Issuu

Andrej Krumpak

a. co m

NAŠ VEK

jig

ar n

Zgodovina za 9. razred osnovne šole

20. IN 21. STOLETJE V SLOVENIJI IN SVETU

NAS VEK-UCB-Novo-Prelom.indd 1

07/08/2018 13:54

NAŠ VEK

Zgodovina za 9. razred osnovne šole Avtor Andrej Krumpak

a. co m

Recenzenta Igor Steiner, dr. Peter Vodopivec Zemljevidi mag. Mateja Rihtaršič Tehnične risbe Darko Simeršek (str. 23, 32, 38, 43, 63, 86, 91, 108, 109, 113 sp., 124, 169, 189) in arhiv založbe Urednica Špelca Mrvar Oprema in oblikovanje Vesna Vidmar Prelom Dušan Obštetar Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o. Za založbo Matic Jurkošek Tisk Tiskarna knjigoveznica Radovljica, d. o. o. Naklada 500 izvodov Ljubljana 2020 Prva izdaja, 1. ponatis

ar n

Fotografija na ovitku: © Can Stock Photo

jig

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na svoji 186 seji, 19. 10. 2017, na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – ZOVFI-UPB3) ter 14. in 15. člena Pravilnika o potrjevanju učbenikov (Uradni list RS, 34/15. 5. 2015) sprejel sklep št. 613-3/2017/100 o potrditvi učbenika Naš vek, Zgodovina za 9. razred osnovne šole, ki ga je napisal Andrej Krumpak.

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

nas vek ucb notranjost.indd 2

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2) KRUMPAK, Andrej Naš vek : 20. in 21. stoletje v Sloveniji in svetu: zgodovina za 9. razred osnovne šole / Andrej Krumpak ; [zemljevidi Mateja Rihtaršič ; tehnične risbe Darko Simeršek in arhiv založbe]. – 1. izd., 1. ponatis. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2020 ISBN 978-961-7053-02-9 COBISS.SI-ID 22143491

13/07/2020 08:29

KAZALO

POLITIČNE ZNAČILNOSTI 20. IN 21. STOLETJA . . . . . . . . 6 Svet na začetku 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

a. co m

Izbruh prve svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Potek prve svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Prelomno leto 1917 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Konec prve svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Pariška mirovna konferenca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Kriza demokracije po prvi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

Komunizem v Sovjetski zvezi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Fašizem v Italiji in Španiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

Nacizem v Nemčiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

ar n

Svet na pragu druge svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Izbruh druge svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Vojna v letu 1940 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

Vojna postane svetovna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Prelomno leto 1942 in kapitulacija Italije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Vojna se bliža koncu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

jig

Razmere v okupirani Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Blokovska delitev sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Nova krizna žarišča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Konec hladne vojne in propad komunizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

Osvobajanje kolonij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Povezovanje Evrope in sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

GOSPODARSKE SPREMEMBE V 20. IN 21. STOLETJU . . 80 Gospodarstvo na začetku 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Svetovna gospodarska kriza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 Socialistični gospodarski model . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Gospodarsko povezovanje zahodnega sveta in globalizacija po drugi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

NAS VEK-UCB-Novo-Prelom.indd 3

07/08/2018 13:54

SLOVENCI V MODERNI DOBI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Slovenci med prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Slovenske meje po prvi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 Slovenci med avtonomističnimi in centralističnimi težnjami . . . . . . . . . . 108 Slovensko gospodarstvo med vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

a. co m

Slovenska kultura in znanost med vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Vsakdanje življenje Slovencev med vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119

Slovenske manjšine med vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122

Aprilska vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 Odpor proti okupatorju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129

Državljanska vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 Življenje Slovencev med drugo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136

Komunistična partija prevzame oblast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140

Konec druge svetovne vojne v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144 Posledice druge svetovne vojne v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148

ar n

Nova oblast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 Slovenci v Italiji in Avstriji po drugi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155 Gospodarski razvoj in kultura v prvih povojnih letih . . . . . . . . . . . . . . . . . 158 Politika in gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 Življenje v šestdesetih in sedemdesetih letih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166

jig

Razpad Jugoslavije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169 Samostojna Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173

IZBIRNE VSEBINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178

Od telegrafa do svetovnega spleta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 Družina in odraščanje v moderni dobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 Migracije in medkulturni stiki ter nasprotja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188 Ženske in mladi v moderni dobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191 Vojne v moderni dobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194 Religija in družbena gibanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197

NAS VEK-UCB-Novo-Prelom.indd 4

07/08/2018 13:54

O UČBENIKU 37

Pričevanje slovenskega borca v španski državljanski vojni Španski borec Dušan Ravtar je bil ujetnik generala Franca. V naslednjem odlomku pripoveduje, kako je potekal sprejem v ujetništvo: »Pravo zasliševanje se je začelo šele v Talaveri, kamor so nas pripeljali z avtomobilom. Bili smo samo trije pripadniki internacionalnih brigad, ostali so bili pa Španci. Ker smo bili vsi brez dokumentov, so nam vzeli generalije, vprašali so, v katerih krajih smo se bojevali, koliko časa in katerim enotam smo pripadali, potem smo morali popisati še svoje življenje. Vsakega od nas treh so še slikali in nam odvzeli prstne odtise. To so opravljali večinoma španski oficirji s pomočjo tolmačev, ki so govorili nemški, francoski, italijanski, od slovanskih jezikov pa ruskega.«

a. co m

osnovno besedilo

oborožen spopad, ki je prešel v tri leta trajajočo državljansko vojno, v kateri je zmagal Franco. Španija je po tem uvedla diktaturo, ki se je obdržala vse do Francove smrti leta 1975. V španski državljanski vojni sta upornikom pomagali Nemčija in Italija, ki sta vojno izkoristili za preizkušanje novega orožja. Republikancem so pomagali Sovjetska zveza in mednarodne prostovoljne brigade. Sodelovali so tudi prostovoljci iz Jugoslavije. Iz Slovenije jih je bilo okoli 500.

V Ljubljani tudi danes deluje kulturni center Španski borci, ki z imenom ohranja spomin na slovenske prostovoljce, ki so se borili v mednarodnih brigadah v španski državljanski vojni.

razlage manj znanih izrazov vprašanja

SlovenSke meje po prvi Svetovni vojni meja z Avstrijo

koalicija – zveza strank ali držav za dosego skupnega cilja

1. Opiši vzroke za razvoj fašizma v Italiji. 2. Naštej glavne značilnosti fašizma v Italiji. 3. Zakaj je izbruhnila španska državljanska vojna?

Fašizem v Italiji se je začel vzpenjati takoj po prvi svetovni vojni, in sicer zaradi gospodarske oziroma finančne krize in posledičnih nemirov, ki so zajeli državo. Vodja fašističnega gibanja je bil Benito Mussolini, ki je izkoristil nezadovoljstvo prebivalcev in leta 1922 s pohodom na Rim nasilno prevzel oblast. V Italiji je zavladala fašistična stranka, ki je nasilno in v interesu ohranjanja oblasti preganjala svoje politične nasprotnike. Nadzorovala je šolstvo, gospodarstvo in medije ter svoj položaj krepila z nacionalizmom. Z osvojitvijo Etiopije in Albanije je Italija začela jasno kazati svoje ozemeljske težnje. V Španiji pa je med letoma 1936 in 1939 divjala državljanska vojna med republikanci in frankisti, v kateri so zmagali frankisti oziroma fašisti s konservativnim generalom Francom na čelu – ta je uvedel diktaturo in jo obdržal vse do svoje smrti leta 1975.

ar n

povzetek

Bili smo v Španiji: spomini slovenskih prostovoljcev, ur. Stanko Semič - Daki idr., Ljubljana 1960.

jig

razpad Avstro-ogrske monarhije je odprl vprašanje, kje bo potekala meja med Avstrijo in slovenskim ozemljem kraljevine SHS. Zaradi razmejitve ozemlja med Avstrijo in Državo SHS je prišlo do spopadov, in sicer na koroškem in Štajerskem. nemški občinski svet je maribor in radgono že razglasil za del avstrijskega ozemlja, zato je območje leta 1918 s svojo vojsko zasedel general Rudolf Maister. odločna dejanja generala maistra in njegovih prostovoljcev so bila odmevna, saj je pariška mirovna konferenca pri reševanju obmejnih vprašanj za mejo določila reko muro. maribor z okolico je bil s tem priznan kot del slovenskega ozemlja in na štajerskem območju je bila uveljavljena etnična meja. Drugače pa je bilo na koroškem, kjer so bili hudi spopadi. prostovoljci pod vodstvom Franja Malgaja in Alfreda Lavriča so zasedli Dravograd, mežiško dolino in Borovlje ter se z vojaškim svetom iz Celovca sporazumeli, da bi razmejitvena črta tekla po reki Dravi. A to ni dolgo trajalo, saj so nemci pri neodločenosti slovenske politike, ki ni poslala vojaških okrepitev, prodrli čez Dravo ter zasedli koroško do karavank. Slovenski prostovoljci in vojaki redne jugoslovanske vojske so poskušali na koroško ponovno prodreti, a neuspešno. pomoč jugoslovanske vojske je prišla prepozno. o meji s koroško so že odločali na pariški mirovni

105

Na obeh straneh se je razvila živahna plebiscitna propaganda.

NAS VEK-UCB-Novo-Prelom.indd 5

Rudolf Maister (1874–1934) rojen je bil v kamniku in se je že zelo zgodaj odločil za vojaški poklic. Zaradi izjemnih sposobnosti je v vojski hitro napredoval na različnih vojaških šolah in delovnih mestih. kot častnik je službeno spoznaval številne kraje monarhije, te izkušnje pa so mu pozneje koristile pri boju za severno mejo. med prvo svetovno vojno je služboval večinoma v mariboru. po razglasitvi maribora za del Avstrije so vojaške enote pod njegovim vodstvom v nekaj dneh zasedle maribor z okolico, radgono in še nekatere manjše kraje ob slovenski severni narodnostni meji. Še pred tem mu je 1. novembra 1918 narodni svet dodelil naziv generala. rudolf maister je bil tudi pesnik, ljubiteljski slikar in strasten ljubitelj knjig, imel je eno največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem, ki je bila med drugo svetovno vojno zaplenjena in pozneje vrnjena, danes pa zbirko hrani Univerzitetna knjižnica maribor. Katero propagandno razglednico je ustvarila avstrijska stran?

zanimivost, kratek odlomek iz virov ali odlomek iz drugih besedil

vprašanje, povezano s sliko ali zanimivostjo

07/08/2018 13:54

a. co m ar n jig

Uplinjeni (1919); detajl slike Johna Singerja Sargenta

1904: začetek rusko-japonske vojne

1900

1941: podpis Atlantske listine, nemški napad na Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, vstop ZDA v vojno 1940: nemški napad na Dansko in Francijo, bitka za Anglijo, podpis trojnega pakta

1917: vstop ZDA v prvo svetovno vojno, konec soške fronte, oktobrska revolucija 1915: podpis Londonskega sporazuma, začetek soške fronte 1912: začetek balkanskih vojn

1905

1910

1915

1908: Avstro-Ogrska priključi 1914: začetek Bosno in Hercegovino prve svetovne vojne 1916: bitka pri Verdunu

NAS VEK-UCB-Novo-Prelom.indd 6

1939: začetek druge svetovne vojne 1918: konec prve svetovne vojne 1933: Hitler postane 1922: nastanek Sovjetske zveze, nemški kancler Mussolinijev pohod na Rim 1927: prva petletka 1938: Hitler v Sovjetski zvezi priključi Avstrijo 1920

1925

1930

1935

1943: nemški poraz pri Stalingradu, kapitulacija Italije, teheranska konferenca 1945: jaltska konferenca, kapitulacija Nemčije in Japonske, konec druge svetovne vojne, nastanek OZN 1948: ustanovitev Izraela, uvedba apartheida v Južnoafriški republiki 1949: ustanovitev pakta NATO 1950: začetek korejske vojne

1940

1931: Japonska 1942: bitka za 1920: začetek Midway, začetek delovanja Društva napade Mandžurijo narodov 1936: začetek španske bitke za Stalingrad državljanske vojne 1919: pariška mirovna konferenca

1945

1950

1947: Trumanova doktrina in Marshallov načrt 1944: izkrcanje v Normandiji, osvoboditev Francije, začetek sovjetske ofenzive na vzhodu

07/08/2018 13:54

a. co m

POLITIČNE ZNAČILNOSTI

jig

ar n

20. IN 21. STOLETJA

1953: Stalinova smrt

1955: ustanovitev 1961: prva konferenca gibanja Varšavskega pakta neuvrščenih držav v Beogradu 1955

1958: veljati začne pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti

NAS VEK-UCB-Novo-Prelom.indd 7

1960

1965

1959: konec komunistične revolucije na Kubi

1970

1990: začetek zalivske vojne, konec hladne vojne 1989: padec Berlinskega zidu

1973: konec vietnamske vojne 1975

1980

1985

1990

1991: razpad Jugoslavije 1992: Maastrichtski sporazum

1993: Nelson Mandela prejme Nobelovo nagrado za mir 1994: ukinitev 2002: nastanek Afriške unije apartheida v JAR 1995

2000

2005

2010

2004: Slovenija se priključi Evropski uniji in paktu NATO, nastanek Skupnosti južnoameriških držav

07/08/2018 13:54

SVET NA ZAČETKU 20. STOLETJA

Začelo se je stoletje hitrega napredka

jig

ar n

a. co m

Začetek 20. stoletja so zaznamovali vsestranski napredek, oblikovanje novih političnih strank in političnih ideologij ter nesluten razvoj znanosti in tehnike. Umetnost je doživela razcvet. Svet je bil videti precej drugače kot danes. Mesta niso bila natrpana z avtomobili. Ceste so bile slabe, bilo jih je bistveno manj kot danes. Ljudje v prostem času niso posedali pred televizorjem ali za računalnikom, saj je bila pot do njunega odkritja in množične uporabe še dolga. Tudi radia še niso poznali. Informacije so dobivali iz časopisov ali od ust do ust. V družbi je še vedno vladala dokaj stroga hierarhija tako v družinah kot v službah in v javnem življenju. Razlike med bogatimi in revnimi so postajale vse večje. Še vedno je veliko ljudi živelo od kmetijstva.

Pomisli, kako je videti ulica v Trstu danes.

Trst na začetku 20. stoletja

Znanost in umetnost Ob gospodarskem napredku je vse pomembnejše postajalo izo braževanje. Po Evropi je vedno več mladih študiralo na univerzah, ki so bile gonilo napredka znanosti in umetnosti. 20. stoletje je

NAS VEK-UCB-Novo-Prelom.indd 8

07/08/2018 13:54

Spanje, Salvador Dalí (1937). Nadrealisti so z upodabljanjem sanjskega sveta in šokantno tematiko kritizirali navzven polepšane vrednote meščanske družbe.

ar n

Vodilna vloga Evrope

a. co m

postalo doba množičnega šolanja. V znanosti in tehniki so že konec 19. stoletja odkrili pomembne novosti: Robert Koch je odkril po vzročitelja tuberkuloze (1882), Wilhelm Conrad Röntgen rentgenske žarke (1895), Marie Curie radij (1898), Albert Einstein je postavil relativnostno teorijo (1905). Novi izumi in tehnologije pa so imeli tudi negativne učinke. Izumili so več novih orožij, od dinamita (1867) do mitraljeza, tanka in letala. Za začetek 20. stoletja je značilno tudi iskanje novih smeri v umetnosti. Za vse umetnostne zvrsti je bilo značilno, da so prelomile z umetnostnim izročilom in iskale nova izrazna sredstva. V glasbi so se razvijale nove modernistične šole. V likovni umetnosti je na začetku 20. stoletja prevladal ekspresionizem, ki je prikazoval in obsojal grozote vojne in trpljenje ljudi. Razvila se je moderna umetnost z mnogimi smermi, na primer kubizem, nadrealizem, futurizem. V nasprotju s smermi moderne umetnosti se je po letu 1930 v Sovjetski zvezi (SZ) razvijal socialistični realizem. Zanj je bilo značilno prikazovanje delavskih in kmečkih motivov s poudarjeno »vzgojno« vlogo, da so bile čim bolj vidne pozitivne lastnosti socializma.

jig

Evropa je bila politično še vedno središče sveta, gospodarsko pa so se ji začele približevati ZDA in Japonska. V državah zahodne in srednje Evrope se je uveljavila parlamentarna demokracija, ki je bila v Veliki Britaniji že utrjena. Gospodarsko manj razviti vzhod celine z Rusijo in večina Balkanskega polotoka sta ostala pod trdno oblastjo vladarskih rodbin. Na teh območjih je industrializacija počasneje napredovala. Povsod po Evropi se je zaradislabega položaja delavcev začela razvijati socialna demokracija. Delovala je ob ustaljenih konzervativnih in liberalnih strankah – prve so se zavzemale za tradicionalno ureditev, druge pa za več gospodarske in politične svobode. Nekatere države, predvsem Nemčija in deloma Francija, so v gospodarstvu začele dohitevati Veliko Britanijo, ki je bila ob koncu 19. stoletja gospodarska velesila.

Postaja v Königsteinu (1916) nemškega ekspresionističnega slikarja Ernsta Ludwiga Kirchnerja

Migracije spreminjajo podobo Evrope in sveta Zaradi tehničnega napredka v kmetijstvu se je življenjska doba ljudi na začetku 20. stoletja precej podaljšala. Uvedba novih poljedelskih kultur, predvsem koruze in krompirja, je zmanjšala lakoto. Izboljšale so se tudi higienske in zdravstvene razmere, zato je bilo manj bolezni, število prebivalstva pa je naraščalo. Industrializacija

NAS VEK-UCB-Novo-Prelom.indd 9

07/08/2018 13:54

a. co m

Razišči, ali so bili med priseljenci v ZDA tudi Slovenci.

New York okrog leta 1900. V 25 letih se je v New York priselilo skoraj 1,5 milijona Evropejcev.

ar n

temu ni mogla povsod slediti, zato so se začeli Evropejci preseljevati. Izseljevali so se v Avstralijo, južno Afriko in Južno Ameriko. ZDA so s svojimi rodovitnimi prostranstvi in možnostmi zaposlit ve postale obljubljena dežela. V Evropi so se preseljevali v industrijsko najrazvitejše pokrajine. Migracije so zajele vse evropske države, najbolj množično so celino zapuščali prebivalci južne in srednje Evrope pa tudi Irci, Nemci, Skandinavci in Poljaki. V ZDA so se množično priseljevali tudi Kitajci. Priseljena delovna sila je pospešila gospodarski napredek ZDA.

Lesorez japonske vojne propagande prikazuje carja Nikolaja ob zbujanju iz nočne more o ranjenih ruskih vojakih.

Razmerje sil se spreminja

jig

Rusko-japonska vojna Rusko-japonska vojna je izbruhnila zaradi Mandžurije in Koreje. Potekala je v letih 1904–1905. Japonci so brez napovedi napadli rusko ladjevje v oporišču Lüshun v Mandžuriji, ker se ruska vojska od tam, kljub sporazumu z Japonsko, ni hotela umakniti. Rusko ladjevje je bilo poraženo, vendar je ruski car poskusil znova. Svojo baltsko floto je poslal na 28 000 km dolgo pot v Korejski preliv, a je bila spet poražena. Ruski car je moral priznati premoč Japoncev. Vojna se je zaključila s podpisom mirovne pogodbe v Portsmouthu in leta 1905 povzročila upore v Rusiji. Vojna je pokazala nekatere šibkosti velikega ruskega imperija in napovedala vzpon Japonske kot nove sile z jasnimi imperialističnimi težnjami.

NAS VEK-UCB-Novo-Prelom.indd 10

Gospodarsko in politično vodilno Veliko Britanijo je v Evropi začela dohitevati Nemčija. Ta se je gospodarsko vzpenjala, krepile so se tudi njene vse bolj osvajalne težnje, ki so temeljile na vse hitrejši rasti vojske. Velika Britanija, ki je imela veliko kolonij, je začutila potrebo po političnem povezovanju proti Nemčiji. Ogroženo se je počutila tudi Francija s primerljivo obsežnim kolonialnim imperijem. V Aziji je podoben vzpon kot Nemčija doživljala Japonska, ki se je zapletla v vojno z Rusijo in jo porazila. Balkan, kjer so se križali interesi Rusije in Avstro-Ogrske, so pretresale balkanske vojne za osvoboditev izpod vse šibkejšega Osmanskega cesarstva. Razmere v Evropi so bile vse bolj napete. Kolonialna ozemlja so postala zanimiva tudi Italiji in Nemčiji in največje kolonialne velesile se jim niso hotele odpovedati. Sredi prvega desetletja 20. stoletja je bil svet na pragu prve svetovne vojne.

07/08/2018 13:54

a. co m

ar n

Svetovne velesile in kolonialni imperiji v začetku 20. stoletja

kolonialni imperij – vse (podrejene) kolonije neke (matične) države flota – vse ladje (in letala) pod skupnim poveljstvom in z enakim namenom

Naštej države z največjimi kolonialnimi imperiji.

jig

1. V čem se je kazal velik napredek v začetku 20. stoletja? 2. Opiši gospodarske in politične razmere v Evropi ob začetku 20. stoletja. 3. Zakaj se je razmerje moči med državami na začetku 20. stoletja začelo spreminjati?

Evropo je v začetku 20. stoletja zaznamoval vsesplošen napredek gospodarstva, ki pa na vse ljudi ni vplival enako. Število bogatih se je večalo, nekateri kmetje in delavci pa so boljše pogoje za življenje iskali zunaj Evrope, predvsem v ZDA. Evropa je ohranjala vodilno politično vlogo v svetu, v gospodarstvu pa sta jo začeli dohitevati ZDA in Japonska. Nekatere države so jasno kazale osvajalne težnje in zahteve po novi delitvi sveta, na primer vojaško vse močnejša Nemčija. Vojne in nemiri v Rusiji, na Balkanu in v Osmanskem cesarstvu so pripomogli k vse bolj napetim razmeram v Evropi.

NAS VEK-UCB-Novo-Prelom.indd 11

07/08/2018 13:54

IZBRUH PRVE SVETOVNE VOJNE

Napetosti pred prvo svetovno vojno

a. co m

ar n

Francoska politična karikatura z začetka 20. stoletja

Prvo svetovno vojno so zanetila nasprotja med razvitimi evropskimi državami. Te so se v tekmi za gospodarsko prevlado zapletle v vojno zaradi kolonij, ki so jim s poceni surovinami in drugim kolonialnim blagom omogočale gospodarski razvoj. Pri tem sta bili najmočnejši Velika Britanija in Francija, ki sta imeli obsežna kolonialna imperija predvsem v Afriki in Aziji. Njuna glavna tekmica je bila Nemčija, ki je svojo vojsko močno okrepila v želji po novi delitvi sveta. Nasprotja pa so se kazala tudi drugod v Evropi. Francija je želela ponovno pridobiti nekatera ozemlja, ki jih je izgubila v francosko-pruski vojni, na Balkanu je bil vse ostrejši boj za vpliv med Rusijo in Avstro-Ogrsko. V želji po ohranitvi kolonij ali pa po njihovi pridobitvi sta se v Evropi oblikovala dva tabora držav. Velika Britanija in Francija sta se leta 1904 povezali in se dogovorili za zavezništvo v primeru vojne ter se sporazumeli o kolonijah. Pozneje se jima je pridružila še Rusija. Nastala je antanta. Najmočnejši srednjeevropski državi, Nemčija in Avstro-Ogrska, sta se že leta 1879 povezali v tabor centralnih sil, kar bi jima omogočilo politično in gospodarsko konkuriranje nasprotnemu taboru ter zadovoljilo njune apetite po ozemeljski širitvi. Tri leta pozneje se jima je pridružila Italija. Centralne in antantne sile so se vse bolj zapletale v spore, nas protja pa so dodatno poglabljale razlike med bogatimi in revnimi državami, spodbujala nacionalizem in militaristično napenjanje mišic v Nemčiji in Avstro-Ogrski.

jig

Kaj prikazuje risba?

Kako so se povezovale evropske države pred prvo svetovno vojno?

NAS VEK-UCB-Novo-Prelom.indd 12

Evropa med prvo svetovno vojno

07/08/2018 13:54

Povod za prvo svetovno vojno

jig

ar n

a. co m

Na Balkanu so se križali interesi Avstro-Ogrske in Rusije, podpornice Srbije. Leta 1908 je Avstro-Ogrska priključila Bosno in Hercegovino, s čimer je trčila ob interese Srbije, ki je želela isto ozemlje. V Bosni in Hercegovini je delovalo društvo Mlada Bosna, ki je bilo naperjeno proti Avstro-Ogrski, podpirala pa so ga različna srbska domoljubna združenja, deloma tudi srbska vlada. Član društva, Gavrilo Princip, je 28. junija 1914 v Sarajevu ubil avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo, ki sta obiskala mesto v času vojaških vaj Avstro-Ogrske. Sarajevski atentat oziroma uboj Franca Ferdinanda je bil neposreden povod za prvo svetovno vojno.

Risba prikazuje sarajevski atentat: Gavrilo Princip strelja na Franca Ferdinanda.

Evropa v vojni Avstro-Ogrska je srbsko narodno pripadnost atentatorja Gavrila Principa izkoristila za močan pritisk na Srbijo. Pozvala jo je, naj ustavi vse dejavnosti proti njej in dopusti, da okoliščineatentata na srbskem ozemlju raziščejo avstrijski pristojni organi.Na to Srbija

NAS VEK-UCB-Novo-Prelom.indd 13

Franc Ferdinand (1863–1914) Avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand je bil nečak cesarja Franca Jožefa in njegov prestolonaslednik. Razmišljal naj bi o preoblikovanju Avstro-Ogrske v zvezo Avstrije, Ogrske in južnoslovanskega kraljestva. Ostro so mu nasprotovali Madžari in nekateri slovanski narodi, predvsem Srbi. V zgodovino se je zapisal kot vodilen zagovornik pomiritve odnosov v avstro-ogrski vladi med krizo v Bosni in Hercegovini ter v času balkanskih vojn. Umrl je kot žrtev sarajevskega atentata, ki je bil povod za začetek prve svetovne vojne.

Izjava Gavrila Principa Mladoletnega Gavrila Principa so obsodili na 20 let zapora, med prestajanjem zaporne kazni je leta 1918 umrl. Prijeli so ga takoj po atentatu, na zaslišanju junija 1914 pa je izjavil: »Zločinec nisem, saj sem odstranil nekoga, ki je delal zlo. Dobro sem mislil. […] Jugoslovanski nacionalist sem in si prizadevam, da bi se vsi Jugoslovani združili v kakršnokoli državno obliko in da bi se osvobodili Avstrije. […] Mnenja smo bili, da bi se vsi Jugoslovani združili. Seveda bi Srbija kot svobodni del Jugoslovanov imela moralno dolžnost pomagati k temu zedinjenju.« Tomaž Weber in Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah. Od začetka dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne 1900–1918, Ljubljana 1996.

07/08/2018 13:54

ni pristala, Avstro-Ogrska pa se ni strinjala s srbskim predlogom, da bi dosegli spravo na mednarodni konferenci. 28. julija 1914 je Srbiji napovedala vojno. Srbijo sta podprli Rusija in Francija, zato jima je Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske napovedala vojno in Francijo napadla. Zatem so članice antantnega tabora napo vedale vojno Nemčiji in drugim državam centralnega tabora. Tur čija je na strani centralnega ta bora oktobra napadla Rusijo na Kavkazu. V razmeroma kratkem času so se v vojno zapletle najmočnejše članice centralnega in antantnega tabora. Začela se je vojna, ki je postopoma dobivala svetovne razsežnosti. Končala se Ob izbruhu vojne so po vseh vpletenih državah sledile množične mobilizacije. je šele konec leta 1918 in je spreNa fotografiji mobiliziranci v Višnji Gori julija 1914 čakajo na vlak. menila podobo Evrope in sveta.

a. co m

ar n

nacionalizem – prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov militarizem – težnja po prevladi vojaške miselnosti, vojaških interesov v politiki mobilizacija – vpoklic polnoletnih moških v vojaško službo

jig

1. Opiši glavni vzrok za prvo svetovno vojno. 2. Naštej glavne članice antantnega in centralnega tabora. 3. Zakaj je bil sarajevski atentat povod za prvo svetovno vojno?

Nasprotja med velikimi evropskimi državami, ki so se v želji po gospodarski in politični prevladi spopadle zaradi kolonij, so privedla do prve svetovne vojne. Velika Britanija in Francija sta bili za obstoječo kolonialno delitev sveta, Nemčija pa je zahtevala novo delitev. Oblikovala sta se centralni in antantni tabor. Neposreden povod za vojno je bil sarajevski atentat Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo. Uboj je bil posledica križanja interesov Avstro-Ogrske in Rusije oziroma Srbije na Balkanu. Mesec dni po atentatu, 28. julija 1914, je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. Zatem se je Nemčija zapletla v vojno s srbskima zaveznikoma Rusijo in Francijo. Z vstopom ZDA v vojno je vojna dobila svetovne razsežnosti in se končala šele konec leta 1918.

NAS VEK-UCB-Novo-Prelom.indd 14

07/08/2018 13:54

POTEK PRVE SVETOVNE VOJNE

Prevladala je pozicijska vojna

Zakaj je bila uporaba bojnih plinov tvegana za oba nasprotnika?

jig

ar n

a. co m

Nemci so imeli že pred začetkom vojne izdelano strategijo na padov. Napadali naj bi s hitrimi akcijami, kar pa jim je preprečil močan odpor, zlasti francoski. Ta je na zahodu nemške prodore zaustavil in bojevanje ustalil na več frontnih linijah. Tako se je morala vojska prilagoditi razmeram in uveljavila se je pozicijska vojna – vojaki obeh strani so se postopoma vkopali v jarke, da bi se zaščitili pred nasprotnikom. Med linijama je bila niko garšnja zemlja, na kateri so se borili in kjer jih je čakala skoraj gotova smrt. Obe strani sta občasno napredovali, vendar so bile ozemeljske pridobitve majhne. Niti centralnim niti antantnim silam na nobenem bojišču ni uspel konkretnejši preboj. Tako bojevanje je prineslo veliko žrtev in prilagajanje orožja, zato je močno napredovala vojaška tehnologija. Pojavili so se prvi tanki, izpopolnjeni topovi in mitraljezi. Vse pomembnejšo vlogo, zlasti izvidniško, so prevzemala letala, na morju pa so vidno vlogo odigrale podmornice. Strah in trepet vseh vojakov so bili bojni plini.

Vojaki na bojišču so pogosto nosili zaščitne maske pred bojnim plinom.

NAS VEK-UCB-Novo-Prelom.indd 15

07/08/2018 13:54