a.c om
kn
jig arn
Delovni zvezek za geografijo v 6. razredu osnovne šole
1
a.c om
Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun
Raziskujem Zemljo 6 NOVO POTOVANJE
Delovni zvezek za geografijo v 6. razredu osnovne šole
Urednica: Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun Strokovni pregled: dr. Uroš Stepišnik, Andreja Janša Jezikovni pregled: Mateja Samastur Zemljevidi: PONS (na straneh 26, 30, 32 in v prilogi), Sašo Stefanovski (na straneh 12 in 15) Ilustracije: Shutterstock (na straneh 13, 24, 26, 31, 34, 36 in 42), Getty images (na straneh 16, 17, 22, 28 in 40), Danaja Verdev (na straneh 4, 9 in 21) Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak
jig arn
Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Boris Baćić Tisk: Schwarz print, d. o. o. 1. izdaja Naklada: 5000 izvodov Ljubljana 2026
Zemljevidi na straneh 26, 30, 32 in v prilogi so vzeti iz izdaje Perthes World Atlas, založbe PONS GmbH, Stuttgart, Nemčija. © by PONS GmbH, Stuttgart, Zvezna republika Nemčija, 2017. Vse pravice pridržane. © za slovensko izdajo Založba Rokus Klett d. o. o., Ljubljana, Slovenija. Delovni zvezek Raziskujem Zemljo 6, Novo potovanje, je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 252. seji dne 28. 5. 2026 s sklepom št. 013-10/2026- 3350-44 potrdil kot delovni zvezek za geografijo v 6. razredu osnovne šole.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 91(075.2)(076.1)
kn
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
2
VERDEV, Helena Raziskujem Zemljo 6 : novo potovanje. Delovni zvezek za geografijo v 6. razredu osnovne šole / Helena Verdev, Mojca Ilc Klun ; [zemljevidi Pons, Sašo Stefanovski ; ilustracije Shutterstock, Getty images, Danaja Verdev ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2026 ISBN 978-961-292-550-5 COBISS.SI-ID 285286915
a.c om
ZAČETEK POTOVANJA
Vsaka pot v šolo, vsak izlet ali sprehod je hkrati tudi raziskovanje. Vsako raziskovanje pa zahteva znanje in priprave. Pri tem ti bo pomagal delovni zvezek, ki je pred tabo. V pomoč ti bo tako pri raziskovanju kot tudi pri zapisu novih spoznanj. Zadnje poglavje je namenjeno raziskovanju pokrajine s pomočjo opazovanja, merjenja, orientiranja in eksperimentiranja. Poleg nalog imaš v delovnem zvezku tudi slovarček pojmov in zemljevid. Oglej si jih in jih sproti dopolnjuj. Želiva ti uspešno raziskovanje! Helena in Mojca
KAZALO
OSNOVE GEOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA . . . . 49 Opazovanje in raziskovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Orientiranje in kartiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Merjenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Eksperimentiranje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60
jig arn
ZAČETEK POTOVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
GEOGRAFIJA IN JAZ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 To je geografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Ponovitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
ORIENTACIJA NA ZEMLJEVIDU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 Upodabljanje Zemlje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Zemljevidi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Sestavine zemljevida . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Merilo in vrste zemljevidov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Geografska lega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Ponovitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
SLOVARČEK POJMOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
ZEMLJEVID Zemljevid sveta (priloga)
kn
PLANET ZEMLJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Oblika in zgradba Zemlje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Litosferske plošče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Ognjeniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Potresi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Celine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Oceani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Razgibanost Zemljinega površja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Reliefne oblike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Reliefna raznolikost celin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Vodovje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Voda na kopnem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Ponovitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45
3
POGLAVJE
a.c om
1 |
GEOGRAFIJA IN JAZ
jig arn
Geografija je znanstvena veda, ki proučuje naravne in družbene sestavine pokrajine. Pri proučevanju upošteva vse sestavine pokrajine in predvidevanja, kako v pokrajini součinkujejo. Ker smo tudi ljudje ena od sestavin pokrajine, tudi mi s svojimi dejavnostmi bolj ali manj vplivamo na posamezne sestavine pokrajine. Zato je pomembno, da imamo odgovoren odnos do pokrajine oziroma naravnega okolja in njegovih naravnih virov.
Manarola, ena najslikovitejših ribiških vasic v Cinque Terre, Italija
Spoznal/-a bom … in na koncu preveril/-a, ali znam.
ODLIČNO ZNAM!
TO MORAM ŠE PONOVITI.
TO SE MORAM ŠE NAUČITI!
Kaj je geografija? Kdo je geograf?
Zakaj je pomembna geografija?
Katere so glavne sestavine pokrajine?
Kako sestavine pokrajine med sabo součinkujejo?
Zakaj je geografija uporabna v vsakodnevnem življenju?
kn
Oglej si ilustracijo in jo dopolni s slikami ali pojmi, ki so po tvojem mnenju povezani z geografijo.
4
PL AN E T ZE MLJA
a.c om
TO JE GEOGRAFIJA
Kaj je geografija in kaj proučuje?
Geografija proučuje Zemljino površje kot celoto in njene manjše dele – pokrajine. Proučuje naravne in družbene sestavine Zemljinega površja oziroma pokrajine. Dopolni miselni vzorec.
A) V manjše okvirčke vpiši imena naravnih in družbenih sestavin pokrajine.
B) V večje okvirčke napiši, nariši ali prilepi primere posamezne sestavine. Primer za kamninsko
jig arn
zgradbo je že narejen.
KAMNINSKA ZGRADBA
NARAVNE SESTAVINE POKRAJINE
GEOGRAFIJA
DRUŽBENE SESTAVINE POKRAJINE so povezane z ljudmi in njihovimi dejavnostmi.
kn
1
SLOVARČEK Pokrajina je del Zemljinega površja, ki ima svojski značaj, po katerem se razlikuje od okolice.
5
T O J E G EO G RA F I JA
SLOVARČEK Sestavina je posamezen del pokrajine. Značilnost pa je lastnost posamezne sestavine. Sestavina pokrajine je naselje, značilnost pa podeželsko naselje.
a.c om
Strokovnjaki, ki proučujejo Zemljino površje, njene sestavine, značilnosti, procese, se imenujejo geografi.
2
Geografi pri proučevanju Zemljinega površja ali posamezne pokrajine odgovarjajo na »geografska« vprašanja. A) Katera vprašanja si zastavljajo geografi?
Cerkniško polje
B) Preberi besedilo in si kot geograf zastavi vprašanja, ki ti bodo pomagala raziskati Cerkniško jezero. C) V besedilu podčrtaj odgovore na zastavljena vprašanja.
jig arn
»Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Vsako leto se pojavi na kraškem polju, ujetem med Javorniki na eni ter Bloško planoto in Slivnico na drugi strani. V suhem delu leta jezero izgine, tako da je tu v enem letu moč na istem kraju veslati, ribariti, se sprehajati in kositi travnik! Jezero se na Cerkniškem polju praviloma zadrži okoli osem mesecev na leto. Navadno se voda razlije po površini dobrih 20 km², ko pa je vode največ, površina jezera meri okrog 26 km². Ko je polno, je Cerkniško jezero največje jezero v Sloveniji. /…/ S presihajočim Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan tudi človek. Z obilico rib in divjadi je jezero privabljalo in preživljalo ljudi od kamene dobe dalje. Generacije marljivih rok so ne nazadnje sooblikovale značilno krajino na vlažnih tleh jezerske kotanje in z vzdrževanjem poplavnih travnikov še danes zagotavljajo življenjski prostor ogroženim rastlinam in živalim. /…/ Jezero se po Cerkniškem polju razlije, ko je dotok vode večji od odtoka. V dveh do treh dneh ga napolnijo obilne jesenske padavine, spomladi svoj del prispeva še taljenje snega.« Vir: https://www.notranjski-park.si/narava/naravne-znamenitosti/cerknisko-jezero, pridobljeno 3. 11. 2023
• • •
kn
•
Zakaj je geografija pomembna? Geografija nam daje številna znanja in veščine, ki jih uporabljamo vsakodnevno. S poznavanjem sestavin in procesov v pokrajini se lažje pripravimo na različne razmere. Omogoča nam tudi odgovoren odnos do pokrajine in njenih sestavin.
6
SLOVARČEK Proces so med seboj povezani in ponavljajoči pojavi, ki se vrstijo po določenih zakonitostih.
TO JE GE OGRAFIJA
Geografsko znanje uporabljamo vsak dan.
a.c om
3
A) Preberi besedili in pojasni pomen geografskega znanja.
»Danes do večera bodo sunki severnega vetra predvsem v severni Sloveniji, pa tudi drugod, zlasti v višjih legah, presegali hitrost 100 km/h. Pojavljali se bodo vetrolomi. Dopoldne bodo sunki burje na Primorskem prehodno dosegali hitrost okoli 100 km/h.« Vir: https://meteo.arso.gov.si/, pridobljeno 27. 3. 2026
»Obilno sneženje je zajelo območje Pohorja in Kozjaka, kar nekaj snega pa je zapadlo tudi na območju Goričkega, Slovenskih goric in Haloz. /…/ S terena poročajo o snegolomu.« Vir: https://meteo.arso.gov.si/, pridobljeno 20. 2. 2026
Geografi si pri raziskovanju pokrajine pomagajo z različnimi pripomočki.
A) Kje poteka največji del geografovega raziskovanja?
B) Kateri so geografovi osnovni pripomočki pri proučevanju pokrajine?
Oglej si in pojasni
kn
4
jig arn
B) Kako uporabna so geografska znanja zate v vsakdanjem življenju?
Naravne in družbene sestavine
• Oglej si fotografijo na strani 4 in naštej naravne in družbene sestavine, ki so prikazane na fotografiji. • Kako naravne sestavine pokrajine vplivajo na družbene sestavine? • S pomočjo fotografije pojasni soodvisnost naravnih in družbenih sestavin pokrajine.
7
Ponovi s pomočjo vprašanj • •
Ponovi s pomočjo vprašanj v uvodu v poglavje na strani 4. Pri vsakem vprašanju ovrednoti svoje znanje.
Ponovi s pomočjo pojmov
Oglej si oblak pojmov. Pojasni pojme in jih pobarvaj glede na svoje znanje.
jig arn
• •
a.c om
PO N OVIT EV
Odlično, znam! To moram še ponoviti. To se moram še naučiti!
Dejavnost
Poglej skozi okno in nariši pokrajino, ki jo vidiš. Na sliki poimenuj naravne in družbene sestavine. Katere sestavine prevladujejo? Kako naravne sestavine v domači pokrajini vplivajo na ljudi in njihove dejavnosti? V kolikšni meri so ljudje preoblikovali naravno pokrajino?
kn
• • • • •
8
PL AN E T ZE MLJA
POGLAVJE
a.c om
2 |
ORIENTACIJA NA ZEMLJEVIDU
jig arn
Orientacija v naravi ali na zemljevidu, poznavanje tiskanih in digitalnih zemljevidov ter njihovo branje je ena od osnov geografije. Z njihovo pomočjo lahko sklepamo o značilnostih posamezne pokrajine. Prav tako pomembno pa je tudi določanje geografske lege s pomočjo vzporednikov in poldnevnikov.
Tehnologija nam pomaga pri raziskovanju pokrajine.
Spoznal/-a bom … in na koncu preveril/-a, ali znam.
ODLIČNO ZNAM!
TO MORAM ŠE PONOVITI.
TO SE MORAM ŠE NAUČITI!
Na kakšne načine upodabljamo in prikazujemo Zemljino površje in posamezne pokrajine?
Kako uporabni so posamezni pripomočki za upodabljanje Zemlje? Kaj nam pove zemljevid?
Katere vrste zemljevidov poznamo in kaj je za posamezno vrsto zemljevida značilno? Kaj nam pove merilo zemljevida?
Kaj je značilno za vzporednike in poldnevnike? Kako določamo geografsko lego?
kn
Oglej si ilustracije in jih dopolni s slikami ali pojmi, ki so po tvojem mnenju povezani z upodabljanjem Zemljinega površja in orientiranjem.
9
a.c om
UPODABLJANJE ZEMLJE
Kako lahko prikažemo Zemljino površje?
Zemljino površje lahko prikažemo z različnimi pripomočki, kot so globus, zemljevid, relief, panoramska slika, posnetek z dronom, satelitski posnetek in letalski posnetek. Posamezni pripomočki so bolj ali manj uporabni v določenih situacijah.
1
Oglej si fotografije in reši nalogo.
A) Poimenuj pripomočke za prikazovanje Zemljinega površja oziroma pokrajine. Opiši prednosti in slabosti uporabe posameznega pripomočka.
B) V slovarčku pojmov v prilogi delovnega zvezka poišči poimenovanje za prva dva pripomočka in ju dopolni.
jig arn
A)
A)
A)
kn
A)
10
A)