ar na .c om
jig
kn
ar na .c om
jig
kn
Kazalo SNOVI
4
Kako gosto
8
ar na .c om
Koliko snovi Iz morja v oblake Pitna voda
11
Pri raztapljanju nastane zmes
17
Prst je zmes
20
Zrak je zmes plinov
23
14
GIBANJE V NAPRAVAH
Gugalnica in vzvod
26
Gibanje se prenaša
29
POJAVI
32
Kako toplo je Kaj gori
35
Zemljo ogreva Sonce
45
Zakaj piha veter
49
Vremenski pojavi
52
kn
jig
Voda teče navzdol
42
ŽIVA BITJA
Zrak za dihanje in fotosintezo
55
Voda za rastline in živali
59
Življenjski prostor
62
Iz rok v usta in naprej
65
Kaj je komu hrana Hrano si moramo pridelati
70 75
SNOVI
ar na .c om
Koliko snovi
Kontejnerji so na ladji urejeno naloženi, tako izkoristijo ladijski prostor za prevoz čim več tovora. Potem ko napišemo domačo nalogo in se pripravimo za naslednji šolski dan, pospravimo zvezke in učbenike v šolsko torbo. A včasih je vsega preveč in je v torbi premalo prostora.
jig
Premajhen lahko postane tudi velik prostor. Za ogled filma je mogoče prodati največ toliko vstopnic, kolikor sedežev je v kinodvorani. Dva gledalca ne moreta hkrati sedeti na istem sedežu.
kn
Dveh knjig ni mogoče položiti na isto mesto. Vsaka zavzame svoj prostor, zato se še tako velika knjižna omara enkrat napolni.
V polno steklenico ne moremo vliti niti kapljice mleka več.
Vse snovi zavzemajo prostor Trdne snovi in tekočine zavzemajo določen prostor. Drugače je s plini. Te lahko stisnemo in tako dosežemo, da zavzamejo manj prostora.
ar na .c om
Zrak zavzema prostor okoli nas, v zračnico kolesa pa ga potisnemo s tlačilko. Stisnjen zrak iz velike strojne tlačilke ali kompresorja v sunkih premika pnevmatsko kladivo.
Ko stisnjen plin spustimo iz jeklenke, se razširi. Z njim lahko napihnemo veliko balonov.
jig
Če bomo kamnito kocko močno stisnili, se ne bo zmanjšala, ampak se bo zdrobila. Nekatere predmete pa lahko stiskamo. Da odsluženi avto zavzame čim manj prostora, ga stisnejo v kocko.
kn
Predmeti, shranjeni v posodi ali škatli, so včasih tako razporejeni, da zavzamejo veliko prostora. Če jih pretresemo, se razporedijo drugače in zavzamejo manj prostora. Če je posoda napolnjena z večjimi kosi snovi, lahko vanjo stresemo še nekaj zdrobljene snovi. Ta zapolni prazen prostor med večjimi kosi.
Kaj se ne spremeni pri prelivanju tekočin in presipanju snovi?
ar na .c om
Svečar izdeluje sveče tako, da v kalupe uliva staljen vosek. Vsaka sveča je narejena iz enega decilitra voska. Sveče so različno oblikovane. Lahko so: – nizke in široke, – visoke in ozke, – srednje visoke, spodaj široke in zgoraj ozke. Ali zavzamejo različno veliko prostora? Ne. Ulite so iz enake količine voska, zato imajo enako prostornino in enako tehtajo.
Kilogram moke iz vrečke pretresemo v deset enakih lončkov. Lončki so do vrha polni in moke je na videz več, čeprav je je še vedno le en kilogram. Nato moko iz lončkov stresemo v veliko skledo za mešanje testa. V njej ostane še veliko prostora in moke je na videz manj. Prostornina in teža tekočine in snovi v prahu se po prelivanju ali presipanju v večje ali manjše posode ne spremenita. Spremeni se le oblika.
Kaj se ne spremeni pri oblikovanju trdnih snovi?
kn
jig
Tako kot lahko svečar iz enake količine voska izdela različne sveče, lahko pek iz enake kepe testa naredi različne oblike kruha. Speče lahko okrogel hlebček, dolgo francosko štručko ali tanko pogačo.
Kaj naj pek reče otrokom? Hlebček, štručko in pogačo stehta posebej in primerja njihovo težo. Kruh iz enake kepe testa vedno enako tehta. Tekočine in snovi v prahu imajo po prelivanju ali presipavanju enako prostornino in enako tehtajo kot pred prelivanjem ali presipanjem.
Kaj se ne spremeni pri stiskanju plinov? En deciliter zraka lahko v brizgalki stisnemo na pol decilitra ali še manj. Ali je potem v brizgalki kaj manj zraka? Če bi ga stehtali, bi ugotovili, da ga ni manj, le na manjši prostor je stisnjen.
500l 1kg
ar na .c om
V dvolitrski jeklenki je stisnjen en kilogram plina. Z njim lahko napolnimo balon s prostornino več sto litrov, a bo v njem še vedno le en kilogram plina. Kilogram plina lahko stisnemo ali razširimo.
2l
1kg
Shranjevanje snovi
Drobnozrnate snovi, snovi v prahu, tekočine in pline hranimo v posodah. Zrnate in prašnate snovi lahko hranimo v papirnatih vrečah, saj so delci snovi dovolj veliki, da ne padejo skozi luknjice v papirju. Tekočine in pline pa je treba hraniti v posodah iz snovi, ki so tako tesno zgrajene, da delci vode in plina ne morejo skoznje. Take snovi so steklo, kovina in plastika, za hranjenje tekočin pa je primeren tudi les. Snovi in različni izdelki so shranjeni v posodah, vrečah, škatlah in zabojih. To je embalaža. Pogosto jo imenujemo po snovi, iz katere je narejena. Iz stekla so steklenice, iz plastike so plastenke, iz pločevine so pločevinke, iz jekla pa jeklenke.
kn
jig
Potem ko snov porabimo, ostane prazna embalaža, ki največkrat konča kot odpadek. Ko kupimo nov izdelek, hkrati kupimo novo embalažo. Na embalaži, v kateri so shranjene nevarne snovi, morajo biti posebne oznake. Embalaža sestavlja večino odpadkov, ki jih ljudje odlagamo. Danes je že povsod jedko vnetljivo organizirano ločeno zbiranje plastičnih, kovinskih ali steklenih posod. Snov, iz katere je odvržena embalaža, uporabijo zdravju škodljivo okolju nevarno za izdelavo nove embalaže. Ponovna uporaba snovi se imenuje recikliranje. Mednarodni znak za recikliranje
strupeno
eksplozivno
Z nevarnimi snovmi moramo ravnati zelo previdno in upoštevati navodila, ki so napisana na embalaži. Prazna embalaža, v kateri so bile nevarne snovi, spada med posebne odpadke. Ali veš, kako ravnamo z njimi?
Ko prelivamo tekočine ali preoblikujemo trdne snovi, se njihova prostornina in teža ne spremenita. Tekočine in trdne snovi vedno zavzamejo enak prostor, pline pa lahko stisnemo, tako da lahko kilogram plina zavzame večjo ali manjšo prostornino. Posode, vreče, škatle in zaboji, v katerih shranjujemo snovi in različne izdelke, so embalaža. Embalažo zbiramo in recikliramo.
SNOVI
ar na .c om
Kako gosto
V gozdu so lahko razdalje med drevesi velike. O takem gozdu rečemo, da je redek. Drevesa v gostem gozdu pa rastejo tesno drugo ob drugem.
več dreves
večja gostota
jig
Na enaki površini raste malo dreves.
Snovi imajo različno gostoto
kn
Bolj ali manj goste so tudi snovi. Kocki sta enako veliki, vendar je kocka železa težja od kocke lesa. Železo je gostejše od lesa.
Voda je gostejša od olja. Lonček gostejše snovi tehta več kot enak lonček manj goste snovi. večja teža
večja gostota
Na enaki površini raste veliko dreves.
Gostote snovi lahko primerjamo, če tehtamo enake prostornine različnih snovi.
ar na .c om
V preglednici so naštete različne snovi in njihove teže. Katera snov je najgostejša?
Ko kamen spustiš v posodo z vodo, potone, gladina vode pa se dvigne. Kamen je izpodrinil ravno toliko vode, kolikor prostora je zavzel v posodi. Zato je gladina vode v posodi višja.
kn
jig
Prostornina kamna je enaka prostornini izpodrinjene vode. Teža kamna je večja od teže izpodrinjene vode. Torej ima kamen večjo gostoto kot voda.
Naredimo še poskus z oljem in vodo. Ko žlico vode vlijemo v olje, voda potone. Kamen je gostejši od vode in v njej potone. Voda pa potone v olju, torej je gostejša od olja. Snov, ki ima večjo gostoto od tekočine, v katero jo damo, v njej potone.
Ta prostor zavzema kamen. Toliko vode je izpodrinil.
ar na .c om
Led ima manjšo gostoto kot voda, zato na njej plava.
Večji del ledene gore je pod vodno gladino. To je nevarno za ladje.
Plavajo snovi, ki imajo manjšo gostoto kot voda, na primer les in rešilni pas, v katerem je stiropor. Ladje so narejene iz snovi, ki imajo večjo gostoto od vode. Kljub temu ne potonejo, ker so votle.
jig
Plavalec tudi plava, vendar se mora gibati, da ostane na površju.
kn
Gostoto lahko tudi povečamo. V vodi raztopimo sladkor. Kaj se je zgodilo? Dobili smo raztopino, ki ima večjo težo kot voda, prostornino pa skoraj enako. Raztopina sladkorja in vode je gostejša kot voda.
Snovi imajo različno gostoto. To pomeni, da snovi z enako prostornino različno tehtajo. Snovi, ki potonejo, izpodrinejo vodo. V vodi potonejo snovi, ki imajo večjo gostoto od vode, in plavajo snovi, ki imajo manjšo gostoto od vode.