Karmen Kolnik, Ana Korže Vovk, Marta Otič, Jurij Senegačnik
a. co m
GE GRAFIJA
AFRIKE IN NOVEGA SVETA
kn
jig
ar n
SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK za 8. razred osnovne šole
geografija afrike in novega sveta sdz.indd 1
07/02/2019 14:07
GEOGRAFIJA AFRIKE IN NOVEGA SVETA Samostojni delovni zvezek za 8. razred osnovne šole
Avtorji dr. Karmen Kolnik, dr. Ana Korže Vovk, Marta Otič, dr. Jurij Senegačnik Strokovni pregled Alenka Lepoša Berro, Andrej Krumpak, Tomaž Oršič
Lektorica Katja Paladin Zemljevidi mag. Mateja Rihtaršič, Ana Seifert Risbe Gregor Markelj
a. co m
Urednik dr. Jurij Senegačnik
Fotografije Bojan Brecelj, Aleš Fevžer, Tomo Križnar, Andreja Senegačnik, dr. Jurij Senegačnik, dr. Ivan Šprajc, Bigstock, Getty Images, Shutterstock, Arhiv založbe Modrijan Oprema in oblikovanje Beti Jazbec
ar n
Računalniški prelom Goran Čurčič Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o. Za založbo Matic Jurkošek Tisk JP Službeni glasnik Naklada 2000 izvodov
jig
Ljubljana 2021 Prva izdaja, 1. ponatis
Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
kn
© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2018). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(100)(075.2)(076.1)
Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com
geografija afrike in novega sveta sdz.indd 2
GEOGRAFIJA Afrike in Novega sveta. Samostojni delovni zvezek za 8. razred osnovne šole / Karmen Kolenc-Kolnik … [et al.] ; [zemljevidi Mateja Rihtaršič ; Ana Seifert, risbe Gregor Markelj ; fotografije Bojan Brecelj … et al.]. – 1. izd., 1. ponatis. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2021 ISBN 978-961-7053-44-9 1. Kolnik, Karmen COBISS.SI-ID 36130563
12/01/2021 13:45
Kazalo Afrika
Avstralija in Oceanija
a. co m
5 Vroča celina je v večini sestavljena iz starih kamnin .................................................................................... 8 Značilnosti prebivalstva na afriški celini ................................................................................................................. 16 Severna Afrika – stik Sredozemlja in Sahare ....................................................................................................... 19 Tropska Afrika zajema države v bližini ekvatorja ........................................................................................... 25 Južna Afrika je pomembno rudarsko območje ............................................................................................... 32
37 Avstralija – odmaknjena in večinoma sušna celina ..................................................................................... 40 Zelo redka poselitev in visoko razvito gospodarstvo ............................................................................... 46 Nova Zelandija – otoška država v Tihem oceanu ......................................................................................... 52 Oceanija – več skupin otočij sredi oceana ............................................................................................................ 55
Amerika
kn
jig
ar n
61 Ameriko sestavlja več Amerik ............................................................................................................................................ 62 Angloamerika .................................................................................................................................................................................. 67 Od goratega zahoda do Priatlantskega nižavja .............................................................................................. 67 Od subtropskega do polarnega pasu ....................................................................................................................... 72 Prebivalstvo Angloamerike nekoč in danes ........................................................................................................ 79 Združene države Amerike – še vedno prva velesila sodobnega sveta .................................. 85 Kanada – bogata država redko poseljenih prostranstev ...................................................................... 91 Latinska Amerika ........................................................................................................................................................................ 95 Delitev in glavne skupne značilnosti Latinske Amerike .......................................................................... 95 Srednja Amerika – prehod med Severno in Južno Ameriko ............................................................. 98 Mehika – država na meji dveh svetov .............................................................................................................. 100 Medmorska Amerika – most med dvema celinama ........................................................................... 104 Karibski otoki – svet plantaž, novih industrijskih obratov in turizma ................................... 107 Južna Amerika – številni darovi »zelene celine« .......................................................................................... 109 Države velikih družbenih nasprotij ........................................................................................................................... 118
Polarna območja
123
Svet kot celota
132
Abecedno kazalo pojmov ....................................................................................................................................................... 141 Abecedno kazalo geografskih imen ............................................................................................................................. 142 Spletni naslovi za geografijo Afrike in Novega sveta .................................................................................... 143
geografija afrike in novega sveta sdz.indd 3
07/02/2019 14:07
Ključ za uporabo samostojnega delovnega zvezka AFRIKA
Naslov vsebinskega sklopa (poglavja) Naslov podpoglavja Slikovni napovednik
1
Vroča celina je v večini iz starih kamnin Pretežno tropska celina leži na obeh straneh ekvatorja
Geografska enota
A
Severna Afrika
Afrika je po površini trikrat večja od Evrope, vendar precej manjša od največje celine na svetu – Azije. Razteza se od Sredozemskega morja na severu do južnih delov Atlantskega in Indijskega oceana na jugu. Z vseh strani jo obdajajo oceani in morja, le na skrajnem severovzhodu se ob Sueškem prekopu spaja z Azijo. Sueški prekop in Rdeče morje Afriko ločujeta od Azije.
B
8 283 133
233,5
Alžirija, Egipt, Libija, Maroko, Sudan, Tunizija
Tropska Afrika
16 773 521
Zahodna Afrika
7 665 912
390,5
5 368 730
162,8
3 738 879
295,6
5 329 737
172,4
30 386 391
1254,8
Benin, Burkina Faso, Čad, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Liberija, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija, Senegal, Sierra Leone, Slonokoščena obala, Togo Zahodna Sahara, Zelenortski otoki
Nizka ekvatorialna Afrika Angola, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Kamerun, Kongo, Kongo (Zair), Sveti Tomaž in Princ, Srednjeafriška republika
Burundi, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Kenija, Ruanda, Sejšeli, Somalija, Tanzanija, Uganda
Južna Afrika Bocvana, Južna Afrika, Komori, Lesoto, Madagaskar, Malavi, Mauritius, Mozambik, Namibija, Svazi, Zambija, Zimbabve
Skupaj Afrika
Vezno besedilo
AFRIKA
Afrika
Vzhodna Afrika
Statistični podatki o celinah
8
A – površina v km2 B – število prebivalcev v milijonih leta 2018
Od Evrope jo ločuje Sredozemsko morje, ki pa je celini večkrat bolj povezovalo kot ločevalo. Pomembna ločnica pa poteka znotraj same Afrike. Gre za zelo širok pas največje puščave na svetu – Sahare. Ker je dolgo močno ovirala prehod s severa v notranjost celine, se je življenje na skrajnem severu razvijalo drugače kot v drugih delih celine. V Severni Afriki živi večinoma svetlopolto arabsko prebi valstvo, ki živi tudi v jugozahodni Aziji, južno od Sahare pa prevladuje temno polto prebivalstvo, ki je razvilo povsem svojske kulture. Ta del Afrike imenujemo podsaharska Afrika.
848,9
a. co m
Naslov tematskega sklopa
5
Afrika je večinoma tropska celina. Ekvator jo skoraj na sredini preseka na dva dela. Skrajni severni in južni del celine sta že tako oddaljena od ekvatorja, da nimata več tropskih značilnosti, ampak segata že v subtropski pas.
Puščava Sahara ovira prehod iz sredozemskega dela Afrike v notranjost celine (Libija).
Afrika je zelo stara in precej uravnana celina
VSEBINSKI SKLOPI
Napoved vsebinskih sklopov
Severni del celine je širši in nižji, južni del pa ožji in bolj gorat. Afriko sestavljajo večinoma kamnine, ki so nastale v najstarejših geoloških obdobjih. Površje je precej uravnano, kajti zunanje sile so ga v stotinah milijonov let obrusile in izravnale. Največji del celine sestavljajo uravnane planote in vmesne kotline. Kotline so nastale tako, da se je njihovo obrobje dvigalo, dno pa ugrezalo. Zasute so z različnimi (rečnimi, vetrnimi) nanosi. Največja je Kongovska kotlina, seve rozahodno od nje pa leži velika Čadska kotlina.
1 Vroča celina je v večini iz starih kamnin 2 Značilnosti prebivalstva na afriški celini 3 Severna Afrika – stik Sredozemlja in Sahare 4 Tropska Afrika zajema države v bližini ekvatorja 5 Južna Afrika je pomembno rudarsko območje
Mladonagubano gorovje Atlas na severozahodu je na tej stari celini izjema. Nastalo je v istem času kot Alpe. Relief je gorat tudi v vzhodnem delu celine, kjer so vulkanski izbruhi ustvarili več tisoč metrov visoke gore. Tu v vulkanskem pogorju Kilimandžara leži tudi najvišji vrh Afrike (Kibo, 5859 m).
ar n
Kilimandžaro z značilno sneženo »kapo«
130
Rubrika »Ali veš?« z različnimi zanimivostmi, ki širijo tvoja obzorja
Že stari Grki so menili, da mora biti na koncu sveta še ena »južna celina«. Nji hove predstave so dolga stoletja vplivale na risanje svetovnih zemljevidov. Južni tečajnik je leta 1773 prvi prečkal kapitan James Cook. Prvi, ki je stopil na severni pol, je bil Američan Robert E. Peary leta 1909. Leta 1911, torej dve leti pozneje, je bil osvojen tudi južni pol. Po dramatičnem tekmovanju je nanj prvi stopil Norvežan Roald Amundsen, po mesecu dni pa mu je sledil še Anglež Robert F. Scott, ki je na poti nazaj s člani svoje ekipe tragično preminil. Prve polarne odprave so bile neizmerno naporne in tvegane. Za prevoz tovora so uporabljali pasje vprege. Danes uporabljajo letala, helikopterje, posebne motorne sani in druge sodobne pripomočke.
Na antarktične obale vozijo turiste z ladjami.
Polovica trditev je pravilnih, polovica napačnih. Obkroži številke pred pravilnimi trditvami.
kn
Vaja 5 Dva od naštetih pojmov ne spadata med značilnosti afriškega prebivalstva. Obkroži številki pred njima. 1 Arabci
5 angleščina
9 ruščina
2 sudanski jeziki
6 francoščina
10 bantu jeziki
3 Sani
7 temnopolta ljudstva
11 Tibetanci
4 Baka
8 prebivalstvo evropskega rodu
CELINA Z BOGATO ZGODOVINO, IZREDNO KULTURNO DEDIŠČINO IN VELIKIMI NARAVNIMI BOGASTVI Afrika ni le zibelka človeštva, od koder so se naši daljni predniki selili na druge celine, ampak je tudi celina z bogato zgodovino ter povsem svojsko in izredno raznoliko kulturno dediščino. Ima veliko naravnih bogastev, ki pa so bila v zadnjih stoletjih zanjo tudi prekletstvo. Evropejci so stoletja izkoriščali njene naravne vire, afriški človek pa ni imel od tega skoraj ničesar. Danes se to izkoriščanje nadaljuje v nekoliko bolj prefinjeni obliki, poleg evropskih držav pa je afriška naravna bogastva začela izkoriščati tudi velesila 21. stoletja – Kitajska.
2 Severni pol leži na celinskem ledu. 3 Ledene gore so odlomljeni kosi ledenikov na kopnem. 4 Severni Atlantski ocean je zaradi toplega morskega toka toplejši od severnega Tihega oceana. 6 Na ozemlju Antarktike se križajo ozemeljske zahteve različnih držav. 7 Kril je pomemben del prehrane Inuitov. 8 Antarktika je s stalnim prebivalstvom precej gosteje poseljena kot Arktika.
Ruševine Velikega Zimbabveja so ostanek glavnega mesta nekdanje mogočne države.
2
Reši naloge.
oaza – rodoviten »otok« zelenja sredi puščave, ki nastane zaradi vodnih virov sudanski jeziki – jeziki, ki jih govorijo na severu podsaharske Afrike bantu jeziki – jeziki, ki jih govorijo v osrednjem in južnem delu podsaharske Afrike naravni prirastek – razlika med številom rojenih in umrlih
a) Plavajoče ledene gore pomenijo nevarnost za plovbo. Z oranžno pobarvaj območja med Antarktiko in rdečo črto, ki omejuje območje plavajočega ledu v zimskem času. b) Na spodnje črte vpiši imena celin, ki so na skici označene s številkami 1, 2 in 3.
1
● Kateri podnebni pas je na splošno gosto poseljen? Kateri deli Afrike so najredkeje poseljeni? ● Zakaj so se Evropejci veliko rajši stalno naseljevali na jugu Afrike, in ne ob ekvatorju? ● Katere so negativne posledice nizkega naravnega prirastka?
1 2
Povzetek
geografija afrike in novega sveta sdz.indd 4
v različnih novih državah. Ker domačini znotraj iste države pogosto govorijo več popolnoma različnih jezikov, se med seboj pogosto sporazumevajo v nekaterih bolj razširjenih afriških jezikih ali pa kar v jeziku nekdanjih kolonialnih gospodarjev – angleščini ali francoščini. Povprečni Afričan tako govori več jezikov. Med najbolj razširjenimi afriškimi jeziki je svahili v Vzhodni Afriki.
1 Celinski led je najdebelejši na Antarktiki in na Grenlandiji.
Vaja 55
Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje, pri katerih se zahtevnost stopnjuje
AFR IK A
Vaja 54
5 Inuiti še danes živijo le v iglujih.
Novi pojmi z razlago
18
POLARNE ODPRAVE NEKOČ IN DANES
jig
Rubrika »Kdo želi vedeti več?« za doseganje zahtevnejših učnih ciljev
P OL A R N A OBMOČ JA
Vaja
3 c) V prazne okvirje na karti vpiši imena oceanov, ki oblivajo Antarktiko. 3
Afriške družine imajo veliko otrok, zato je visok tudi naravni prirastek. Gostota poselitve je odvisna od naravnih razmer, na splošno pa je najgosteje poseljen savanski pas. Stalni prebivalci puščav živijo le v oazah. Severno od Sahare živi svetlopolto prebivalstvo, ki po večini spada med Arabce, južno od nje pa živijo številna temnopolta afriška ljudstva. Afričani govorijo številne različne jezike, ki večinoma spadajo v skupini sudanskih in bantu jezikov. Ker se evropski kolonialni gospodarji niso ozirali na jezikovne in etnične meje, tudi današnje državne meje, ki so v bistvu meje nekdanjih kolonij, ne potekajo po etničnih mejah. Povprečni Afričan govori več jezikov, prebivalci pa se pogosto sporazumevajo v jezikih nekdanjih kolonialnih gospodarjev.
20/01/2021 17:38
A FR I K A
5
Afrika Severna Afrika
A B
a. co m
Geografska enota
8 283 133
233,5
Tropska Afrika
16 773 521
848,9
Zahodna Afrika
7 665 912
390,5
5 368 730
162,8
Alžirija, Egipt, Libija, Maroko, Sudan, Tunizija
Benin, Burkina Faso, Čad, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Liberija, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija, Senegal, Sierra Leone, Slonokoščena obala, Togo Zahodna Sahara, Zelenortski otoki
Nizka ekvatorialna Afrika
Vzhodna Afrika
ar n
Angola, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Južni Sudan, Kamerun, Zahodni Kongo, Vzhodni Kongo, Sveti Tomaž in Princ, Srednjeafriška republika
3 738 879
295,6
5 329 737
172,4
Burundi, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Kenija, Ruanda, Sejšeli, Somalija, Tanzanija, Uganda
Južna Afrika
jig
Bocvana, Južna Afrika, Komori, Lesoto, Madagaskar, Malavi, Mauritius, Mozambik, Namibija, Svazi, Zambija, Zimbabve
Skupaj Afrika
30 386 391
1254,8
kn
A – površina v km2 B – število prebivalcev v milijonih leta 2018
geografija afrike in novega sveta sdz.indd 5
VSEBINSKI SKLOPI 1 Vroča celina je v večini iz starih kamnin 2 Značilnosti prebivalstva na afriški celini 3 Severna Afrika – stik Sredozemlja in Sahare 4 Tropska Afrika zajema države v bližini ekvatorja 5 Južna Afrika je pomembno rudarsko območje
07/02/2019 14:07
AF R IK A
a. co m
6
kn
jig
ar n
KARTA A
geografija afrike in novega sveta sdz.indd 6
07/02/2019 14:07
kn
jig
ar n
A A3
7
a. co m
A FR I K A
geografija afrike in novega sveta sdz.indd 7
07/02/2019 14:07
8
AF R IK A
1
Vroča celina je v večini sestavljena iz starih kamnin Pretežno tropska celina leži na obeh straneh ekvatorja
a. co m
Afrika je po površini trikrat večja od Evrope, vendar precej manjša od največje celine na svetu – Azije. Razteza se od Sredozemskega morja na severu do južnih delov Atlantskega in Indijskega oceana na jugu. Z vseh strani jo obdajajo oceani in morja, le na skrajnem severovzhodu se ob Sueškem prekopu spaja z Azijo. Sueški prekop in Rdeče morje Afriko ločujeta od Azije.
jig
ar n
Od Evrope jo ločuje Sredozemsko morje, ki pa je celini večkrat bolj povezovalo kot ločevalo. Najbolj se približata na Gibraltarskih vratih. Pomembna ločnica pa poteka znotraj same Afrike. Gre za zelo širok pas največje puščave na svetu – Sahare. Ker je dolgo močno ovirala prehod s severa v notranjost celine, se je življenje na skrajnem severu razvijalo drugače kot v drugih delih celine. V Severni Afriki živi večinoma svetlopolto arabsko prebival stvo, ki živi tudi v jugozahodni Aziji, južno od Sahare pa prevladuje temnopolto prebivalstvo, ki je razvilo povsem svojske kulture. Ta del Afrike imenujemo Podsahar ska Afrika. Afrika je večinoma tropska celina. Ekvator jo skoraj na sredini preseka na dva dela. Skrajni severni in južni del celine sta že tako oddaljena od ekvatorja, da nimata več tropskih značilnosti, ampak segata že v subtropski pas. Puščava Sahara ovira prehod iz sredozemskega dela Afrike v notranjost celine (Libija).
kn
Afrika je zelo stara in precej uravnana celina Severni del celine je širši in nižji, južni del pa ožji in bolj gorat. Afriko sestavljajo večinoma kamnine, ki so nastale v najstarejših geoloških obdobjih. Površje je precej uravnano, kajti zunanje sile so ga v stotinah milijonov let obrusile in izravnale. Največji del celine sestavljajo uravnane planote in vmesne kotline. Kotline so nastale tako, da se je njihovo obrobje dvigalo, dno pa ugrezalo. Zasute so z različnimi (rečnimi, vetrnimi) nanosi. Največja je Kongovska kotlina, seve rozahodno od nje pa leži velika Čadska kotlina. Mladonagubano gorovje Atlas na severozahodu je na tej stari celini izjema. Nastalo je v istem času kot Alpe. Relief je gorat tudi v vzhodnem delu celine, kjer so vulkanski izbruhi ustvarili več tisoč metrov visoke gore. Tu v vulkanskem pogorju Kilimandžara leži tudi najvišji vrh Afrike (Kibo, 5859 m). Kilimandžaro z značilno sneženo »kapo«. Ime gore v jeziku svahili pomeni »bleščeča gora«.
geografija afrike in novega sveta sdz.indd 8
07/02/2019 14:07
A FR I K A
9
Robno gorovje v narodnem parku Royal Natal (Južna Afrika
Vaja 1
ar n
Površje Afrike
a. co m
Za precejšen del Afrike je značilno, da se kmalu za obalnim pasom začnejo strmo dvigati robna gorovja, ki se potem polagoma spuščajo v notranjost celine. Takšno je na primer Zmajevo gorovje na jugovzhodu celine. Zato lahko reliefno izoblikovanost Afrike primerjamo z narobe obrnjenim krožnikom.
Na črte pod karto k posamezni številki vpiši imena gorovij (1, 2), vulkanskega pogorja (3), puščave (4), kotlin (5, 6), morij (7, 8), oceanov (9, 10) in prekopa (11). 7
1
jig
1 2
11 4
3
8 6
4
kn
5 6
5
3 9
7 8
10
9 10
2
11
geografija afrike in novega sveta sdz.indd 9
07/02/2019 14:07
10
AF R IK A
TRGANJE AFRIŠKE CELINE Današnja Afrika je del nekdanje skupne celine, imenovane Pangea, ki je v geološki pretek losti združevala vse današnje celine. Zaradi premikanja Zemljinih plošč je ta enotna celina razpadla na kose in njeni posamezni deli so začeli drseti na vse strani. Tako so nastale današnje celine.
a. co m
Z Afriko se dogaja podobno kot nekoč s Pangeo – začela se je trgati. To trganje poteka vzdolž ugreznjenih tektonskih jarkov na vzhodu celine. Skrajni vzhodni del se počasi odmika od preostale Afrike in v geološki prihodnosti se nam tako obetata vsaj dve Afriki.
Trganje afriške celine
Pod žgočim soncem
ar n
Tri četrtine Afrike leži v vročem ali tropskem toplotnem pasu. Zato je ena najbolj vročih celin. Zaradi razlik v oddaljenosti od morja, nadmorski višini in smeri vetrov se podnebne razmere v posameznih delih celine precej razlikujejo.
jig
Ob ekvatorju je sonce vse leto opoldne nad našo glavo blizu zenita – točke na nebu, ki je navpično nad nami. Kjer je sonce v zenitu, padajo sončni žarki na površje pravokotno. Zato so tam temperature stalno visoke. Segreti zrak se naglo dviguje in se v višjih zračnih plasteh ohlaja. Posledica tega je zgostitev ali kondenzacija vlage v zraku. Tako nastajajo oblaki in padavine, ki praviloma padejo popoldne. Vsakdanje vremensko dogajanje v dneh, ko je sonce v zenitu, nam prikazuje spodnja skica.
kn
Deževni oblaki ob ekvatorju
Podnebje ob ekvatorju je zaradi pogostih padavin stalno vroče in hkrati stalno vlažno. Imenujemo ga ekvatorialno podnebje. Vroč zrak in velika vlažnost slabo oseljen. vplivata na počutje, zato je pas ekvatorialnega podnebja zelo redko p
9.00
6.30
12.00 15.00
17.30
Vremensko dogajanje ob ekvatorju v dneh, ko je sonce v zenitu
geografija afrike in novega sveta sdz.indd 10
07/02/2019 14:07
A FR I K A
11
a. co m
Sonce v zenitu se čez leto premika proti povratnikoma in nazaj. Z njim se selijo tudi padavine, ki jih imenujemo zenitno deževje. Kraji med ekvatorjem in povratnikoma imajo sonce v zenitu dvakrat na leto. Zato imajo dve deževni in dve suhi dobi, blizu povratnikov strnjeni v eno deževno in eno suho dobo. Podnebje, kjer se menjavata deževna in suha doba, je savansko podnebje.
V savanskem podnebju travniško rastlinstvo in drevje v času deževne dobe postaneta zelena in bujna.
Žirafa je savanska žival.
kn
jig
ar n
V višjih plasteh ozračja nad ekvatorjem se zrak razteka proti povratnikoma. Tam se zračne gmote spuščajo k tlom, zato se segrevajo in sušijo. Tako je ob povrat nikih nastal pas puščavskega ali polpuščavskega podnebja (puščava Sahara na severu in polpuščava Kalahari na jugu celine). Vroči in suhi vetrovi iz puščav skega in polpuščavskega pasu nato pri tleh pihajo od povratnikov nazaj proti ekvatorju. Imenujejo se pasati.
Kroženje zraka med ekvatorjem in povratnikoma ustvarja različne tipe podnebja. V odvisnosti od njih se je razvilo gozdno, savansko, polpuščavsko in puščavsko rastlinstvo.
geografija afrike in novega sveta sdz.indd 11
07/02/2019 14:07
12
AF R IK A
SAHARA JE NAJVEČJA PUŠČAVA NA SVETU Razteza se od zahoda do vzhoda celine. Meri 9 milijonov km2, kar je za več kot 400 Slovenij. Saharo si običajno predstav ljamo kot svet slikovitih peščenih sipin. V resnici te najdemo le na desetini površja, večina Sahare pa je pusta kamnita pokrajina z redkimi šopi trave.
a. co m
Značilni prebivalci Sahare so beduini. Z belimi oblačili si telo in glavo zavarujejo pred žgočim soncem. Nekoč so živeli v šotorih in se selili iz kraja v kraj. Danes po večini živijo v hišah, namesto na kamelah pa se rajši prevažajo v terenskih vozilih. Edino oblačila še nosijo bolj tradicionalna, saj se takšna v puščavi še danes najbolje obnesejo.
Večine Sahare ne sestavljajo slikovite peščene sipine, ampak pusta kamnita pokrajina (Libijska puščava).
kn
jig
ar n
Afrika sega na skrajnem severu in jugu tudi v subtropski toplotni pas. V tem pasu vlada na severu celine v bližini Sredozemskega morja sredozemsko podnebje. Podobno je v južnem delu Afrike, kjer je podnebje na skrajnem jugo zahodu sredozemsko, na jugovzhodu pa vlažno subtropsko. V subtropskem toplotnem pasu ni več tako vroče kot v tropskem pasu.
Padavine in temperature v Afriki
geografija afrike in novega sveta sdz.indd 12
07/02/2019 14:07
A FR I K A
13
Vaja 2 Med podčrtanimi besedami so štiri pravilne, štiri pa so napačne. Za vsako pravilno besedo naredi na črti v oklepaju kljukico, za vsako napačno pa na črto napiši pravilno besedo. Južni del Afrike ima večjo (
), nadmorsko višino in je po obliki ožji ( ) kamnin.
od severnega dela celine. Afriška celina je zgrajena iz večinoma mladih ( ). Ob povratnikih (
Najvišji vrh Afrike leži v pogorju Atlasa (
) podnebju se menjavata
deževna in suha doba. Polpuščava Kalahari leži ob južnem tečajniku ( severu celine vlada sredozemsko (
) je sonce
a. co m
vse leto opoldne nad glavo blizu zenita. V savanskem (
)
). Na skrajnem
) podnebje.
Od tropskega deževnega gozda do suhe puščave in mediteranskega rastlinstva
Rastlinstvo v Afriki je odsev podnebnih razmer. Zanj so najpomembnejše pada vine. Kjer jih je dovolj, uspeva bujno rastlinstvo, kjer jih primanjkuje, se širijo polpuščave in puščave.
kn
jig
ar n
V tropskem deževnem gozdu raste bujno rastlinstvo in uspeva veliko dreves nih vrst. Precej je tudi ovijalk. To je posledica velike vlažnosti, pogostih padavin in visokih temperatur. Največ tropskega deževnega gozda je v Kongovski kotlini. Zaradi izsekavanja je vedno bolj ogrožen, zato tudi živali izgubljajo svoj življenjski prostor. Ob rekah, kjer se svetloba prebije do tal, se je razrasla džungla. To je zelo težko prehoden gozd, v katerem rastline ob tleh na gosto poženejo liste in stebla. V njem domujejo ptice, opice ter kače in drugi plazilci.
Afrika v svoji raznolikosti
geografija afrike in novega sveta sdz.indd 13
07/02/2019 14:07