9789617053180

NASLOVKA notranja

3/5/10

1:21 pm

Page 1

a. co m

UËbenik za 8. razred osnovne πole

kn

jig

ar n

Karmen Kolenc - Kolnik, Ana Koræe Vovk, Marta OtiË, Jurij SenegaËnik

AFRinNOVI SVET-Uvodne.indd 1

12/10/2018 07:24

GEOGRAFIJA AFRIKE IN NOVEGA SVETA Učbenik za 8. razred osnovne šole Avtorji dr. Karmen Kolenc - Kolnik, dr. Ana Korže Vovk, Marta Otič, dr. Jurij Senegačnik Recenzenti Andrej Krumpak, dr. Franc Lovrenčak, Neva Osterman Strokovni pregled poglavja o Afriki in avtor vinjete o afriški glasbi dr. Janez Pirc

a. co m

Strokovni svetovalci Nenad Jelenčič, Sonja Marin, Fikreta Markovič, Tomaž Oršič, Damjan Snoj, Sandi Šarman, Irena Ušeničnik Urednik dr. Jurij Senegačnik Lektorica Špelca Mrvar

Zemljevidi mag. Mateja Rihtaršič Risbe Gregor Markelj

Fotografije Bojan Brecelj, Aleš Fevžer, Tomo Križnar, Andreja Senegačnik, dr. Jurij Senegačnik, dr. Ivan Šprajc, Shutterstock, Fotodokumentacija Dela, Arhiv založbe Modrijan, Bigstock

ar n

Oprema in oblikovanje Roman Lenarčič Prelom Dušan Obštetar

jig

Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Matic Jurkošek Tisk Tiskarna knjigoveznica Radovljica, d. o. o.

Naklada 1500 izvodov Ljubljana 2020 Druga izdaja, 1. ponatis Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na seji dne 20. 10. 2011 s sklepom št. 6130-1/2011/111 potrdil učbenik Geografija Afrike in Novega sveta, Učbenik za 8. razred osnovne šole, ki so ga napisali Karmen Kolenc - Kolnik, Ana Korže Vovk, Marta Otič in Jurij Senegačnik.

kn

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki.

Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

AFRinNOVI SVET-Uvodne.indd 2

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana 913(100)(075.2) GEOGRAFIJA Afrike in Novega sveta. Učbenik za 8. razred osnovne šole / Karmen Kolenc-Kolnik … [et al.] ; [zemljevidi Mateja Rihtaršič ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Bojan Brecelj … et al.]. – 2. izd., 1. ponatis. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2020 ISBN 978-961-7053-18-0 1. Kolnik, Karmen COBISS.SI-ID 23153923

23/07/2020 08:06

Kazalo ■■■Afrika 6 ■ Vroča celina je v večini iz starih kamnin ■ Značilnosti prebivalstva na afriški celini ■ Severna Afrika – stik Sredozemlja in Sahare ■ Tropska Afrika zajema države v bližini ekvatorja ■ Južna Afrika je pomembno rudarsko območje

8 15 18 23 28

a. co m

■■■Avstralija in Oceanija 32

■ Avstralija – odmaknjena in večinoma sušna celina

■ Zelo redka poselitev in visoko razvito gospodarstvo

■ Nova Zelandija – otoška država v Tihem oceanu

■ Oceanija – skupine otočij sredi oceana

34

38 42 45

■■■Amerika 50

kn

jig

ar n

■ Ameriko sestavlja več Amerik 52

■■ Angloamerika 55

■ Od goratega zahoda do Priatlantskega nižavja 55

■ Od subtropskega do polarnega pasu 59

■ Prebivalstvo Angloamerike nekoč in danes 64

■ Združene države Amerike – prva velesila sodobnega sveta 70

■ Kanada – bogata država redko poseljenih prostranstev 74

■■ Latinska Amerika 78

■ Delitev in glavne skupne značilnosti Latinske Amerike 78

■ Srednja Amerika – prehod med Severno in Južno Ameriko 81

Mehika – država na meji dveh svetov 81

Medmorska Amerika – most med dvema celinama 85

Karibski otoki – svet plantaž,

novih industrijskih obratov in turizma 88

■ Južna Amerika – številni darovi »zelene celine« 90

■ Države velikih družbenih nasprotij 96

■■■Polarna območja 100 ■■■Svet kot celota 108

AFRinNOVI SVET-Uvodne.indd 3

12/10/2018 07:24

a. co m ar n jig

kn AFRinNOVI SVET-Uvodne.indd 4

12/10/2018 07:24

Ključ za uporabo učbenika 32

AVSTRALIJA IN OCEANIJA

Avstralija in Oceanija A

B

7 682 300

20,7

Nova Zelandija

Delitev

270 534

4,1

Melanezija

539 563

7,6

Avstralija

0,4

37 081

0,7

8 532 655

33,5

Guam, Marshallovi otoki, Mikronezija, Nauru, Palau, Severni Narianski otoki in drugi otoki Francoska Polinezija, Havajski otoki, Kiribati, Tonga, Zahodna Samoa in drugi otoki

Skupaj Avstralija in Oceanija

Slikovni napovednik Statistični podatki

VSEBINSKI SKLOPI

ar n

■ Avstralija – osamljena in večinoma sušna celina ■ Zelo redka poselitev in visoko razvito gospodarstvo ■ Nova Zelandija – otoška država v Tihem oceanu ■ Oceanija – skupine otočij sredi oceana

AMERIKA

AMERIKA

■■■ Ameriko sestavlja več Amerik

■ Kako je Amerika za Evropejce postala Novi svet

Celino med Atlantskim in Tihim oceanom imenujemo Amerika.

Zaradi osamljene lege so Evropejci zanjo izvedeli šele na pragu 16. sto­ letja, ko jo je leta 1492 »odkril« Krištof Kolumb. Sodobni zgodovi­ narji sicer menijo, da so se na ameriških tleh že pet stoletij pred Kolumbom izkrcali Vikingi, ameriški staroselci pa so tam prej živeli že tisočletja.

Evropejci so za Ameriko začeli uporabljati oznako Novi svet, in sicer kot nasprotje Staremu svetu (Evropi, Afriki in Aziji), ki so ga poznali že prej. Pozneje so pojmovanju Novega sveta poleg Ame­ rike pridružili še Avstralijo in Antarktiko, ki pa so ju »odkrili« še kasneje.

cev v Južni Ameriki ne narašča tako hitro kot v Afriki, vendar je to naraščanje hitrejše od svetovnega povpreč NEOBIČAJNI PrEBIvAlcI JEzErA TITIcAcA

Titicaca slovi kot najvišje jezero na svetu, po katerem še plujejo ladje. Na zemljevidu ga najdeš na meji med Perujem in Bolivijo na nadmorski višini 3812 m. Na jezeru živi tudi zanimivo ljudstvo Urujev, in sicer na umetnih plavajočih otokih iz trstičja. Svoje čolne in hiše si izdelujejo iz trsja totora, ki raste ob jezerski obali. Nekoč so se večinoma preživljali z ribolovom in lovom na jezerske ptice. Svojo skromno prehrano so dopolnjevali s krompirjem, ki so ga pridelovali na jezerskih bregovih. Danes na plavajočih otokih vztraja le še del Urujev, in sicer zato, ker so postali ena glavnih turističnih znamenitosti v gorskem delu Peruja. Na njihove otoke vozijo številne turiste, prodaja spominkov pa je postala eden pomembnih virov preživljanja.

Zakaj se amerika ne imenuje po svojem »odkritelju«

jig

Za Kolumba je velika krivica, da se Amerika ne imenuje po njem, ampak po precej manj znanem Italijanu Amerigu Vespucciju. Ta se je udeležil enega prvih potovanj v Ameriko, po svoji vrnitvi pa je leta 1502 napisal knjigo Novi svet. V njej je ugotovil, da Kolumb na svoji poti ni prišel v Indijo, kot je zmotno mislil vse do svoje smrti, ampak na povsem novo celino.

Amerigovo knjigo je prebral nemški učenjak Martin Waldseemüller. Leta 1507 je izdelal nov zemljevid sveta. Na njem je na drugi strani Atlantskega oceana vrisal netočne obrise nove celine, ki ji je dal ime Amerika. To je v predgovoru k zemljevidu utemeljil z besedami: »Deli Novega sveta so zdaj poznani po zaslugi Ameriga Vespuccija. Zato ne vidim nobenega razloga, pa tudi boljše izbire nimamo, da ta nova celina ne bi dobila ime Amerika.« Evropa je to ime sprejela. Pomen Kolumbovega »odkritja« za svetovno zgodovino pa se ni s tem nič zmanjšal.

■ Lega in delitev na dve ali tri Amerike

Amerika leži na zahodni polobli. Od Evrope in Afrike jo ločuje Atlantski ocean, od Azije in Avstralije pa še širši Tihi ocean. Le na skrajnem severozahodu se Amerika zelo približa Aziji. Obe celini tam ločuje le 85 km širok Beringov preliv. Čez to ožino naj bi med le­ denimi dobami, ko je bila zaradi velikih ledenih pokrovov na kopnem gladina morja nižja in je bilo sedanji preliv kop­ no, iz Azije v Ameriko prišli tudi njeni prvotni naseljenci.

Na zemljevidu sveta lahko vidimo, da je Ame­ rika v poldnevniški smeri med vsemi celinami najbolj razpotegnjena. Na skrajnem severu se zelo približa severnemu polu, proti jugu pa sega pre­ cej dlje od ostalih celin in se najbolj približa An­ tarktiki.

Ameriška celina ni enotna. V grobem jo lahko delimo na Severno in Južno Ameriko. Obe imata vrsto skupnih značilnosti – obliko velikanskega trikotnika, podobno reliefno izoblikovanost z visokimi gorami na zahodu in velika naravna bo­ gastva. Na njuna ozemlja so se v zadnjih stolet­ jih množično priseljevali Evropejci in razmero­ ma hitro ustanovili samostojne države. Ameriki pa se močno razlikujeta po podnebju, prsteh, rastlinstvu, kulturnih značilnostih in gospodarski usmerjenosti.

kn

Geografska lega in obseg Amerike

Celostranska slika, s katero se začenja tematski sklop

A – površina v km2, B – število prebivalcev v milijonih leta 2005

52

Kolumbov spomenik v Santu Domingu (Dominikanska republika)

3 177

Mikronezija

Polinezija

NAPOVEDNIK

a. co m

Fidži, Papua – Nova Gvineja, Salamonovi otoki, Tuvalu, Vanuatu, Nova Kaledonija in drugi otoki

33

AFRinNOVI SVET-Uvodne.indd 5

Čolni in hiše Urujev so iz trstičja.

Prodaja spominkov turistom

Eldorado – »obljubljena dežela« oz. »zemeljski raj«. Beseda izhaja iz španščine in pomeni »zlato deželo«, ki so jo iskali španski osvajalci v Južni Ameriki.

Diskriminacija – zapostavljanje in omejevanje pravic pripadnikom drugih skupin prebivalstva na osnovi barve kože, kulture, veroizpovedi ali spola.

Metropola – glavno oz. najpomembnejše mesto kakšne države ali pokrajine (gospodarsko, upravno in kulturno središče).

Favela – mestna četrt brez osnovne komunalne ureditve (kanalizacije, vodovoda, elektrike itd.). Je zelo gosto poseljena z najrevnejšim prebivalstvom. Izraz favela uporabljajo v Braziliji, v drugih državah pa revne mestne četrti imenujejo drugače. ● Ob pomoči gospodarskega zemljevida Južne Amerike v atlasu naštej države, v katerih so nahajališča nafte, zemeljskega plina, boksita in železove rude. ● Na zemljevidu Južne Amerike v atlasu poišči največje metropole in ugotovi, katere ležijo ob obali.

■ Kako imenujemo »obljubljeno deželo«, ki so jo iskali španski osvajalci v Južni Ameriki?

■ Kje je treba iskati vzroke, da kljub darežljivi naravi vsi prebivalci te celine nimajo dovolj hrane?

■ Zakaj se je prav v visokogorju Andov in v tropskem deževnem gozdu ohranilo največ staroselskega prebivalstva?

Španski osvajalci so sprva mislili, da so v Južni Ameriki odkrili Eldorado (deželo zlata). Med številnimi kasnejšimi priseljenci iz Evrope so bili tudi Slovenci, ki so se v največjem številu priselili v Argentino. Južna Amerika ima pomembne del svetovnega naravnega bogastva, vendar je bogatih le nekaj odstotkov prebivalstva. Južnoameriške države so se v zadnjih letih povezale v več gospodarskih skupnosti. Staroselska ljudstva so se najbolj ohranila v Andih. V zadnjih letih veliko bolj uspešno uveljavljajo svoje pravice, v Boliviji pa so izvolili tudi prvega Indijanca za predsednika. Večino bogastva ima v rokah peščica najbogatejših državljanov. Redko kje na svetu je toliko hitro rastočih milijonskih mest.

Napoved vsebinskih sklopov

99

BESEDILO Vezno besedilo z naslovi in podnaslovi Rubrika »Ali veš?« z različnimi zanimivostmi, ki širijo tvoja obzorja Rubrika »Kdo želi vedeti več?« za doseganje zahtevnejših učnih ciljev Novi pojmi z razlago Naloge Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje, pri katerih se zahtevnost stopnjuje Povzetek

12/10/2018 07:24

a. co m ar n

kn

jig

AFRIKA

6

1 AFRIKA_korekture.indd 6

12/10/2018 07:23

7

Delitev

a. co m

Afrika A B

Severna Afrika

8 283 133

245,5

Tropska Afrika

16 773 521

914,3

Zahodna Afrika

7 665 912

432,2

Nizka ekvatorialna Afrika

5 368 730

162,8

Alžirija, Egipt, Libija, Maroko, Sudan, Tunizija

Benin, Burkina Faso, Čad, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Liberija, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija, Senegal, Sierra Leone, Slonokoščena obala, Togo Zahodna Sahara, Zelenortski otoki

Vzhodna Afrika

ar n

Angola, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Kamerun, Kongo, Kongo (Zair), Sveti Tomaž in Princ, Srednjeafriška republika Burundi, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Kenija, Ruanda, Sejšeli, Somalija, Tanzanija, Uganda

Južna Afrika

jig

Bocvana, Esvatini, Južna Afrika, Komori, Lesoto, Madagaskar, Malavi, Mauritius, Mozambik, Namibija, Zambija, Zimbabve

Skupaj Afrika

3 738 879

319,3

5 329 737

180,8

30 386 391

1 340,6

kn

A – površina v km2, B – število prebivalcev v milijonih leta 2020

VSEBINSKI SKLOPI ■ ■ ■ ■ ■

Vroča celina je v večini iz starih kamnin Značilnosti prebivalstva na afriški celini Severna Afrika – stik Sredozemlja in Sahare Tropska Afrika zajema države v bližini ekvatorja Južna Afrika je pomembno rudarsko območje

1 AFRIKA_korekture.indd 7

23/07/2020 08:13

8

AFRIKA

■■■ Vroča celina je v večini iz starih kamnin ■ Pretežno tropska celina leži na obeh straneh ekvatorja

jig

ar n

a. co m

Afrika je po površini trikrat večja od Evrope, vendar precej manj­ ša od največje celine na svetu – Azije. Razteza se od Sredozemskega morja na severu do južnih delov Atlantskega in Indijskega oceana na jugu. Z vseh strani jo obdajajo oceani in morja, le na skrajnem severovzhodu se v ozkem pasu kopnega ob Sueškem prekopu spaja z Azijo. Sueški prekop in Rdeče morje Afriko ločujeta od Azije.

Od Evrope jo ločuje Sredozemsko morje, ki je že v preteklosti bolj povezovalo kot ločevalo celini. Posebna ločnica pa poteka znotraj same Afrike. Ne gre za neko črto, ampak je to zelo širok pas največje puščave na svetu – Sahare. Ta ločuje sredozemski del Afrike na skraj­ nem severu od preostalih delov celine. Puščavska Sahara je v prete­ klosti zelo ovirala prehod s severa v notranjost celine, zato se je življe­ nje na skrajnem severu razvijalo drugače kot v drugih predelih. V Severni Afriki živi večinoma svetlopolto arabsko prebivalstvo, ki živi tudi v Jugozahodni Aziji, južno od Sahare pa prevladuje temnopolto prebivalstvo, ki je razvilo povsem svojske kulture. Ta del Afrike ime­ nujemo podsaharska Afrika.

kn

Puščava Sahara ovira prehod iz sredozemskega dela Afrike v notranjost celine (Libija).

Kilimandžaro z značilno belo »kapo«

1 AFRIKA_korekture.indd 8

Poroka v podsaharski Afriki (Nigerija)

Afrika je večinoma tropska celina. Ekvator jo skoraj na sredini preseka na dva dela. Skrajni severni in južni del celine sta že tako oddaljena od ekvatorja, da nimata več tropskih značilnosti, ampak segata že v subtropski pas.

■ Afrika je zelo stara in precej uravnana celina Že bežen pogled na zemljevid Afrike nam razkrije, da je severni del celine širši in nižji, južni del pa ožji in bolj gorat. Afriko se­­ stavljajo večinoma kamnine, ki so nastale v najstarejših geoloških obdobjih. Površje je precej uravnano, kajti zunanje sile so ga v sto­ tinah milijonov let obrusile in izravnale. Največji del celine sestav­ ljajo uravnane planote in vmesne kotline. Kotline so nastale tako, da se je njihovo obrobje dvigalo, dno pa ugrezalo. Zasute so z raz­

12/10/2018 07:23

9

ar n

ličnimi (rečnimi, vetrnimi) nano­ si. Največja je Kongovska kotli­ na, severozahodno od nje pa leži velika Čadska kotlina. Zaradi dviganja zemeljskega površja so se planote dvignile v večje nad­ morske višine.

Mladonagubano gorovje Atlas na severozahodu je izjema na tej stari celini. Nastalo je v istem času kot Alpe. Relief je gorat tudi v vzhodnem delu celine, kjer so vul­ kanski izbruhi na tektonsko dvig­ njenem površju ustvarili več ti­­soč metrov visoke gore. Tu je v vulkanskem pogorju Kilimandža­ ra tudi najvišji vrh Afrike (Kibo, 5895 m).

Za precejšen del Afrike je zna­ čilno, da se kmalu za obalnim pa­­ som začnejo strmo dvigati robna go­­­rovja, ki se potem polagoma spuš­čajo v notranjost celine. Tak­ šno je na primer Zmajevo gorov­ je na jugovzhodu celine. Zato lah­ ko reliefno izoblikovanost Afrike primerjamo z narobe obrnjenim krožnikom.

a. co m

AFRIKA

Površje Afrike

TRGANJE AFRIŠKE CELINE

kn

jig

Današnja Afrika je del nekdanje skupne celine, imenovane Pangea, ki je v geološki preteklosti združevala vse današnje celine. Zaradi premikanja Zemljinih plošč se je ta enotna celina razkosala in njeni posamezni deli so začeli drseti proti vzhodu, zahodu, severu in jugu. Tako so nastale današnje celine.

Drsenje Zemljinih plošč se nadaljuje še danes.

Z afriško celino se dogaja podobno kot nekoč s Pangeo – začela se je trgati. To trga­ nje poteka vzdolž ugreznjenih tektonskih jarkov na vzhodu celine, kar lahko lepo vidimo tudi iz letala. Skrajni vzhodni del se počasi odmika od preostale Afrike. V geološki prihodnosti se nam tako obetata vsaj dve Afriki, a kaj, ko niti mi niti naši potomci tega ne bomo nikoli doživeli zaradi počasnosti teh dogajanj.

Trganje afriške celine

■ Pod žgočim soncem Tri četrtine Afrike leži v vročem ali tropskem toplotnem pasu.

Zato je ena najbolj vročih celin. Zaradi različne oddaljenosti od mor­ ja, nadmorske višine in smeri vetrov se podnebje posameznih delov celine precej razlikuje.

1 AFRIKA_korekture.indd 9

12/10/2018 07:23

10

AFRIKA

a. co m

Ob ekvatorju je sonce vse leto opoldne nad glavo blizu zenita – točke na nebu, ki je navpično nad nami. Kjer je sonce v zenitu, padajo sončni žarki na površje pravokotno. Zato so tam temperatu­ re stalno visoke. Segreti zrak se naglo dviguje in se v višjih zračnih plasteh ohlaja. Posledica tega je zgostitev ali kondenzacija vlage v zraku. Tako nastajajo oblaki in padavine, ki praviloma padejo popol­ dne. Vsakdanje vremensko dogajanje v dneh, ko je sonce v zenitu, nam prikazuje spodnja skica.

Vremensko dogajanje ob ekvatorju v dneh, ko je sonce v zenitu.

kn

jig

ar n

Podnebje ob ekvatorju je zaradi pogostih padavin stalno vroče in hkrati stalno vlažno. Imenujemo ga ekvatorialno podnebje. Vroč zrak in velika vlažnost slabo vplivata na počutje, zato je pas ekvatorialne­ ga podnebja zelo redko poseljen.

Sonce v zenitu se čez leto premika proti povratnikoma in nazaj.

Z njim se selijo tudi padavine, ki jih imenujemo zenitno deževje.

Kraji med ekvatorjem in povratnikoma imajo sonce v zenitu dvakrat na leto. Zato imajo dve deževni in dve suhi dobi, ki se blizu povrat­ nikov strneta v eno deževno in eno suho dobo. Podnebje, kjer se me­­njavata deževna in suha doba, je savansko podnebje.

V savanskem podnebju travniško rastlinstvo in drevje v času deževne dobe postaneta zelena in bujna.

V višjih plasteh ozračja nad ekvatorjem se zrak razteka proti po­­ vrat­­­­nikoma. Tam se zračne gmote spuščajo k tlom, zato se segrevajo in sušijo. Tako je ob povratnikih nastal pas puščavskega in polpuščav­ skega podnebja (puščava Sahara na severu in polpuščava Kalahari na jugu celine). Vroči in suhi vetrovi iz puščavskega in polpuščavskega pasu nato pri tleh pihajo od povratnikov nazaj proti ekvatorju. Ime­ ­­­nujejo se pasati.

1 AFRIKA_korekture.indd 10

12/10/2018 07:23

11

a. co m

AFRIKA

Kroženje zraka med ekvatorjem in povratnikoma ustvarja različne tipe podnebij. V odvisnosti od njih se je razvilo gozdno, savansko, polpuščavsko in puščavsko rastlinstvo.

ar n

SAHARA JE NAJVEČJE PUŠČAVSKO OBMOČJE NA SVETU

kn

jig

Razteza se prek cele Afrike, od Atlantskega oceana na zahodu do Rdečega morja na vzhodu. Njena celotna povr­ šina meri 9 milijonov km2. To pomeni, da bi vanjo lahko postavili več kot 400 Slovenij ali skoraj celo Evropo.

Kadar pomislimo na Saharo, si običajno predstavljamo slikovite peščene sipine in sem ter tja kakšno prijazno oazo s pal­ mami. V resnici je Sahara drugačna. Večina njenega površja je pusta kamnita pokrajina z redkimi šopi trave. Slikovitih peščenih sipin, ki jih poznamo iz pustolovskih filmov, je malo.

Puščava se podnevi zelo segreje. Noči so veliko hladnejše, še posebej v hladni polovici leta. Značilni prebivalci Sahare so med drugim beduini. Z belimi oblačili si telo in glavo zavarujejo pred žgočim soncem. Nekoč so vsi živeli v šotorih in se selili iz kraja v kraj, vendar je do danes ostalo le še malo takšnih beduinov. Njihove šotore so zamenjale hiše, namesto na kamelah pa se sodobni beduini po večini prevažajo v terenskih vozilih. Edino oblačila še nosijo bolj tradicionalna, saj se takšna v puščavi obnesejo precej bolje od oblačil, ki jih nosimo pri nas.

Večina Sahare niso slikovite peščene sipine, ampak pusta kamnita pokrajina (Libijska puščava).

Sodobni beduini se prevažajo v terenskih vozilih (južna Alžirija).

Afrika sega na skrajnem severu in jugu tudi v subtropski toplotni pas. V tem pasu je na severu celine v bližini Sredozemskega morja sredozemsko podnebje. Podobno je v južnem delu Afrike, kjer je na

1 AFRIKA_korekture.indd 11

12/10/2018 07:23

12

AFRIKA

ar n

a. co m

skrajnem jugozahodu sredozemsko, na jugovzhodu pa vlažno sub­ tropsko podnebje. V subtropskem toplotnem pasu ni več tako vroče kot v tropskem pasu.

Padavine in temperature v Afriki

kn

jig

■ Od tropskega deževnega gozda do suhe puščave in mediteranskega rastlinstva

1 AFRIKA_korekture.indd 12

Rastlinstvo v Afriki je odsev podnebnih razmer. Zanj so naj­po­ memb­nejše padavine. Kjer jih je dovolj, uspeva bujno rastlinstvo, kjer jih primanjkuje, se širijo polpuščave in puščave.

V tropskem deževnem gozdu raste bujno rastlinstvo in veliko drevesnih vrst. Precej je tudi ovijalk. To je posledica velike vlažnosti, pogostih padavin in visokih temperatur. Tropski deževni gozd se širi v Kongovski kotlini, ob Gvinejskem zalivu in na Madagaskarju.

Zaradi izsekavanja je vedno bolj ogrožen, zato tudi živali izgubljajo svoj živ­ljenjski prostor. Ob rekah, kjer se svetloba prebije do tal, se je razras­la džungla. To je zelo težko prehoden gozd, v katerem rastli­ ne ob tleh na gosto poženejo liste in stebla. V njem domujejo ptice, opice, kače in drugi plazilci.

Savane se širijo med pasom tropskega deževnega gozda in pasom polpuščavskega rastlinstva. Zanje so značilni visoka trava, grmi in po­­­­samez­na drevesa (npr. akacija in baobab). Zaradi oddaljenosti od ekvatorja tu dežuje le v času deževne dobe. Visoke trave dajejo hrano in za­­­vetje številnim živalim. Obširne savane se razprostirajo severno in južno od tropskega deževnega gozda ter na višavjih na vzhodu in jugu celine, kjer je zaradi večje nadmorske višine manj vroče.

12/10/2018 07:23