne skupnosti ali zdru`enja.

Nekatera so obvezna, druga prostovoljna.

12