Nina Lebar, Jelka Miranda Razpotnik
ZGODOVINA 6
Delovni zvezek za aktivno in raziskovalno delo pri pouku zgodovine v 6. razredu osnovne šole
Nina Lebar, mag. Jelka Miranda Razpotnik
PISANI SVET ZNANJA. ZGODOVINA 6
Delovni zvezek za aktivno in raziskovalno delo pri pouku zgodovine v 6. razredu osnovne šole
Avtorica kartic za aktivno in sodelovalno učenje: Anita Mirjanić
Urednica: mag. Jelka Miranda Razpotnik
Strokovni pregled: dr. Ivan Smiljanić, dr. Borut Križ, ddr. Verena Vidrih Perko, Mojca Žumer
Zemljevidi: Monde Neuf, d. o. o.
Ilustracije: Marina Gabor, Predrag Dobrijević, Urška Glavnik
3D‐ilustracije: 3D Vizualizacija, d. o. o. (str. 61)
Slikovno gradivo: Shutterstock, Diomedia, Narodni muzej, Dolenjski muzej, Gorenjski muzej et al. (natančen seznam je na strani 96)
Jezikovni pregled: Barbara Goršič
Direktor produkcije: Klemen Fedran
Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.
Za založbo: Maruša Dejak
Oblikovanje in prelom: Beti Jazbec
Tisk: Schwarz print, d. o. o. 1. izdaja
Naklada: 6000 izvodov
Ljubljana 2026
knjigarna.com

Vse knjige in dodatna gradiva založb Rokus Klett in Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Delovni zvezek Pisani svet znanja. Zgodovina 6 je Strokovni svet za splošno izobraževanje na svoji 252. seji dne 28. 5. 2026 s sklepom št. 013-10/2026-3350-50 potrdil kot delovni zvezek za zgodovino v 6. razredu osnovne šole.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2026). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
94(075.2)(076)
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/513 46 00
E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

MIRANDA Razpotnik, Jelka Pisani svet znanja. Zgodovina 6. Delovni zvezek za aktivno in raziskovalno delo pri pouku zgodovine v 6. razredu osnovne šole / Jelka Miranda Razpotnik, Marjeta Šifrer, Anja Orešnik ; [zemljevidi Monde Neuf ; ilustracije Marina Gabor, Predrag Dobrijević, Urška Glavnik, 3D-ilustracije 3D Vizualizacija ; slikovno gradivo Shutterstock ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2026
ISBN 978-961-292-548-2 COBISS.SI-ID 279977731



Kaj že znam?
Pri predmetu družba v 5. razredu si spoznal/-a že mnoge pojme, ki jih lahko povežemo s preteklostjo in z zgodovino.
1. Zapiši, kaj si predstavljaš, ko prebereš pojma:
preteklost zgodovina
2. Z raziskovanjem preteklosti se ukvarjajo različni raziskovalci in ustanove. Poveži njihova poimenovanja z ustreznim opisom ali sliko.
knjigarna.com
Raziskuje vsakdanji način življenja ljudi, običaje in navade.
• Poimenuj en muzej, ki si ga že obiskal.
Raziskuje preteklost človeštva.
• Kateri predmet se ti je v tem muzeju najbolj vtisnil v spomin?
3. Človek je v preteklosti zapustil veliko ostankov. Poveži sliko, ki prikazuje ostanke iz preteklosti, z ustrezno besedo.


materialni ostanek
pisni ostanek
ustni ostanek
avdiovizualni ostanek



4. Zgodovino delimo na zgodovinska obdobja.
a. Dopolni poved.
Zapis dogodkov po času njihovega nastanka imenujemo
b. Na črte na traku po vrsti vpiši zgodovinska obdobja.
c. Pri vsakem zgodovinskem obdobju v prazne okvirčke vpiši en dogodek ali eno značilnost obdobja.
5. Ilustrator je upodobil življenje človeka v nastarejšem in hkrati najdaljšem zgodovinskem obdobju.
a. Zapiši ime tega zgodovinskega obdobja.
b. Ilustrator se je pošalil in na sliko dodal elemente in prizore, ki napačno prikazujejo to obdobje. Poišči jih in ustno pojasni, zakaj so napačni.



knjigarna.com






1 ZGODOVINA
Kako vemo, kaj se je zgodilo v preteklosti
knjigarna.com
KAJ ŽELIM IZVEDETI?
V prazen okvirček zapiši, o čem bi želel izvedeti več pri predmetu zgodovina in zakaj.

KAJ ŽE VEM?
Pojasni pojme, ki si jih spoznal/-a lansko leto pri predmetu družba. Slike pojmov lahko tudi narišeš.
zgodovinsko obdobje
VEM, KAJ JE
preteklost
zgodovinski vir
muzej
Na sliki so odtisi človeških rok iz Jame rok v Južni Ameriki.

Odtisi rok na sliki so zelooooo stari.
knjigarna.com
Dopiši v prazen oblaček, zakaj meniš, da so ljudje v jami odtisnili svoje roke.
OVREDNOTIM SVOJE ZNANJE
Ko boš rešil/-a vse naloge v tem poglavju, ovrednoti svoje znanje. Pri vsakem vprašanju odkljukaj (✓) pod znakom, ki po tvojem mnenju najbolje odraža tvoje znanje.
Znam …
* pojasniti, kaj je zgodovina;
* pojasniti, zakaj je poznavanje zgodovine pomembno; primerjati delo zgodovinarja in arheologa; navesti, kje se nahajajo zgodovinski viri;
* našteti vrste zgodovinskih virov in opisati njihove značilnosti;
* navesti vprašanja, s katerimi zgodovinar preverja zanesljivost zgodovinskega in digitalnega vira; razložiti, zakaj potrebujemo koledarje;
* poimenovati in časovno razvrstiti zgodovinska obdobja; letnici določiti tisočletje, stoletje in zgodovinsko obdobje; pojasniti, kako se je lahko življenjski prostor človeka skozi čas spreminjal.
Zgodovina
Kaj raziskuje zgodovina
Nekoč so si prvi ljudje ob ognju pripovedovali zgodbe. Veliko kasneje, ko so ljudje izumili pisavo, so začeli zapisovati zgodbe. Iz zapisovanja zgodb in dogodkov se je razvila veda o preteklosti, ki jo imenujemo zgodovina.
• Zgodovina raziskuje in razlaga razvoj človeštva od nastanka do danes.
• Dogodke iz preteklosti med seboj povezuje ter pojasnjuje njihove vzroke in posledice.
• Zgodovina tudi pojasnjuje, zakaj je bil nek dogodek pomemben za ljudi v preteklosti in za nadaljnji zgodovinski razvoj.
Zgodovina združuje zgodbe vseh ljudi, ki so živeli v preteklosti. Tudi danes jo vsi skupaj ustvarjamo.
Nekatere dogodke v preteklosti imenujemo prelomni dogodki. To so dogodki, ki zaznamujejo veliko spremembo v človeški družbi.
knjigarna.com
Kako so nekoč kuhali?
PRI ZGODOVINI ŽELIM RAZISKATI ...
Zakaj so nekoč risali na jamske stene? Kako raziskujemo preteklost?

Razmisli, kako so z zgodovino povezani matematika, šport, slovenščina … Za vsak predmet poišči en primer.
Kako raziskuje zgodovinar
Raziskovalec, ki proučuje preteklost, se imenuje zgodovinar. Zgodovinar preteklost raziskuje s pomočjo sledov ali zgodovinskih virov.
Za prvega zgodovinarja velja Herodot, ki je živel v stari Grčiji pred okoli 2500 leti. Poimenujemo ga tudi »oče zgodovine«. Bil je prvi, ki je zgodovinsko gradivo urejeno in načrtno zbiral, preverjal, urejal in zapisal.
2. Spoznaj delo zgodovinarja.
Preberi zapis o delu zgodovinarja iz današnjega časa (zapis A) in Herodotov zapis (zapis B). Nato reši nalogo.
Zapis A: Delo zgodovinarja danes
»Zgodovinarji so kot detektivi, ki iščejo drobce, s katerimi bi zapolnili luknje v znanju o tem, kar že vedo. Brskajo po zapisih in ostankih v arhivih, knjižnicah in muzejih. Pogosto so to le drobci preteklosti – dnevnik, plakat, listina, pričevanje posameznika. Kaj je tisto, kar drobce spremeni v dokaze o preteklem dogajanju? Zgodovinarji zbrane delčke proučijo, jih ovrednotijo in primerjajo med seboj ter iz njih spletejo zgodbo. Nato jih predstavijo v obliki knjig, razstav, dokumentarnih filmov in poročil. Zgodovinarji se trudijo razumeti, kako in zakaj so se stvari v preteklosti spremenile. Njihovi odgovori na ta vprašanja pa nam razkrijejo, zakaj je svet danes takšen, kakršen je.«
(Prirejeno po: https://ncph.org/what-is-publichistory/how-historians-work/evidence-of-the-past/, 25. 9. 2025)
knjigarna.com
Zapis B: Herodotov zapis
»Herodot iz Halikarnasa je ta poročila zbral in zapisal, da ne bi s časom zamrl spomin na to, kar se je godilo po svetu, zlasti pa, da bi se ne pozabile velike, občudovanja vredne storitve tako Helenov kakor Barbarov, in zakaj je prišlo do vojne med njimi. /…/ Pač pa sem zvedel mnogo drugih reči, /…/ s tem da sem prišel do mesta Elefantine ter si ogledal deželo na svoje oči; od tod dalje se pa moje znanje opira res le na to, kar sem od drugih slišal.«
(Vir: Herodot, Zgodbe, pred 2500 leti)

a. V zapisu A podčrtaj, kako raziskuje zgodovinar danes.
b. Zakaj se je Herodot odločil, da bo zapisal dogodke? Poišči odgovor v zapisu B in ga podčrtaj.
c. Primerjaj zapis sodobnega zgodovinarja (zapis A) in Herodotov zapis (zapis B) ter izpolni spodnji diagram.
• Pri vsakem zapiši značilnosti njunega dela.
• V preseku (temna podlaga) zapiši, kaj jima je skupnega. sodobni zgodovinar Herodot
3. Preberi zapis o dogodku in odgovori na vprašanja na modri kartici, ki si jih pri svojem raziskovanju zastavlja zgodovinar. Če podatka v besedilu ni, pusti prazno črto.

»Udeleženec Napoleonovega vojaškega pohoda na Egipt je leta 1799 v delti Nila blizu kraja Rašid našel napisano ploščo iz črnega bazalta����. Ta je postala ključ za razvozlanje staroegipčanske pisave. Na kamnu je napis v čast faraonu Ptolomaju V. Epifanu, ki so ga svečeniki zapisali v egipčanščini in grščini ter v egipčanski hieroglifski in demotski, pa tudi v grški pisavi.«
(Vir: Eva Kocuvan, Egipčanska knjiga živih, Ljubljana, Modrijan, 1997, str. 9)
knjigarna.com
Kaj se je zgodilo?
Kdaj se je dogodek zgodil?
Kje se je dogodek zgodil?
Kdo je v dogodku sodeloval?
Zakaj je prišlo do dogodka?
Kako je dogodek potekal?
Kakšne so bile posledice dogodka?
Kakšen pomen je imel dogodek za takrat živeče ljudi?
Arheologija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem ostankov (predmetov) daljne človeške preteklosti, npr. ostankov izumrlih starodavnih ljudstev. Tem ostankom pravimo arheološke najdbe. Arheološka najdišča s posebnimi tehnikami izkopava in raziskuje arheolog.
Zakaj je pomembno razumeti dogodke v preteklosti
Poznavanje in razumevanje dogodkov v preteklosti je pomembno, saj nam pomaga razumeti dogodke v sedanjosti. Lahko rečemo, da ima vsak današnji dogodek korenine (vzroke) v preteklosti. Če želimo razumeti sedanjost, moramo poznati preteklost.
4. Ponovno preberi zapisa A in B pri nalogi 2 na str. 9. V zapisih poišči odgovor na vprašanje, zakaj je pomembno poznati preteklost.