9789617053449

Karmen Kolnik, Ana Korže Vovk, Marta Otič, Jurij Senegačnik

a. co m

GE GRAFIJA

AFRIKE IN NOVEGA SVETA

kn

jig

ar n

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK za 8. razred osnovne šole

geografija afrike in novega sveta sdz.indd 1

07/02/2019 14:07

GEOGRAFIJA AFRIKE IN NOVEGA SVETA Samostojni delovni zvezek za 8. razred osnovne šole

Avtorji dr. Karmen Kolnik, dr. Ana Korže Vovk, Marta Otič, dr. Jurij Senegačnik Strokovni pregled Alenka Lepoša Berro, Andrej Krumpak, Tomaž Oršič

Lektorica Katja Paladin Zemljevidi mag. Mateja Rihtaršič, Ana Seifert Risbe Gregor Markelj

a. co m

Urednik dr. Jurij Senegačnik

Fotografije Bojan Brecelj, Aleš Fevžer, Tomo Križnar, Andreja Senegačnik, dr. Jurij Senegačnik, dr. Ivan Šprajc, Bigstock, Getty Images, Shutterstock, Arhiv založbe Modrijan Oprema in oblikovanje Beti Jazbec

ar n

Računalniški prelom Goran Čurčič Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Matic Jurkošek Tisk JP Službeni glasnik Naklada 2000 izvodov

jig

Ljubljana 2021 Prva izdaja, 1. ponatis

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

kn

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2018). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(100)(075.2)(076.1)

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

geografija afrike in novega sveta sdz.indd 2

GEOGRAFIJA Afrike in Novega sveta. Samostojni delovni zvezek za 8. razred osnovne šole / Karmen Kolenc-Kolnik … [et al.] ; [zemljevidi Mateja Rihtaršič ; Ana Seifert, risbe Gregor Markelj ; fotografije Bojan Brecelj … et al.]. – 1. izd., 1. ponatis. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2021 ISBN 978-961-7053-44-9 1. Kolnik, Karmen COBISS.SI-ID 36130563

12/01/2021 13:45

Kazalo Afrika

Avstralija in Oceanija

a. co m

5 Vroča celina je v večini sestavljena iz starih kamnin .................................................................................... 8 Značilnosti prebivalstva na afriški celini ................................................................................................................. 16 Severna Afrika – stik Sredozemlja in Sahare ....................................................................................................... 19 Tropska Afrika zajema države v bližini ekvatorja ........................................................................................... 25 Južna Afrika je pomembno rudarsko območje ............................................................................................... 32

37 Avstralija – odmaknjena in večinoma sušna celina ..................................................................................... 40 Zelo redka poselitev in visoko razvito gospodarstvo ............................................................................... 46 Nova Zelandija – otoška država v Tihem oceanu ......................................................................................... 52 Oceanija – več skupin otočij sredi oceana ............................................................................................................ 55

Amerika

kn

jig

ar n

61 Ameriko sestavlja več Amerik ............................................................................................................................................ 62 Angloamerika .................................................................................................................................................................................. 67 Od goratega zahoda do Priatlantskega nižavja .............................................................................................. 67 Od subtropskega do polarnega pasu ....................................................................................................................... 72 Prebivalstvo Angloamerike nekoč in danes ........................................................................................................ 79 Združene države Amerike – še vedno prva velesila sodobnega sveta .................................. 85 Kanada – bogata država redko poseljenih prostranstev ...................................................................... 91 Latinska Amerika ........................................................................................................................................................................ 95 Delitev in glavne skupne značilnosti Latinske Amerike .......................................................................... 95 Srednja Amerika – prehod med Severno in Južno Ameriko ............................................................. 98 Mehika – država na meji dveh svetov .............................................................................................................. 100 Medmorska Amerika – most med dvema celinama ........................................................................... 104 Karibski otoki – svet plantaž, novih industrijskih obratov in turizma ................................... 107 Južna Amerika – številni darovi »zelene celine« .......................................................................................... 109 Države velikih družbenih nasprotij ........................................................................................................................... 118

Polarna območja

123

Svet kot celota

132

Abecedno kazalo pojmov ....................................................................................................................................................... 141 Abecedno kazalo geografskih imen ............................................................................................................................. 142 Spletni naslovi za geografijo Afrike in Novega sveta .................................................................................... 143

geografija afrike in novega sveta sdz.indd 3

07/02/2019 14:07

Ključ za uporabo samostojnega delovnega zvezka AFRIKA

Naslov vsebinskega sklopa (poglavja) Naslov podpoglavja Slikovni napovednik

1

Vroča celina je v večini iz starih kamnin Pretežno tropska celina leži na obeh straneh ekvatorja

Geografska enota

A

Severna Afrika

Afrika je po površini trikrat večja od Evrope, vendar precej manjša od največje celine na svetu – Azije. Razteza se od Sredozemskega morja na severu do južnih delov Atlantskega in Indijskega oceana na jugu. Z vseh strani jo obdajajo oceani in morja, le na skrajnem severovzhodu se ob Sueškem prekopu spaja z Azijo. Sueški prekop in Rdeče morje Afriko ločujeta od Azije.

B

8 283 133

233,5

Alžirija, Egipt, Libija, Maroko, Sudan, Tunizija

Tropska Afrika

16 773 521

Zahodna Afrika

7 665 912

390,5

5 368 730

162,8

3 738 879

295,6

5 329 737

172,4

30 386 391

1254,8

Benin, Burkina Faso, Čad, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Liberija, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija, Senegal, Sierra Leone, Slonokoščena obala, Togo Zahodna Sahara, Zelenortski otoki

Nizka ekvatorialna Afrika Angola, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Kamerun, Kongo, Kongo (Zair), Sveti Tomaž in Princ, Srednjeafriška republika

Burundi, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Kenija, Ruanda, Sejšeli, Somalija, Tanzanija, Uganda

Južna Afrika Bocvana, Južna Afrika, Komori, Lesoto, Madagaskar, Malavi, Mauritius, Mozambik, Namibija, Svazi, Zambija, Zimbabve

Skupaj Afrika

Vezno besedilo

AFRIKA

Afrika

Vzhodna Afrika

Statistični podatki o celinah

8

A – površina v km2 B – število prebivalcev v milijonih leta 2018

Od Evrope jo ločuje Sredozemsko morje, ki pa je celini večkrat bolj povezovalo kot ločevalo. Pomembna ločnica pa poteka znotraj same Afrike. Gre za zelo širok pas največje puščave na svetu – Sahare. Ker je dolgo močno ovirala prehod s severa v notranjost celine, se je življenje na skrajnem severu razvijalo drugače kot v drugih delih celine. V Severni Afriki živi večinoma svetlopolto arabsko prebi­ valstvo, ki živi tudi v jugozahodni Aziji, južno od Sahare pa prevladuje temno­ polto prebivalstvo, ki je razvilo povsem svojske kulture. Ta del Afrike imenujemo podsaharska Afrika.

848,9

a. co m

Naslov tematskega sklopa

5

Afrika je večinoma tropska celina. Ekvator jo skoraj na sredini preseka na dva dela.

Skrajni severni in južni del celine sta že tako oddaljena od ekvatorja, da nimata več tropskih značilnosti, ampak segata že v subtropski pas.

Puščava Sahara ovira prehod iz sredozemskega dela Afrike v notranjost celine (Libija).

Afrika je zelo stara in precej uravnana celina

VSEBINSKI SKLOPI

Napoved vsebinskih sklopov

Severni del celine je širši in nižji, južni del pa ožji in bolj gorat. Afriko sestavljajo večinoma kamnine, ki so nastale v najstarejših geoloških obdobjih. Površje je precej uravnano, kajti zunanje sile so ga v stotinah milijonov let obrusile in izravnale. Največji del celine sestavljajo uravnane planote in vmesne kotline.

Kotline so nastale tako, da se je njihovo obrobje dvigalo, dno pa ugrezalo. Zasute so z različnimi (rečnimi, vetrnimi) nanosi. Največja je Kongovska kotlina, seve­ rozahodno od nje pa leži velika Čadska kotlina.

1 Vroča celina je v večini iz starih kamnin 2 Značilnosti prebivalstva na afriški celini 3 Severna Afrika – stik Sredozemlja in Sahare 4 Tropska Afrika zajema države v bližini ekvatorja 5 Južna Afrika je pomembno rudarsko območje

Mladonagubano gorovje Atlas na severozahodu je na tej stari celini izjema.

Nastalo je v istem času kot Alpe. Relief je gorat tudi v vzhodnem delu celine, kjer so vulkanski izbruhi ustvarili več tisoč metrov visoke gore. Tu v vulkanskem pogorju Kilimandžara leži tudi najvišji vrh Afrike (Kibo, 5859 m).

ar n

Kilimandžaro z značilno sneženo »kapo«

130

Rubrika »Ali veš?« z različnimi zanimivostmi, ki širijo tvoja obzorja

Že stari Grki so menili, da mora biti na koncu sveta še ena »južna celina«. Nji­ hove predstave so dolga stoletja vplivale na risanje svetovnih zemljevidov. Južni tečajnik je leta 1773 prvi prečkal kapitan James Cook.

Prvi, ki je stopil na severni pol, je bil Američan Robert E. Peary leta 1909.

Leta 1911, torej dve leti pozneje, je bil osvojen tudi južni pol. Po dramatičnem tekmovanju je nanj prvi stopil Norvežan Roald Amundsen, po mesecu dni pa mu je sledil še Anglež Robert F. Scott, ki je na poti nazaj s člani svoje ekipe tragično preminil.

Prve polarne odprave so bile neizmerno naporne in tvegane. Za prevoz tovora so uporabljali pasje vprege. Danes uporabljajo letala, helikopterje, posebne motorne sani in druge sodobne pripomočke.

Na antarktične obale vozijo turiste z ladjami.

Polovica trditev je pravilnih, polovica napačnih. Obkroži številke pred pravilnimi trditvami.

kn

Vaja 5 Dva od naštetih pojmov ne spadata med značilnosti afriškega prebivalstva. Obkroži številki pred njima.

1 Arabci

5 angleščina

9 ruščina

2 sudanski jeziki

6 francoščina

10 bantu jeziki

3 Sani

7 temnopolta ljudstva

11 Tibetanci

4 Baka

8 prebivalstvo evropskega rodu

CELINA Z BOGATO ZGODOVINO, IZREDNO KULTURNO DEDIŠČINO IN VELIKIMI NARAVNIMI BOGASTVI Afrika ni le zibelka človeštva, od koder so se naši daljni predniki selili na druge celine, ampak je tudi celina z bogato zgodovino ter povsem svojsko in izredno raznoliko kulturno dediščino. Ima veliko naravnih bogastev, ki pa so bila v zadnjih stoletjih zanjo tudi prekletstvo. Evropejci so stoletja izkoriščali njene naravne vire, afriški človek pa ni imel od tega skoraj ničesar. Danes se to izkoriščanje nadaljuje v nekoliko bolj prefinjeni obliki, poleg evropskih držav pa je afriška naravna bogastva začela izkoriščati tudi velesila 21. stoletja – Kitajska.

2 Severni pol leži na celinskem ledu.

3 Ledene gore so odlomljeni kosi ledenikov na kopnem.

4 Severni Atlantski ocean je zaradi toplega morskega toka toplejši od severnega Tihega oceana.

6 Na ozemlju Antarktike se križajo ozemeljske zahteve različnih držav.

7 Kril je pomemben del prehrane Inuitov.

8 Antarktika je s stalnim prebivalstvom precej gosteje poseljena kot Arktika.

Ruševine Velikega Zimbabveja so ostanek glavnega mesta nekdanje mogočne države.

2

Reši naloge.

oaza – rodoviten »otok« zelenja sredi puščave, ki nastane zaradi vodnih virov sudanski jeziki – jeziki, ki jih govorijo na severu podsaharske Afrike bantu jeziki – jeziki, ki jih govorijo v osrednjem in južnem delu podsaharske Afrike naravni prirastek – razlika med številom rojenih in umrlih

a) Plavajoče ledene gore pomenijo nevarnost za plovbo. Z oranžno pobarvaj območja med Antarktiko in rdečo črto, ki omejuje območje plavajočega ledu v zimskem času. b) Na spodnje črte vpiši imena celin, ki so na skici označene s številkami 1, 2 in 3.

1

● Kateri podnebni pas je na splošno gosto poseljen? Kateri deli Afrike so najredkeje poseljeni? ● Zakaj so se Evropejci veliko rajši stalno naseljevali na jugu Afrike, in ne ob ekvatorju? ● Katere so negativne posledice nizkega naravnega prirastka?

1 2

Povzetek

geografija afrike in novega sveta sdz.indd 4

v različnih novih državah. Ker domačini znotraj iste države pogosto govorijo več popolnoma različnih jezikov, se med seboj pogosto sporazumevajo v nekaterih bolj razširjenih afriških jezikih ali pa kar v jeziku nekdanjih kolonialnih gospodarjev – angleščini ali francoščini. Povprečni Afričan tako govori več jezikov.

Med najbolj razširjenimi afriškimi jeziki je svahili v Vzhodni Afriki.

1 Celinski led je najdebelejši na Antarktiki in na Grenlandiji.

Vaja 55

Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje, pri katerih se zahtevnost stopnjuje

AFR IK A

Vaja 54

5 Inuiti še danes živijo le v iglujih.

Novi pojmi z razlago

18

POLARNE ODPRAVE NEKOČ IN DANES

jig

Rubrika »Kdo želi vedeti več?« za doseganje zahtevnejših učnih ciljev

P OL A R N A OBMOČ JA

Vaja

3 c) V prazne okvirje na karti vpiši imena oceanov, ki oblivajo Antarktiko.

3

Afriške družine imajo veliko otrok, zato je visok tudi naravni prirastek. Gostota poselitve je odvisna od naravnih razmer, na splošno pa je najgosteje poseljen savanski pas. Stalni prebivalci puščav živijo le v oazah.

Severno od Sahare živi svetlopolto prebivalstvo, ki po večini spada med Arabce, južno od nje pa živijo številna temnopolta afriška ljudstva. Afričani govorijo številne različne jezike, ki večinoma spadajo v skupini sudanskih in bantu jezikov. Ker se evropski kolonialni gospodarji niso ozirali na jezikovne in etnične meje, tudi današnje državne meje, ki so v bistvu meje nekdanjih kolonij, ne potekajo po etničnih mejah. Povprečni Afričan govori več jezikov, prebivalci pa se pogosto sporazumevajo v jezikih nekdanjih kolonialnih gospodarjev.

20/01/2021 17:38

A FR I K A

5

Afrika Severna Afrika

A B

a. co m

Geografska enota

8 283 133

233,5

Tropska Afrika

16 773 521

848,9

Zahodna Afrika

7 665 912

390,5

5 368 730

162,8

Alžirija, Egipt, Libija, Maroko, Sudan, Tunizija

Benin, Burkina Faso, Čad, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Liberija, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija, Senegal, Sierra Leone, Slonokoščena obala, Togo Zahodna Sahara, Zelenortski otoki

Nizka ekvatorialna Afrika

Vzhodna Afrika

ar n

Angola, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Južni Sudan, Kamerun, Zahodni Kongo, Vzhodni Kongo, Sveti Tomaž in Princ, Srednjeafriška republika

3 738 879

295,6

5 329 737

172,4

Burundi, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Kenija, Ruanda, Sejšeli, Somalija, Tanzanija, Uganda

Južna Afrika

jig

Bocvana, Južna Afrika, Komori, Lesoto, Madagaskar, Malavi, Mauritius, Mozambik, Namibija, Svazi, Zambija, Zimbabve

Skupaj Afrika

30 386 391

1254,8

kn

A – površina v km2 B – število prebivalcev v milijonih leta 2018

geografija afrike in novega sveta sdz.indd 5

VSEBINSKI SKLOPI 1 Vroča celina je v večini iz starih kamnin 2 Značilnosti prebivalstva na afriški celini 3 Severna Afrika – stik Sredozemlja in Sahare 4 Tropska Afrika zajema države v bližini ekvatorja 5 Južna Afrika je pomembno rudarsko območje

07/02/2019 14:07

AF R IK A

a. co m

6

kn

jig

ar n

KARTA A

geografija afrike in novega sveta sdz.indd 6

07/02/2019 14:07

kn

jig

ar n

A A3

7

a. co m

A FR I K A

geografija afrike in novega sveta sdz.indd 7

07/02/2019 14:07

8

AF R IK A

1

Vroča celina je v večini sestavljena iz starih kamnin Pretežno tropska celina leži na obeh straneh ekvatorja

a. co m

Afrika je po površini trikrat večja od Evrope, vendar precej manjša od največje celine na svetu – Azije. Razteza se od Sredozemskega morja na severu do južnih delov Atlantskega in Indijskega oceana na jugu. Z vseh strani jo obdajajo oceani in morja, le na skrajnem severovzhodu se ob Sueškem prekopu spaja z Azijo. Sueški prekop in Rdeče morje Afriko ločujeta od Azije.

jig

ar n

Od Evrope jo ločuje Sredozemsko morje, ki pa je celini večkrat bolj povezovalo kot ločevalo. Najbolj se približata na Gibraltarskih vratih. Pomembna ločnica pa poteka znotraj same Afrike. Gre za zelo širok pas največje puščave na svetu – Sahare. Ker je dolgo močno ovirala prehod s severa v notranjost celine, se je živ­ljenje na skrajnem severu razvijalo drugače kot v drugih delih celine. V Severni Afriki živi večinoma svetlopolto arabsko prebi­val­ stvo, ki živi tudi v jugozahodni Aziji, južno od Sahare pa prevladuje temnopolto prebivalstvo, ki je razvilo povsem svojske kulture. Ta del Afrike imenujemo Podsa­har­ ska Afrika.

Afrika je večinoma tropska celina. Ekvator jo skoraj na sredini preseka na dva dela.

Skrajni severni in južni del celine sta že tako oddaljena od ekvatorja, da nimata več tropskih značilnosti, ampak segata že v subtropski pas.

Puščava Sahara ovira prehod iz sredozemskega dela Afrike v notranjost celine (Libija).

kn

Afrika je zelo stara in precej uravnana celina Severni del celine je širši in nižji, južni del pa ožji in bolj gorat. Afriko sestavljajo večinoma kamnine, ki so nastale v najstarejših geoloških obdobjih. Površje je pre­cej uravnano, kajti zunanje sile so ga v stotinah milijonov let obrusile in izrav­nale. Največji del celine sestavljajo uravnane planote in vmesne kotline.

Kotline so nastale tako, da se je njihovo obrobje dvigalo, dno pa ugrezalo. Zasute so z različnimi (rečnimi, vetrnimi) nanosi. Največja je Kongovska kotlina, seve­ ro­­­zahodno od nje pa leži velika Čadska kotlina.

Mladonagubano gorovje Atlas na severozahodu je na tej stari celini izjema.

Nastalo je v istem času kot Alpe. Relief je gorat tudi v vzhodnem delu celine, kjer so vulkanski izbruhi ustvarili več tisoč metrov visoke gore. Tu v vulkanskem pogorju Kilimandžara leži tudi najvišji vrh Afrike (Kibo, 5859 m).

Kilimandžaro z značilno sneženo »kapo«. Ime gore v jeziku svahili pomeni »bleščeča gora«.

geografija afrike in novega sveta sdz.indd 8

07/02/2019 14:07

A FR I K A

9

Robno gorovje v narodnem parku Royal Natal (Južna Afrika

Vaja 1

ar n

Površje Afrike

a. co m

Za precejšen del Afrike je značilno, da se kmalu za obalnim pasom začnejo strmo dvigati robna gorovja, ki se potem polagoma spuščajo v notranjost celine. Takšno je na primer Zmajevo gorovje na jugovzhodu celine. Zato lahko reliefno izoblikovanost Afrike primerjamo z narobe obrnjenim krožnikom.

Na črte pod karto k posamezni številki vpiši imena gorovij (1, 2), vulkanskega pogorja (3), puščave (4), kotlin (5, 6), morij (7, 8), oceanov (9, 10) in prekopa (11).

7

1

jig

1 2

11 4

3

8 6

4

kn

5 6

5

3 9

7 8

10

9 10

2

11

geografija afrike in novega sveta sdz.indd 9

07/02/2019 14:07

10

AF R IK A

TRGANJE AFRIŠKE CELINE Današnja Afrika je del nekdanje skupne celine, imenovane Pangea, ki je v geološki pretek­ losti združevala vse današnje celine. Zaradi premikanja Zemljinih plošč je ta enotna celina razpadla na kose in njeni posamezni deli so začeli drseti na vse strani. Tako so nastale današnje celine.

a. co m

Z Afriko se dogaja podobno kot nekoč s Pangeo – začela se je trgati. To trganje poteka vzdolž ugreznjenih tektonskih jarkov na vzhodu celine. Skrajni vzhodni del se počasi odmika od preostale Afrike in v geološki prihodnosti se nam tako obetata vsaj dve Afriki.

Trganje afriške celine

Pod žgočim soncem

ar n

Tri četrtine Afrike leži v vročem ali tropskem toplotnem pasu. Zato je ena najbolj vročih celin. Zaradi razlik v oddaljenosti od morja, nadmorski višini in smeri vetrov se podnebne razmere v posameznih delih celine precej razlikujejo.

jig

Ob ekvatorju je sonce vse leto opoldne nad našo glavo blizu zenita – točke na nebu, ki je navpično nad nami. Kjer je sonce v zenitu, padajo sončni žarki na površje pravokotno. Zato so tam temperature stalno visoke. Segreti zrak se naglo dviguje in se v višjih zračnih plasteh ohlaja. Posledica tega je zgostitev ali kondenzacija vlage v zraku. Tako nastajajo oblaki in padavine, ki praviloma padejo popoldne. Vsakdanje vremensko dogajanje v dneh, ko je sonce v zenitu, nam prikazuje spodnja skica.

kn

Deževni oblaki ob ekvatorju

Podnebje ob ekvatorju je zaradi pogostih padavin stalno vroče in hkrati stalno vlažno. Imenujemo ga ekvatorialno podnebje. Vroč zrak in velika vlažnost slabo ­ oseljen. vplivata na počutje, zato je pas ekvatorialnega podnebja zelo redko p

9.00

6.30

12.00 15.00

17.30

Vremensko dogajanje ob ekvatorju v dneh, ko je sonce v zenitu

geografija afrike in novega sveta sdz.indd 10

07/02/2019 14:07

A FR I K A

11

a. co m

Sonce v zenitu se čez leto premika proti povratnikoma in nazaj. Z njim se selijo tudi padavine, ki jih imenujemo zenitno deževje. Kraji med ekvatorjem in povratnikoma imajo sonce v zenitu dvakrat na leto. Zato imajo dve deževni in dve suhi dobi, blizu povratnikov strnjeni v eno deževno in eno suho dobo.

Podnebje, kjer se menjavata deževna in suha doba, je savansko podnebje.

V savanskem podnebju travniško rastlinstvo in drevje v času deževne dobe postaneta zelena in bujna.

Žirafa je savanska žival.

kn

jig

ar n

V višjih plasteh ozračja nad ekvatorjem se zrak razteka proti povratnikoma. Tam se zračne gmote spuščajo k tlom, zato se segrevajo in sušijo. Tako je ob povrat­ nikih nastal pas puščavskega ali polpuščavskega podnebja (puščava Sahara na severu in polpuščava Kalahari na jugu celine). Vroči in suhi vetrovi iz puščav­ skega in polpuščavskega pasu nato pri tleh pihajo od povratnikov nazaj proti ekvatorju. Imenujejo se pasati.

Kroženje zraka med ekvatorjem in povratnikoma ustvarja različne tipe podnebja. V odvisnosti od njih se je razvilo gozdno, savansko, polpuščavsko in puščavsko rastlinstvo.

geografija afrike in novega sveta sdz.indd 11

07/02/2019 14:07

12

AF R IK A

SAHARA JE NAJVEČJA PUŠČAVA NA SVETU Razteza se od zahoda do vzhoda celine. Meri 9 milijonov km2, kar je za več kot 400 Slovenij. Saharo si običajno predstav­ ljamo kot svet slikovitih peščenih sipin. V resnici te najdemo le na desetini površja, večina Sahare pa je pusta kamnita pokrajina z redkimi šopi trave.

a. co m

Značilni prebivalci Sahare so beduini. Z belimi oblačili si telo in glavo zavarujejo pred žgočim soncem. Nekoč so živeli v šotorih in se selili iz kraja v kraj. Danes po večini živijo v hišah, namesto na kamelah pa se rajši prevažajo v terenskih vozilih.

Edino oblačila še nosijo bolj tradicionalna, saj se takšna v puščavi še danes najbolje obnesejo.

Večine Sahare ne sestavljajo slikovite peščene sipine, ampak pusta kamnita pokrajina (Libijska puščava).

kn

jig

ar n

Afrika sega na skrajnem severu in jugu tudi v subtropski toplotni pas. V tem pasu vlada na severu celine v bližini Sredozemskega morja sredozemsko ­podnebje. Podobno je v južnem delu Afrike, kjer je podnebje na skrajnem jugo­ zahodu sredozemsko, na jugovzhodu pa vlažno subtropsko. V subtropskem toplotnem pasu ni več tako vroče kot v tropskem pasu.

Padavine in temperature v Afriki

geografija afrike in novega sveta sdz.indd 12

07/02/2019 14:07

A FR I K A

13

Vaja 2 Med podčrtanimi besedami so štiri pravilne, štiri pa so napačne. Za vsako pravilno besedo naredi na črti v oklepaju kljukico, za vsako napačno pa na črto napiši pravilno besedo.

Južni del Afrike ima večjo (

), nadmorsko višino in je po obliki ožji ( ) kamnin.

od severnega dela celine. Afriška celina je zgrajena iz večinoma mladih ( ). Ob povratnikih (

Najvišji vrh Afrike leži v pogorju Atlasa (

) podnebju se menjavata

deževna in suha doba. Polpuščava Kalahari leži ob južnem tečajniku ( severu celine vlada sredozemsko (

) je sonce

a. co m

vse leto opoldne nad glavo blizu zenita. V savanskem (

)

). Na skrajnem

) podnebje.

Od tropskega deževnega gozda do suhe puščave in mediteranskega rastlinstva

Rastlinstvo v Afriki je odsev podnebnih razmer. Zanj so najpomembnejše pada­ vine. Kjer jih je dovolj, uspeva bujno rastlinstvo, kjer jih primanjkuje, se širijo polpuščave in puščave.

kn

jig

ar n

V tropskem deževnem gozdu raste bujno rastlinstvo in uspeva veliko dreves­ nih vrst. Precej je tudi ovijalk. To je posledica velike vlažnosti, pogostih padavin in visokih temperatur. Največ tropskega deževnega gozda je v Kongovski kotlini.

Zaradi izsekavanja je vedno bolj ogrožen, zato tudi živali izgubljajo svoj življenjski prostor. Ob rekah, kjer se svetloba prebije do tal, se je razrasla džungla. To je zelo težko prehoden gozd, v katerem rastline ob tleh na gosto poženejo liste in stebla. V njem domujejo ptice, opice ter kače in drugi plazilci.

Afrika v svoji raznolikosti

geografija afrike in novega sveta sdz.indd 13

07/02/2019 14:07