Issuu

Darinka Ambrož, Tanja Slemenjak, Vid Burnik, Sergeja Jekl

1SLOVENŠČINA in jaz

Delovni učbenik za slovenščino v 1. letniku srednjih poklicnih šol

JEZIK IN KNJIŽEVNOST

Slovenščina in jaz 1

Delovni učbenik za slovenščino v 1. letniku srednjih poklicnih šol – JEZIK

IN KNJIŽEVNOST

Avtorji: Darinka Ambrož (književnost), Tanja Slemenjak (jezik), Vid Burnik (jezik), Sergeja Jekl (jezik)

Urednica: Andreja Ponikvar Jakša

Recenzenti: dr. Hotimir Tivadar (jezik), dr. Boža Krakar Vogel (književnost), Vera Šeško (jezik in književnost)

Jezikovni pregled: Vera Šeško

Ilustracije na naslovnici in v notranjosti: Gašper Rus

Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)

Direktor produkcije: Klemen Fedran

Oblikovanje: Jasna Karnar

Prelom: Jasna Karnar, Blaž Hribar

Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Dejak

Tisk: Schwarz print, d. o. o.

Prva izdaja

Naklada: 2500 izvodov

Ljubljana 2026

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Delovni učbenik Slovenščina in jaz 1 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 253. seji dne 18. 6. 2026 s sklepom št. 013-10/2026-3350-63 potrdil kot delovni učbenik za slovenščino (jezik in književnost) v 1. letniku srednjih poklicnih šol.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6(075.3)(076)

821.163.6(075.3)(076)

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

Telefon: (01) 513 46 00

E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

knjigarna.com

SLOVENŠČINA in jaz 1. Delovni učbenik za slovenščino v 1. letniku srednjih poklicnih šol : jezik in književnost / Darinka Ambrož ... [et al.] ; [ilustracije Gašper Rus ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2026

ISBN 978-961-292-573-4 COBISS.SI-ID 280732931

KNJIŽEVNOST

1 BRANJE JE VZNEMIRLJIVO POTOVANJE

1 SPORAZUMEVAJMO SE

Za začetek

Sporazumevanje

Okoliščine sporazumevanja

Sprejemanje besedil

Načela uspešnega sporočanja

Jezikovne zvrsti in okoliščine njihove rabe

Utrdimo

GORENJSKANAREČJA

ROVTARSKA NAREČJA

PRIMORSKANAREČJA

POGOVORNI JEZIK

KOROŠKA NAREČJA PANONSKA NAREČJA

KNJIŽNI JEZIK

POGOVORNI JEZIK

DOLENJSKA NAREČJA ŠTAJERSKA NAREČJA

Za začetek

Obrazi prihodnosti: Mladi se vse bolj sporazumevajo s simboli, z znaki, okrajšavami, angleškimi besedami

04. 04. 2016, 00.00

KARMEN MATKO, EKONOMSKA ŠOLA

NOVO MESTO

Načini sporočanja se skozi leta spreminjajo. V pogovorih nas, najstnikov, je vedno več angleških besed in okrajšav (ily, brb, ty, wb). Prav tako je vedno več žaljivk (f..k, b.tch), ki jih večinoma uporabljamo samo za šalo. V preteklosti pa so v pogovornem jeziku uporabljali več besed iz nemščine (kufer, luster, šporhet).

Starejši ne razumejo, o čem se pogovarjamo, saj marsikdo ne zna angleščine, sploh pa so zanje prava neznanka okrajšave. Starejše generacije si dopisujejo v knjižnem jeziku, mlajše pa se sporazumevamo »po domače«. Jezik mlajših se vsako leto spreminja in vsako leto je bolj zapleten. Za izražanje čustev velikokrat uporabljamo »smeške«. Knjižni jezik uporabljamo le, ko je treba napisati uradni dopis, in v šoli, ko smo vprašani ali pišemo test. Seveda ne moremo zagotovo vedeti, kakšno bo sporazumevanje med mladimi v prihodnjih desetletjih. A glede na trende zadnja leta lahko upravičeno domnevamo, da bo čedalje več besed nadomeščenih s sličicami, z raznimi simboli, znaki, okrajšavami. Ali to pomeni, da se vrača neke vrste slikovna pisava, kot so jo poznale starodavne civilizacije, le da v naprednejši obliki?

1. O kateri jezikovni zvrsti govori avtorica v 1. odstavku besedila?

2. V katerih okoliščinah je primerno uporabljati to zvrst?

3. Ali tudi vi knjižni jezik uporabljate samo v primerih, kot jih navaja avtorica?

DA/NE, saj

4. Razmislite, kako izbira jezikovne zvrsti vpliva na sporazumevanje. a) Kaj z izbiro jezika sporočamo o sebi?

b) Pogovorite se, ali je pomembna zgolj vsebina sporočila ali tudi način, kako jo sporočimo.

5. Kako bi odgovorili na vprašanje v zaključku besedila?

6. Kaj je tema besedila?

knjigarna.com

7. Ali je tema besedila še vedno aktualna? Izberite ustrezno možnost in dopolnite poved s pojasnilom. Tema besedila JE še vedno aktualna/NI več aktualna, saj

8. Ali vprašanje v zaključku besedila poziva prejemnike oz. naslovnike k odgovoru avtorici? Pojasnite.

9. Kako pišemo datum objave besedila? Podčrtajte pravilni zapis.

4.04. 2026 4. 4. 2026 četrtega aprila 2026

10. Napovejte, o čem se boste učili v tem poglavju.

11. O pričakovani temi poglavja prikličite svoje predznanje in že znane pojme oblikujte v miselni vzorec.

Sporazumevanje

Učimo se Ogrevanje

1. Igrajte se igro telefon. Zamislite si besedo (ali poved) in jo zašepetajte sošolcu oz. sošolki na uho. Ta naj jo pove naprej, dokler sporočilo ne pripotuje do zadnje sošolke oz. zadnjega sošolca. Ali je vaše sporočilo ostalo nespremenjeno? Pojasnite.

2. S katerim signalom in čemu vsako prvo soboto v mesecu v Sloveniji preizkusimo sirene? Na spletu poiščite in si oglejte še druge znake za alarmiranje.

3. Na www.franček.si poiščite podatke o glagolu sporazumevati se.

a) V katerem pomenu najpogosteje uporabljate to besedo? Podčrtajte. • z dogovarjanjem prihajati do medsebojnega razumevanja, sodelovanja • izmenjavati, posredovati misli, informacije

b) Napišite sopomenko glagola.

c) Iz glagola sporazumevati se je tvorjena tudi beseda sporazumevanje. Dopolnite.

Sporazumevanje je med in .

4. V kateri vlogi so osebe na fotografijah? Podčrtajte pravilno poimenovanje.

tvorka prejemniki

tvorec prejemnik

tvorci prejemniki

5. Oglejte si fotografije.

a) Kaj razberete iz pasjega obnašanja?

knjigarna.com

b) Ali ste vsi napisali enaka sporočila? Zakaj da oz. ne?

c) Ali se lahko tudi ljudje sporazumevamo z živalmi?

č) Navedite nekaj primerov sporazumevanja živali.

6. Ali je branje romana, gledanje filma ali poslušanje glasbe tudi sporazumevanje? Pojasnite.

SPORAZUMEVANJE

Živa bitja se sporazumevamo z različnimi sredstvi, npr. čebele s plesom, delfini z žvižgi, ljudje pa z izmenjavanjem sporočil. Živali se sporazumevajo o zelo preprostih stvareh. Z oglašanjem opozarjajo na nevarnost, snubijo, izražajo bolečino itd. Nekatera sporočila so lahko tudi zelo zapletena, a po do sedaj znanih podatkih ne dosegajo zapletenosti človekovega sporazumevanja.

Ljudje pri sporazumevanju večinoma uporabljamo besedni jezik, ki ga pogosto dopolnjuje nebesedni jezik.

Tvorec tvori besedilo tako, da ga govori ali piše Prejemnik to besedilo sprejema tako, da ga posluša ali bere Sporazumevalne dejavnosti so torej dejavnosti tvorca (govorjenje ali pisanje) in dejavnosti prejemnika besedila (poslušanje ali branje).

Sporazumevanje je izmenjavanje sporočil med tvorcem in prejemnikom

7. Napišite, kdo je tvorec in kdo prejemnik na fotografijah.