Martina Križaj, Marja Bešter Turk, Lara Godec Soršak, Maja Šebjanič Oražem, Tina Žagar Pernar
SLOVENŠČINA 7
Delovni učbenik za slovenščino v 7. razredu osnovne šole
1. del
dr. Martina Križaj, dr. Marja Bešter Turk, dr. Lara Godec Soršak, dr. Maja Šebjanič Oražem, Tina Žagar Pernar
PISANI SVET ZNANJA: SLOVENŠČINA 7
Delovni učbenik za slovenščino v 7. razredu osnovne šole, 1. del
Urednica: Andreja Ponikvar Jakša
Recenzenta: dr. Hotimir Tivadar, mag. Mateja Jankovič Čurič
Jezikovni pregled: Vanja Jesenek
Ilustracije: Gašper Rus
Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)
Videoanimacije: Blaž Hribar/Založba Rokus Klett (orodje Animaker, avdioposnetki Fixmedia)
Direktor produkcije: Klemen Fedran
Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.
Za založbo: Maruša Dejak
Oblikovanje: Beti Jazbec
Prelom: Boštjan Brecelj
Tisk: Schwarz print, d. o. o.
Prva izdaja
Naklada: 3000 izvodov
Ljubljana 2026
knjigarna.com
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Delovni učbenik Pisani svet znanja: Slovenščina 7 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 253. seji dne 18. 6. 2026 s sklepom št. 013-10/2026-3350-62 potrdil kot o-delovni učbenik za slovenščino v 7. razredu osnovne šole.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2026). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/513 46 00
E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
811.163.6(075.2)
PISANI svet znanja. Slovenščina 7. Delovni učbenik za slovenščino v 7. razredu osnovne šole / Martina Križaj ... [et al.] ; [ilustracije Gašper Rus ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2026
ISBN 978-961-292-559-8 (komplet) COBISS.SI-ID 280239107
knjigarna.com
1 SLOVENSKI JEZIK
knjigarna.com
KAJ ŽE ZNAM?
KAJ BOMO SPOZNAVALI?
• jezikovne zvrsti
• jezikovni portal Fran
KAJ SEM SE NAUČIL/-A?
Ešče san se nika nej fčila gnes.
Kaj že znam?
1. Kateri jezik je tvoj prvi/materni jezik?
Ali je tvoj prvi/materni jezik tudi učni jezik (tj. jezik, v katerem poteka pouk v šoli)? DA NE
2. Kateri tuji jezik oz. katere tuje jezike se učiš?
Napiši imena še treh jezikov, ki so zate tuji jeziki.
3. Oglej si obris Republike Slovenije.
Območji, na katerih živijo pripadniki narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji italijanska skupnost madžarska skupnost
Kateri jezik govori večina prebivalcev in prebivalk Republike Slovenije?
Katere jezike pa govorijo preostali njeni prebivalci in prebivalke? Naštej jih nekaj (lahko iz svoje okolice).
knjigarna.com
V katerem delu Slovenije že od nekdaj živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in v katerem pripadniki madžarske narodne skupnosti?
4. V katerem jeziku pojemo slovensko himno? V slovenskem. / V katerem koli.
Zakaj? Ker je državni jezik v RS. / Ker je moj prvi oz. materni jezik.
Kateri jezik je uradni jezik na celotnem območju Slovenije?
Kako se to kaže v javnosti, npr. na krajevnih napisih?
Katera jezika sta uradna na območjih, na katerih skupaj živijo pripadniki dveh avtohtonih narodnih skupnosti? Dopolni.
Na območju, na katerem živijo Slovenci in Italijani, sta uradna jezika in . Na območju, na katerem živijo Slovenci in Madžari, pa sta uradna jezika in
Kako se to kaže v javnosti, npr. v imenih krajev in javnih ustanov?
5. a) Oglej si posnetek.
b) Kdo se je pogovarjal?
O čem sta se pogovarjala?
V katerem jeziku sta se pogovarjala?
Ali sta oba govorila knjižno? DA NE
Dopolni poved.
Knjižničarka je govorila , Gašper pa ne.
c) V kateri jezikovni zvrsti naj bi potekal pouk v šoli?
Ali se v njej tudi pogovarjaš s sorodniki, prijatelji in sošolci ter si dopisuješ z njimi? DA NE
Kdaj pa sporočaš v knjižnem jeziku?
Jezikovne zvrsti
1. Kaj je tisto, po čemer se pripadniki slovenske narodnosti najbolj ločimo od pripadnikov drugih narodnosti? Obkroži eno značilnost in pojasni svojo izbiro.
hrana glasba običaji obleka jezik
2. Kaj pa je tisto, kar najbolj povezuje pripadnike slovenske narodnosti? Obkroži eno značilnost in pojasni svojo izbiro.
narodna noša ljudske pesmi ljudski običaji ljudski plesi narečja knjižni jezik hrana
3. Sedmošolka Nina se je poleti udeležila počitniškega tabora. Na njem so bili udeleženci razvrščeni tako, da so bili v isti skupini otroci iz zelo oddaljenih slovenskih krajev (npr. iz Lendave in Idrije) in tudi iz zamejstva.
Ali je med pogovarjanjem lahko vsak uporabljal svoje narečje? Kako pa so se pogovarjali?
Tako kot vsak človek ima tudi vsak jezik več »obrazov« – imenujemo jih jezikovne zvrsti. Te so knjižni jezik, pogovorni jezik in narečja.
Knjižni jezik je v slovenščini en sam. Njegove besede in pravila so popisani in tudi predpisani v jezikovnih priročnikih (npr. v slovarjih, slovnicah), učimo pa se jih tudi v šoli. Zato je razširjen po vsem slovenskem jezikovnem prostoru in povezuje vse Slovence in Slovenke ter nam omogoča, da se sporazumevamo tudi z ljudmi iz zelo oddaljenih slovenskih vasi (npr. iz Dobrovnika v Prekmurju ali iz Ovčje vasi v Kanalski dolini) in o vseh temah – torej ne samo o vsakdanjih/praktičnih, ampak tudi o zahtevnih strokovnih, uradovalnih, političnih ipd.
Predvsem ga pišemo, in sicer v vseh besedilih – le v neuradnih dopisih lahko namesto njega uporabljamo narečje ali pogovorni jezik.
Govorimo ga v pripravljenih nastopih pred večjo skupino ljudi. Kadar se pogovarjamo z uradno osebo ali s človekom iz oddaljenega slovenskega kraja, moramo svojo neknjižno govorico čim bolj približati knjižni.
knjigarna.com
DOBRO JE VEDETI
Večina nas v družini najprej spontano usvoji narečje ali pogovorni jezik.
Knjižni jezik se sprva učimo ob poslušanju/gledanju branih zgodb in oddaj po javnih medijih, nato pa v šoli pri pouku vseh predmetov in sistematično pri jezikovnem pouku.
ZANIMIVOST
Utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika je Primož Trubar. Leta 1550 je izdal prvi slovenski knjigi, tj. Katekizem in Abecednik. S tem se je slovenščina zelo zgodaj pridružila knjižno kultiviranim jezikom.
4. a) Oglej si posnetek.
b) Kdo se je pogovarjal?
Kdo je govoril precej knjižno?
Kako pa je govorila smučarka?
Ali je za pogovor v javnem mediju izbrala ustrezno jezikovno zvrst?
Pojasni odgovor.
Kaj misliš, zakaj se je tako odločila?
5. Preberi naslednje besede in obkroži tiste, ki jih poznaš.
boršt žegnanje vigred krompir šagra gozd beteg pomlad čompa bolezen
Katere besede so obarvane zeleno in katere rdeče? Poveži.
Zeleno so obarvane besede, ki niso knjižne.
Rdeče so obarvane knjižne besede.
Ali si obkrožil/-a vse knjižne besede?
Ali si obkrožil/-a vse besede, ki niso knjižne?
Besede iz te naloge prepiši v zvezek tako, da jih urediš v dvojice sopomenk, v katerih je ena beseda knjižna, druga pa ne.
6. Po čem se tista jezikovna zvrst, v kateri se pogovarjaš v svojem domačem okolju (tj. narečje oz. pogovorni jezik), najbolj loči od knjižnega jezika?
a) Uporabljam druge besede.
b) Besede drugače izgovarjam.
c) Ne uporabljam dvojine.
č) Besede drugače sklanjam.
Kaj delaš v narečju oz. pogovornem jeziku? Govorno nastopam. / Pišem šolske spise. / Pišem neuradne dopise. / Pišem uradne dopise. / Pogovarjam se neuradno. / Pogovarjam se uradno.
S kom se pogovarjaš in si dopisuješ v tej jezikovni zvrsti? S komer koli. / Samo z domačimi, sosedi in prijatelji, ki živijo v istem ali bližnjem kraju.
O katerih temah lahko sporočaš v tej jezikovni zvrsti? O vseh. / Samo o nekaterih.
Poleg knjižnega jezika poznamo še dve jezikovni zvrsti: narečja in pogovorni jezik
Narečja govorijo ljudje na podeželju v manjših krajih in njihovi okolici. Strokovnjaki so popisali okoli 40 slovenskih narečij in jih na podlagi podobnosti povezali v sedem narečnih skupin – te so: gorenjska, dolenjska, rovtarska, primorska, koroška, štajerska in panonska.
Pogovorni jezik govorijo ljudje v večjih mestih in njihovi okolici (npr. v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru), zato ni enoten, temveč ima več pokrajinskih različic.
Narečja in pokrajinske različice pogovornega jezika se med seboj in od knjižnega jezika ločijo predvsem v besedah in njihovi izreki (npr. v nekaterih glasovih in mestu naglasa).
Eno narečje oz. en pokrajinsko obarvani pogovorni jezik nas spremlja od mladih nog –kot prvega ga namreč spontano usvojimo v družini. Nato ga večinoma uporabljamo v neuradnih pogovorih in dopisih o vsakdanjih/praktičnih temah – seveda, če ga razume naš sogovorec oz. dopisovalec. Kadar pa se pogovarjamo s človekom iz oddaljenega slovenskega kraja ali z uradno osebo, moramo svoje narečje ali svoj pogovorni jezik čim bolj približati knjižnemu jeziku.
Pogovorni jezik se uporablja tudi v pogovornih medijskih oddajah. Če so te namenjene vsej slovenski javnosti, se od vseh sogovorcev (ne le od novinarja/gostitelja) pričakuje, da bodo svoj pokrajinsko obarvani pogovorni jezik čim bolj približali knjižnemu jeziku.
ZANIMIVOST
Narečja ne uporablja le kmečko prebivalstvo – pri sporazumevanju s sorodniki in znanci ga uporabljajo vsi ljudje (tudi izobraženci), ki so rasli v danem narečju.
7. Preberi besede.
frend fenica mega kul ful itak bed fensi
Ali poznaš vse te besede?
Kdaj jih uporabljaš?
V katerih primerih je njihova raba ustrezna?
a) Kadar govorno nastopam.
b) Kadar se pogovarjam s svojimi vrstniki ali si z njimi dopisujem.
c) Kadar se pogovarjam z uradnimi osebami ali si z njimi dopisujem.
č) Kadar pišem šolske spise, poročila o poskusih …
Besede iz te naloge prepiši v zvezek in k vsaki pripiši njeno knjižno sopomenko.