9789612924263

Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun

7

a.c om

Raziskujem Stari svet NOVO POTOVANJE

kn

jig arn

Samostojni delovni zvezek za geografijo v 7. razredu osnovne šole

a.c om

Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun

Raziskujem Stari svet 7 NOVO POTOVANJE

Samostojni delovni zvezek za geografijo v 7. razredu osnovne šole

Urednica: Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun Strokovni pregled učbenika: dr. Karel Natek, Andreja Janša, dr. Dejan Rebernik, dr. Matej Ogrin Jezikovni pregled: Mateja Samastur Zemljevidi: PONS Ilustracije: Getty images (str. 58, 89, 91, 164, 169) Shutterstock (str. 95, 101, 108, 165), Urška Glavnik (str. 54), Danaja Verdev (str. 8, 42, 68, 75, 92, 96, 105, 115, 124, 141) Fotografije: Shutterstock, Getty images in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva).

jig arn

Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Boris Baćić Tisk: Tiskara Zrinski, d. o. o.

Prva izdaja Naklada: 3.200 izvodov Ljubljana 2024

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© PONS GmbH, Stuttgart, Zvezna republika Nemčija, 2017. Vse pravice pridržane. © za slovensko izdajo Založba Rokus-Klett d. o. o., Ljubljana, Slovenija.

kn

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

913(100)(075.2)(076) VERDEV, Helena Raziskujem Stari svet 7 : novo potovanje.

Samostojni delovni zvezek za geografijo v 7. razredu osnovne šole / Helena Verdev, Mojca Ilc Klun ; [zemljevidi Pons ; ilustracije Getty images ... [et al.] ; fotografije Shutterstock, Getty images in drugi viri].

- 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2024 ISBN 978-9-61-292426-3 COBISS.SI-ID 201926659

a.c om

NOVO POTOVANJE Pozdravljeni na nadaljevanju potovanja!

Verjameva, da potuješ in raziskuješ domačo pokrajino, Slovenijo in svet. Deli svoje dogodivščine z drugimi. Skupaj bomo letos prepotovali in raziskali Evropo in Azijo. Kot popotniški dnevnik lahko uporabiš samostojni delovni zvezek, ki je pred tabo. Poleg odgovorov na številna vprašanja v njem najdeš tudi ideje za nova raziskovanja in neverjetna dejstva, ki so jih raziskali že drugi.

Posamezna poglavja se začnejo z uvodno fotografijo in besedilom, ilustracijo, ki jo dopolniš po svoje, ter vprašanji, ki so hkrati učni cilji posamezne teme. Z njimi na začetku spoznaš, o čem bo tekla beseda, na koncu pa z njihovo pomočjo preveriš svoje znanje.

To se moram še naučiti.

To moram še ponoviti.

Odlično, znam.

Glavnemu besedilu sta dodani rubriki Neverjetnice in Statistična dejstva, kjer so predstavljena zanimiva in nevsakdanja dejstva. Raznovrstne naloge pa ti bodo pomagale širiti in utrjevati znanje o Evropi in Aziji ali ponoviti osnovna spoznanja.

Prijetno raziskovanje!

jig arn

Helena in Mojca

KAZALO

ZAHODNA EVROPA

NOVO POTOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 RAZISKUJEM ZEMLJO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 EVROPA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

SEVERNA EVROPA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105

Evropa – celina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Površje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Podnebje in rastlinstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Prebivalstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Selitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Delitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Evropska unija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Ponovitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 SREDNJA EVROPA

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

42

kn

O Srednji Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Panonska nižina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Celinske plovne poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Alpe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Oblikovanje površja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Še o Srednji Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Ponovitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

JUGOVZHODNA EVROPA . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

O Jugovzhodni Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 JUŽNA EVROPA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

Naravne značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Sredozemsko morje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Družbene značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Ognjeniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

92

Naravne značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 Življenje ob morju in z morjem . . . . . . . . . . . . . . . 98 Družbene značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Naravne značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Družbene značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 VZHODNA EVROPA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115

Naravne značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Družbene značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 Ponovitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 AZIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124

Površje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 Podnebje in rastlinstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 Prebivalstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 Gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 Delitev Azije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144 Severna Azija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 Vzhodna Azija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 Jugovzhodna Azija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155 Južna Azija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 Potresi in cunamiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 Jugozahodna Azija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 Srednja Azija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172 Ponovitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176 Evropa na kratko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178 Azija na kratko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182 Moj slovarček pojmov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 Zemljevid Evrope Zemljevid Azije

a.c om

RAZISKUJEM ZEMLJO Lofoti, Norveška

Preden se lotimo novega potovanja, bomo ponovili spoznanja lanskega potovanja, hkrati pa bomo začeli s spoznavanjem Evrope in Azije, celin, ki ju bomo prepotovali to leto.

1

Na Zemlji imamo 5 oceanov in 7 celin.

jig arn

Na zemljevidu poimenuj celine in oceane.

2

meje med oceani

Pojasni zapisane pojme.

_________________________________________________________________________

kn

CELINA: OCEAN:

_________________________________________________________________________

OTOK:

_________________________________________________________________________

POLOTOK: _________________________________________________________________________

4

3

Dopolni trditve.

a.c om

RAZI SKUJE M ZE M LJ O

Najmanjša celina je _______________________ . Največja celina je __________________________ .

Edina stalno neposeljena celina je _____________________________________________________ .

Največji otok na Zemlji je __________________ . Največji polotok na Zemlji je _________________ .

4

Dopolni statistično dejstvo.

STATISTIČNA DEJSTVA

Najvišja gora Evrope je Mont Blanc (_____________ m).

Najvišja gora na Zemlji je Mount Everest (_____________m).

Relativna nadmorska višina med njima je _____________ m.

5

Geografija proučuje naravne in družbene pojave ter njihovo medsebojno učinkovanje.

A) Oglej si fotografijo in pojave, ki jih prikazuje, pravilno razvrsti v preglednico.

Družbeni pojavi

jig arn

Naravni pojavi

B) Katere reliefne oblike prepoznaš na fotografiji? Opiši jih.

Reliefna oblika

Vsak kraj, točka na Zemlji, ima svoj »naslov«, ki ga imenujemo geografska lega.

Nalogo reši s pomočjo zemljevida pri nalogi 1.

A) Na zemljevid vpiši strani neba.

B) Na zemljevid z rdečo barvo nariši začetni poldnevnik in z modro barvo prevleci ekvator.

C) S pomočjo zemljevida določi geografsko lego Evrope in Azije.

EVROPA: __________________________________________________________________________

kn

6

Opis reliefne oblike

__________________________________________________________________________________ AZIJA: ____________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 5

RAZIS KU J EM Z E ML JO

7

a.c om

Toplotni pasovi so območja na Zemlji s podobnimi temperaturnimi značilnostmi.

jig arn

A) Na zemljevidu z rdečo barvo pobarvaj vroči ali tropski pas ter s črno barvo označi in poimenuj oba vzporednika, ki omejujeta vroči pas.

B) Na zemljevidu z zeleno barvo pobarvaj zmerno topli pas ter s črno barvo označi in poimenuj vzporednika, ki na severu in jugu omejujeta zmerno topla pasova.

C) Na zemljevidu z modro barvo pobarvaj mrzli pas. Č) V katerih toplotnih pasovih ležita Evropa in Azija?

EVROPA: _________________________________________________________________________ AZIJA: ___________________________________________________________________________

8

Znotraj posameznih toplotnih pasov imamo različna podnebja.

A) Naštej dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje podnebij.

• • • •

kn

B) Izberi si enega izmed njih in pojasni njegov vpliv na podnebje.

DEJAVNIK: _______________________________________________________________________ VPLIV NA PODNEBJE: _______________________________________________________________ _________________________________________________________________________________

6

RAZI SKUJE M ZE M LJ O

a.c om

Reši križanko in ponovi pojme, ki so ti bili v pomoč na lanskem potovanju in raziskovanju, ter pojasni v obarvanih poljih dobljeno geslo, ki je tesno povezano z Evropo.

1. Znanost, ki proučuje Zemljo.

2. Velike sklenjene, slane vodne površine.

3. Pomanjšana in poenostavljena upodobitev Zemljinega površja na ravni površini.

4. Posledica nagnjenosti Zemljine osi in kroženja Zemlje okoli Sonca.

5. Veliki deli kopnega, ki jih z vseh strani obdaja ocean ali morje.

6. Trenutno stanje v ozračju.

7. Zemlji najbližja zvezda.

8. Vzporednika, ki omejujeta območje okrog tečajev, kjer Sonce vsaj enkrat v letu ne vzide ali zaide.

9. Povprečno vreme določenega kraja ali območja v daljšem časovnem obdobju.

10. Črta, ki povezuje točke na Zemljinem površju z enako nadmorsko višino.

11. Graf, ki prikazuje razporeditev mesečnih temperatur in padavin določenega kraja čez celo leto.

12. Pas, znotraj katerega imajo vsi kraji enak čas.

13. Vzporednika, ki omejujeta območje, v katerem Sončevi žarki vsaj enkrat na leto padajo navpično.

1

jig arn

2 3

4

5 6 7

8 9

10

11

12

13

kn

9

Geslo: ___________________________________________________________________________ Pojasnilo: ________________________________________________________________________

7

POGLAVJE

EVROPA

a.c om

1 |

TO JE GEOGRAFIJA

Evropa je druga najmanjša celina. Lahko bi rekli, da je polotok Evrazije. Je gosto poseljena in ima zelo raznoliko površje. Je celina, katere prebivalci so v preteklosti odkrivali, raziskovali in naseljevali druge celine.

jig arn

Okljuk reke Mozele, Nemčija

Spoznal/-a bom … in na koncu preveril/-a, ali znam.

ODLIČNO ZNAM!

TO MORAM ŠE PONOVITI.

TO SE MORAM ŠE NAUČITI!

Kje so meje Evrope?

Kakšna je geografska lega Evrope in katere so posledice njene lege?

Kako se imenujejo morja, zalivi, polotoki, otoki in večje reliefne enote Evrope in kje so?

Kateri so vzroki in posledice različne gostote poselitve?

Kakšna je jezikovna in verska sestava prebivalstva Evrope?

Kateri so vzroki in posledice staranja prebivalstva?

Kakšen je geografski pomen Evropske unije in kateri so njeni simboli?

Na katere geografske enote delimo Evropo?

kn

Oglej si ilustracije in premisli, kaj je še povezanega z obravnavano temo, nato jih dopolni tako, da zapišeš kakšen pojem, nalepiš sliko ali narišeš svojo ilustracijo.

8

a.c om

TO JE GEOGRAFIJA EVROPA – CELINA Kaj je Kje sogeografija? meje Evrope?

jig arn

NEVERJETNICE Evropa Ljudi je je oddruga nekdajnajmanjša zanimal svet, celina, v katerem ki jo naživijo. severuČeobdaja so želeli Severno preživeti, ledeno so Grenlandija ni del Evrope, morali razumeti morje, na zahodu pojave, Atlantski ki soocean jih obdajali. in na jugu Spremljali Sredozemsko so pojave morje. na nebu, da čeprav politično spada bi lahko Na vzhodu predvideli, je ne obdaja kakšno ocean bo vreme. ali morje, Ponoči ampak so pri je orientaciji sklenjena uporabljali z Azijo. k Danski, ki je ena od držav v Evropi. zvezde. Raziskovali Geografsko bi lahkoso,rekli, kje so danajboljši je Evropapogoji polotok za lov Evrazije. ali pridelovanje Evrazija jepoljščin. skupno Vse to ime zaso Evropo bili začetki in Azijo. geografije, Ker so med znanosti, vzhodnim ki proučuje in zahodnim Zemljino delom površje Evrazije ter pojavenaravne velike in procese in družbene na Zemlji. razlike, Ne proučuje jo delimo le celotnega na dve celini površja, – Evropo temvečintudi posamezna Azijo.

Evropo manjša in Azijo območja so skupaj ali manjše z Afrikodele, Evropejci ki jih imenujemo poimenovalipokrajina.

Stari svet.

To so deli Zemlje, ki so jih poznali, preden so v novem veku začeli Strokovnjaki, proučujejo Zemljo, se imenujejo geografi. Geografi »odkrivati« in ki raziskovati celine na zahodu. proučujejo pojave na Zemlji. Pri tem si zastavljajo vprašanja: • Kaj je ta pojav?

• Kje se pojavlja?

Celina je velik del kopnega, ki pojavlja ga z vseh strani oceani ali morja.

• Zakaj se je zgodil in zakaj se ravno naobdajajo tem območju?

• Kako vpliva na druge pojave?

Gejzir, Islandija A) Zakaj bi geografsko lahko rekli, da je Evropa polotok in ne celina?

1

__________________________________________________________________________________ Preberi besedilo pod naslovom Kaj je geografija in reši nalogo. __________________________________________________________________________________ V besedilu pobarvaj: B) V z modro barvo podčrtaj oceana in morje, ki omejujejo Evropo.

• besedilu Z zeleno barvo kaj proučuje geografija.

• Z modro barvo kako imenujemo strokovnjake, ki proučujejo Zemljo.

C) Pojasni pojem Evrazija.

• Z rdečo barvo vprašanja, ki si jih pri proučevanju pojavov zastavljajo geografi. __________________________________________________________________________________ Preberi in pojasni

NEVERJETNICE Carigrad (Istanbul) je edino na svetu, ki leži na dveh »Beseda geografija izhaja iz grščine in pomeni pisati o Zemlji (Geamesto = Zemlja in grafein celinah.

= pisati). Tisočletja so »geografi« Zemljo res samo opisovali, danes pa jo predvsem proučujejo, pri tem pa črpajo spoznanja tudi iz drugih znanosti, kot so meteorologija, geologija, biologija, zgodovina …«

kn

1

Večji del Riževa meje polja, med Evropo Vietnam in Azijo poteka po gorovju Ural.

• Pojasni razliko med opisovati in proučevati.

• Izberi si nek pojav, ki ga poznaš, in ga opiši ter preuči s pomočjo vprašanj, ki si jih zastavljajo geografi.

• S pomočjo svetovnega spleta pojasni, kaj proučujejo znanosti, ki so zapisane v besedilu.

Carigrad (Istanbul) 9

EVRO PA

2

a.c om

Če Evropo obravnavamo kot samostojno celino, moramo določiti mejo med Evropo in Azijo. Meja med njima je dogovorjena. Od severa proti jugu poteka po gorstvu Ural, nato po reki Ural do Kaspijskega jezera. Tu se meja obrne proti zahodu in poteka severno od Kavkaza, prečka Črno morje ter se skozi ožini Bospor in Dardanele nadaljuje do Sredozemskega morja.

Meja med Evropo in Azijo je dogovorjena.

A) V besedilu z zeleno barvo podčrtaj naravne enote, preko katerih poteka meja med Evropo in Azijo.

B) Na zemljevid Evrope v prilogi samostojnega delovnega zvezka in na zemljevidu pri nalogi 3 na strani 11 vriši mejo med Evropo in Azijo.

Zakaj je Evropa najbolj razčlenjena celina?

Evropa ima veliko polotokov in otokov, morja in zalivi pa segajo daleč v notranjost, zato je Evropa najbolj razčlenjena celina. Največji polotoki so Pirenejski polotok, Apeninski polotok in Balkanski polotok na jugu ter Skandinavski polotok in Jutlandija na severu. Večja evropska otočja in otoki so: Nova zemlja, Svalbard, Islandija, Britansko otočje, Baleari, Sardinija, Korzika, Sicilija in Kreta.

jig arn

STATISTIČNA DEJSTVA Dolžina obale Evrope meri okoli 38.000 kilometrov.

Z vidika pomorskega prometa so zelo pomembne ožine in prelivi. Preliv je ozek pas morja med otoki, polotoki in celinami. Območje, kjer se pas morja med dvema deloma kopnega zelo zoži, imenujemo ožina. Prelivi in ožine so naravnega nastanka, zaradi potreb pomorskega prometa pa so ljudje izkopali tudi prekope.

Opazuj in pojasni

kn

Gibraltarski preliv

Ožina Bospor

• Na zemljevidu Evrope v atlasu poišči Gibraltarski preliv in Bospor.

• Med katerima celinama sta? Sklepaj o njunem pomenu.

• Poišči zanimivosti o Gibraltarskem prelivu in Bosporju.

10