Jelka Miranda Razpotnik, Marjeta Šifrer, Anja Orešnik
ZGODOVINA 6
Učbenik za zgodovino v 6. razredu osnovne šole
Mag. Jelka Miranda Razpotnik, mag. Marjeta Šifrer, Anja Orešnik
PISANI SVET ZNANJA. ZGODOVINA 6
Učbenik za zgodovino v 6. razredu osnovne šole
Urednica: mag. Jelka Miranda Razpotnik
Strokovni pregled: dr. Ivan Smiljanić, dr. Borut Križ, ddr. Verena Vidrih Perko, Nina Ošlovnik, Mojca
Hrvatin Pridigar
Zemljevidi: Monde Neuf, d. o. o.
Ilustracije: Marina Gabor, Predrag Dobrijević, Urška Glavnik
3D-ilustracije: 3D Vizualizacija, d. o. o. (str. 51, 53)
Slikovno gradivo: Shutterstock, Diomedia; Narodni muzej, Dolenjski muzej, Gorenjski muzej et al.
(natančen seznam je na strani 79)
Jezikovni pregled: Barbara Goršič
Direktor produkcije: Klemen Fedran
Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.
Za založbo: Maruša Dejak
Oblikovanje in prelom: Beti Jazbec
Tisk: Cicero, d. o. o.
1. izdaja
Naklada: 8500 izvodov
Ljubljana 2026
knjigarna.com
Vse knjige in dodatna gradiva založb Rokus Klett in Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Pisani svet znanja. Zgodovina 6 je Strokovni svet za splošno izobraževanje na svoji 251. seji dne 16. 4. 2026 s sklepom št. 013-10/2026-3350-15 potrdil kot učbenik za zgodovino v 6. razredu osnovne šole.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2026). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/513 46 00
E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
94(075.2)
MIRANDA Razpotnik, Jelka Pisani svet znanja. Zgodovina 6. Učbenik za zgodovino v 6. razredu osnovne šole / Jelka Miranda Razpotnik, Marjeta Šifrer, Anja Orešnik ; [zemljevidi Monde Neuf ; ilustracije Marina Gabor, Predrag Dobrijević, 3D-ilustracije 3D Vizualizacija ; slikovno gradivo Shutterstock ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2026
ISBN 978-961-292-547-5 COBISS.SI-ID 275076099
Legenda:
knjigarna.com
zapiši svoj odgovor
1 ZGODOVINA Kako vemo, kaj se je zgodilo v preteklosti
KAJ SE BOM NAUČIL/-A?
• kaj je zgodovina
• kako raziskuje zgodovinar
• zakaj je poznavanje preteklosti pomembno
• kaj so zgodovinski viri
• kako zgodovinske vire razvrstimo glede na njihove značilnosti
• kako ocenimo zanesljivost zgodovinskih virov
• zakaj je koledar pomemben
• katera so zgodovinska obdobja in kako jih časovno razvrstimo
• kako letu določimo stoletje in tisočletje
KAJ ŽE VEM?
Na sliki so odtisi
človeških rok iz Jame rok v Južni Ameriki.
S slikami so prvi ljudje želeli zapustiti spomin nase.
knjigarna.com
Odtisi rok na sliki so zelooooo stari.
Zgodovino ustvarjamo vsi ljudje.
ZGODBA ZA UVOD
»Zgodbe se navadno začenjajo z Bilo je nekoč. Nekoč je bil majhen fant in nekoč je bila majhna punčka, in to sem bil/-a jaz. Nekoč si bil/-a tudi dojenček. Nekoč sta bila majhna tudi tvoja mama in oče. Pa tudi dedek in babica. Odtlej je preteklo že veliko časa. Vendar kljub temu veš, da je bilo tako. O dedku in babici rečemo, da sta stara. Tudi onadva sta imela svoje dedke in babice in tudi oni so takrat pripovedovali zgodbe, ki so se začenjale z Bilo je nekoč. Si se že kdaj postavil/-a med dve ogledali? To moraš poskusiti! Videl/-a boš sama ogledala, ki se vse bolj oddaljujejo, ki so vse manjša in manj razločna, nobeno pa ni zadnje. Ravno tako je z Bilo je nekoč. Ne moremo si predstavljati, da bi to govorjenje o Bilo je nekoč kdaj prenehalo. Pri dedku, pradedku, prapradedku, praprapradedku – da se ti kar v glavi zvrti!«
(Vir: Ernst H. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, Ljubljana, Založba Grad, 2005, str. 13)
Kako razumeš besedo »nekoč«?
Kaj pomeni, da je od dogodka »preteklo že veliko časa«?
prvo kamnito orodje
KLJUČNE BESEDE
• zgodovina
• zgodovinar
• arheologija
• arheološke najdbe
• arheolog
Zgodovina
Kaj raziskuje zgodovina
Nekoč so si prvi ljudje ob ognju pripovedovali zgodbe. V njih so opisovali dogodke, ki so jih doživeli sami ali so jih doživeli njihovi predniki. Ne vemo, katero zgodbo so prvič povedali. Morda je bila to zgodba o lovu na mamuta? Ali pa morda zgodba o iskanju zavetja v hudi nevihti? Njihove zgodbe so se ustno prenašale s pripovedovanjem iz roda v rod. Veliko kasneje, ko so ljudje izumili pisavo, so začeli zgodbe zapisovati.
Iz zapisovanja zgodb in dogodkov se je razvila človeška kultura in tudi veda o preteklosti, ki jo imenujemo zgodovina.
• Zgodovina raziskuje in razlaga razvoj človeštva od nastanka do danes.
• Dogodke iz preteklosti med seboj povezuje in pojasnjuje njihove vzroke ter posledice.
• Zgodovina tudi pojasnjuje, zakaj je bil nek dogodek pomemben za ljudi v preteklosti in za nadaljnji zgodovinski razvoj.
karantanski knežji kamen
Zgodovina združuje zgodbe vseh ljudi, ki so živeli v preteklosti. Še danes jo ustvarjamo vsi skupaj.
Nekatere dogodke v preteklosti imenujemo prelomni dogodki. V zgodovini so to dogodki, ki zaznamujejo veliko spremembo v človeški družbi. Eden izmed prelomnih dogodkov je bilo odkritje Amerike, ki ga pripisujemo pomorščaku Krištofu Kolumbu.
Kako raziskuje zgodovinar
Raziskovalec, ki proučuje preteklost, se imenuje zgodovinar
Pri tem si pomaga s sledovi preteklosti – zgodovinskimi viri, ki so predstavljeni na str. 10.
Za prvega zgodovinarja velja Herodot, ki je živel v stari Grčiji pred okoli 2500 leti. Poimenujemo ga tudi »oče zgodovine«. Bil je prvi, ki je zgodovinsko gradivo urejeno in načrtno zbiral, preverjal, urejal in zapisal.
Njegove zgodbe, ki veljajo za prvo zgodovinsko delo, so zbirka zgodovinskih podatkov, legend , navad, običajev in geografije antičnega sveta. Herodot je svoje vire proučeval precej manj kritično, kot to delajo zgodovinarji danes.
knjigarna.com
ALI VEŠ?
Beseda zgodovina je izpeljana iz zgôda –dogodek, ta pa iz zgoditi, dogoditi se.
Zgodovinar si pri svojem raziskovanju o dogodku
zastavlja naslednja vprašanja:
Kaj se je zgodilo?
Kdaj se je dogodek zgodil?
Kje se je dogodek zgodil?
Kdo je v dogodku sodeloval?
Zakaj je prišlo do dogodka (vzrok dogodka)?
Kako je dogodek potekal?
Kakšne so bile posledice dogodka?
Kakšen pomen je imel dogodek za takrat živeče ljudi?
Zakaj je pomembno razumeti dogodke v preteklosti
Poznavanje in razumevanje dogodkov v preteklosti je pomembno, saj nam pomaga razumeti dogodke v sedanjosti. Lahko rečemo, da ima vsak današnji dogodek korenine (vzroke) v preteklosti. Če želimo razumeti sedanjost, moramo poznati preteklost.
Ko bomo spoznavali preteklost, bomo ugotovili, da so bili ljudje v preteklosti v nekaterih pogledih in navadah različni od današnjih ljudi, a hkrati so tako kot mi danes delali napake, imeli različna mnenja in želeli biti boljši, uspešnejši …
RAZISKUJ
»Herodot iz Halikarnasa je ta poročila zbral in zapisal, da ne bi s časom zamrl spomin na to, kar se je godilo po svetu, zlasti pa, da bi se ne pozabile velike, občudovanja vredne storitve tako Helenov kakor Barbarov, in zakaj je prišlo do vojne med njimi.«
(Vir: Herodot, Zgodbe, pred okoli 2500 leti)
` S kakšnim namenom je Herodot zapisal svoje
Zgodbe?
` Ali so ga zanimali tudi vzroki dogodkov v preteklosti? Pojasni svoj odgovor.
ALI VEŠ?
Zgodovinarje imenujejo tudi »detektivi preteklosti«.
– zgodba o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh
Herodot
legenda
Slovarček
RAZISKUJ
Arheologija
Poleg dela zgodovinarja je pri raziskovanju preteklosti pomembno tudi delo arheologa.
Arheologija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem ostankov (predmetov) daljne človeške preteklosti, npr. ostankov izumrlih starodavnih ljudstev. Tem ostankom pravimo arheološke najdbe. Arheološka najdišča izkopava in raziskuje arheolog.
Arheolog si pri svojem raziskovanju zastavlja vprašanja, kot so na primer: kaj se je nekoč nahajalo na mestu arheološkega najdišča, kdo je tu živel, s čim so se ljudje preživljali, kdaj in zakaj so ljudje zapustili naselbino …
»Minilo je nekaj časa, predno je bilo kaj videti. Vroč zrak, ki je uhajal [iz prostora], je povzročil utripanje sveče. A ko so se oči privadile bledikavi svetlobi, se je postopoma prikazal prostor s svojo nenavadno in čudovito mešanico izjemnih in lepih predmetov, naloženih drug na drugega. Za navzoče, ki prostora še niso mogli videti, je sledilo kratko obdobje napetosti, nakar me je lord Carnarvon vprašal: »Ali vidiš kaj?« Odgovoril sem mu: »Da, čudovito je.« Nato sem previdno povečal odprtino, da bi prostor lahko videla oba. Ob svetlobi električne svetilke in dodatne sveče sva pogledala noter. Močna svetloba je razkrila čudovito zbirko zakladov. Težko je opisati najine občutke in osuplost, ko sva zagledala predmete. /…/ Spraševala sva se o pomenu vsega tega. Je bila to grobnica ali zgolj zakladnica?«
(Vir: dnevnik arheologa Howarda Carterja, 26. novembra 1922)
Angleški arheolog Howard Carter je leta 1922 odkril grobnico egipčanskega faraona Tutankamona.
S pomočjo slike in zapisa pojasni, kako poteka delo arheologa.
Ponovim in razmislim
1. Kaj raziskuje zgodovina?
2. Katera vprašanja si zastavlja zgodovinar pri proučevanju preteklosti?
3. Opiši, kako poteka delo zgodovinarja in arheologa.
4. V čem se razlikuje delo zgodovinarja od dela arheologa? V čem pa je delo podobno?
5. Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine?
Zdaj vem
knjigarna.com
Raziskujem z viri Povprašaj starše ali stare starše o njihovem otroštvu. Katerega dogodka se še posebej spomnijo? Pomagaj si z vprašanji, ki si jih zastavlja zgodovinar (modra kartica). Dogodek zapiši v obliki zgodbe.
* Zgodovina je veda o preteklosti človeštva. Razvila se je iz pripovedovanja in zapisovanja zgodb.
• Zgodovinar raziskuje preteklost človeštva.
* Poznavanje preteklosti nam pomaga razumeti dogodke v sedanjosti.
• Arheologija je veda, ki proučuje materialne ostanke starodavnih izumrlih ljudstev.
Zgodovinski viri
Kaj so zgodovinski viri
Zgodovinarji si pri raziskovanju preteklosti pomagajo z različnimi sledovi, ki so povezani z dogodki iz preteklosti. Takšnim sledovom pravimo zgodovinski viri. So dokazi, priče, ki zgodovinarju pomagajo odkriti, kaj se je v preteklosti dogajalo.
Zgodovinske vire najdemo po naključju ali jih iščemo načrtno. Da se zgodovinski viri ne uničijo, jih morajo strokovnjaki primerno zavarovati in shraniti. Velikokrat jih je potrebno tudi obnoviti in povrniti v čim bolj prvotno stanje. Ta postopek strokovno imenujemo restavriranje.
Zgodovinske vire največkrat hranimo v posebnih ustanovah.
• Predmete najpogosteje hranimo v muzejih.
• Zapise, ki so pomembni za zgodovino nekega mesta, pokrajine ali države, hranimo v arhivih
• Veliko zapisov hranimo tudi v knjižnicah.
• Mnogi viri se nahajajo na prostem.
• Likovna in umetniška dela hranimo v galerijah.
RAZISKUJ
MUZEJ
• V muzejih si zgodovinske vire lahko ogledamo na razstavah.
• Poznamo mestne, pokrajinske in državne muzeje, pa tudi muzeje na prostem in muzeje posebnih zbirk, kot so npr. tehniški, vojaški in čebelarski muzej.
• Narodni muzej Slovenije v Ljubljani je najstarejši slovenski muzej.
` Opiši razlike med delom muzejev in arhivov.
KLJUČNE BESEDE
• zgodovinski viri
• arhivi
• muzeji
• primarni zgodovinski vir
• sekundarni zgodovinski vir
• ponaredek
knjigarna.com
ALI VEŠ?
Največja knjižnica v Sloveniji je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Hrani vsa dela, ki so izšla v slovenščini.
ARHIV
• Arhivsko gradivo je spravljeno v posebnih arhivskih škatlah.
• Obiskovalci arhiva lahko arhivsko gradivo pregledujejo v arhivskih čitalnicah.
• Poznamo mestne, pokrajinske in državne arhive.
• Največji arhiv v Sloveniji je Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani.
` Si že kdaj bil/-a v muzeju ali arhivu? Opiši, kaj si doživel/-a, kaj je bilo in kaj ni bilo zanimivo.
Kako razvrstimo zgodovinske vire
Poznamo različne vrste zgodovinskih virov: materialne, pisne, ustne in avdio-vizualne zgodovinske vire.
knjigarna.com
MATERIALNI VIRI
• To so predmeti, ki jih je človek izdelal in uporabljal v preteklosti.
• Primeri: zgradbe, orodje, orožje, nakit, prevozna sredstva, obleka, posoda, pohištvo, kovanci …
• Predmete hranijo v muzejih.
• Mnoge zgradbe najdemo na prostem v naravi.
PISNI VIRI
• To so zapisi in podobe, ki so jih ljudje ustvarili v preteklosti.
• Primeri: napisi na nagrobnikih in stenah, listine, pogodbe, zakoniki, dnevniki, pisma, časopisi, revije, letaki, zgodovinske knjige, fotografije in slike ...
• Hranijo jih v muzejih, arhivih in knjižnicah.
USTNI VIRI
• To so pričevanja očividcev (prič dogodkov) in ljudsko izročilo, ki vsebuje vsaj nekaj sledov dogajanja v preteklosti.
• Primeri: ljudske pesmi, miti, legende, bajke ...
• Zapisana pričevanja očividcev ali zvočne zapise hranijo v arhivih in knjižnicah.
AVDIO-VIZUALNI VIRI
• To so zvočni in filmski zapisi.
• Primeri: zvočni zapisi (na trakovih, ploščah, kasetah, zgoščenkah, USB-ključih) in filmi (na trakovih, videokasetah, zgoščenkah, DVD-jih …).
• Hranijo jih v arhivih in knjižnicah.
ZGODOVINSKI VIRI SO DANES DOSTOPNI TUDI V DIGITALNI OBLIKI.
To so digitalizirani arhivski dokumenti, digitalizirani zvočni in filmski posnetki, digitalne zbirke slikovnega gradiva, digitalne baze zgodovinskih podatkov, zemljevidi v digitalni obliki, spletne (virtualne) razstave …
Virtualna razstava Kobariškega muzeja
(Vir: https://www.kobariski-muzej.si/sl/razstave/stalnarazstava/, 3. 10. 2025)
Digitalne vire in informacije zgodovinar preverja z naslednjimi vprašanji:
Kdo je to objavil?
Kdaj je bilo objavljeno?
O čem govori vir (informacija): so vsebina in podatki pravilni, jih navajajo tudi druge spletne strani? So fotografije res prave?
Zakaj je bila informacija ustvarjena? Kakšno mnenje od bralcev pričakuje tisti, ki je vir (informacijo) objavil?
Zgodovinar premisli, predno deli. Vsak je odgovoren za to, kar širi!