9789612923549

Helena Verdev, Barbara Žlender

Učbenik

Planet Radovednih pet Družba 5

Helena Verdev, Barbara Žlender

Planet Radovednih pet

Učbenik za družbo v 5. razredu osnovne šole Urednica: Maša Skok Urednica serije Planet Radovednih pet: Mojca Urankar Počkaj Urednica za medpredmetno povezovanje: Mira Kramarič Recenzentke: dr. Mojca Ilc Klun, dr. Marta Licardo, mag. Marjeta Raztresen Jezikovni pregled: Mateja Samastur Ilustracije: Matej de Cecco/Umer, Robert Solanovič/Umer Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Seznam sodelujočih evalvatorjev je na 3. strani ovitka.

Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Boris Baćić Tisk: Bulvest Print AD 1. izdaja Naklada: 1500 izvodov Ljubljana 2023

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Planet Radovednih pet: Družba 5 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 227. seji dne 20. 4. 2023 s sklepom št. 013-10/2023/29 potrdil kot učbenik za družbo v 5. razredu osnovnošolskega izobraževanja.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2023). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v katerem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačni lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Vsa oglaševalska besedila in logotipi podjetij so v učnem gradivu uporabljeni v izobraževalne namene in so namenjeni izključno obravnavi v Učnem načrtu predvidenih vsebin.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908(497.4)(075.2) VERDEV, Helena Planet Radovednih pet. Družba 5. Učbenik / Helena Verdev, Barbara Žlender ; [ilustracije Matej de Cecco, Robert Solanovič ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2023 Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

ISBN 978-961-292-354-9 COBISS.SI-ID 151857923

Kazalo Jaz v skupnosti Ljudje smo različni Sprejemamo različnost Iščemo rešitve Pomagamo si Smo odgovorni Znam

6 8 10 12 14 16 20

Raziskujemo Slovenijo Zemljevid Sestavine zemljevida Izoblikovanost površja Orientiranje zemljevida Voda in kopno Slovenija v Evropi Slovenija in njene pokrajine Alpske pokrajine Predalpske pokrajine Obpanonske pokrajine Dinarskokraške pokrajine Obsredozemske pokrajine Znam

22 24 26 28 30 32 34 36 38 45 52 59 66 74

Preteklost Preteklo je že veliko časa Kaj se je dogajalo v preteklosti?

Prazgodovina Stari vek Srednji vek Novi vek Moderna doba Znam

76 78 80 82 84 86 88 91 94

Država Slovenija Republika Slovenija Državni simboli in prazniki Prebivalci Slovenije Slovenci po svetu Evropska unija in svet Znam

96 98 100 102 104 107 110

Pred začetkom …

Vprašanja za priklic predznanja

Naslov poglavja

Učni cilji

Preteklost V tem poglavju bomo spoznali: . S čim se ukvarja zgodovina?

Kaj je preteklost?

. Kaj je značilno za posamezna zgodovinska obdobja?

Primerjaj otroštvo nekoč in danes.

Naštej nekaj sledov (ostankov) preteklosti.

. Kateri sledovi (ostanki) preteklosti pričajo o preteklosti na slovenskih tleh?

Zakaj je prav, da varujemo kulturno dediščino?

. Kako se je v nekaterih konkretnih primerih spremenilo življenje ljudi? . Kaj je muzej in zakaj so muzeji pomembni?

Odkrivanje neznanega sveta 77

76

Srednji vek me res zanima.

Le kako je potekal dan princes?

Kaj so zajtrkovale, kako so se oblačile, česa so se učile …?

Vesel sem, da se znam v naravi orientirati tudi brez elektronskih naprav!

4

Obožujem praznike!

Takrat vedno dobim najslajše priboljške.

Mljask!

Filip

Zala

Cof

V besedilu so poudarjeni ključni pojmi, ki jih je treba poznati.

Naslov enote

Prazgodovina Ključne besede • kamena doba • doba kovin • koliščarji

Oglej si in pojasni

Kako so živeli prvi ljudje? Življenje prvih ljudi je bilo povsem povezano z naravo.

Glavne značilnosti takratnega življenja so: • Del hrane so dobili tako, da so nabirali rastline in plodove.

• Pomemben vir hrane so bile ulovljene živali.

• Ker so se selili za živalmi, so živeli v naravnih zavetiščih – v jamah, pod skalnimi previsi.

• Odkrili so ogenj.

Sčasoma so se zgodile velike spremembe v življenju ljudi: • Spoznali so, da ni treba hoditi po rastline in plodove, ampak lahko semena posejejo. Tako se je začelo poljedelstvo.

• Ugotovili so, da se jim ni treba seliti za živalmi, ampak jih lahko udomačijo. S tem se je začela živinoreja.

• Naredili so preprosta bivališča in se za stalno naselili v majhnih naselbinah, podobnim vasicam. Š Poišči prazgodovinsko vas na straneh 78 in 79 ter jo opiši.

Tudi v moderni dobi nabiramo rastline in plodove v naravi.

Ogenj je prvim ljudem dajal toploto, svetlobo in varnost pred živalmi. Omogočil jim je pripravo hrane.

Fotografije in ilustracije dopolnjujejo besedilo in so pomembne za lažje razumevanje.

Kamena doba in doba kovin Obdobju, ki smo ga opisali zgoraj, rečemo kamena doba.

Takrat so ljudje v vsakdanjem življenju poleg lesa najpogosteje uporabljali kamen.

Kasneje so v naravi odkrili rude in se naučili iz njih pridobivati kovine. To obdobje prazgodovine imenujemo doba kovin. Š Kaj so v prazgodovini izdelovali iz kovin? Š Za kaj danes uporabljamo ogenj?

V prazgodovini je človek udomačil volka. Od takrat je pes človekov najboljši prijatelj.

Lov na mamuta. Mamuti so danes izumrle živali. Š Kako so ljudje v prazgodovini dobili meso za prehrano in kako ga danes? Š Kaj lahko na osnovi fotografije sklepaš o prazgodovinskem lovu? Š Primerjaj fotografiji in sklepaj, kateri odpadki so povezani z dogodkoma/dejanjema,

ki ju prikazujeta.

Prazgodovina na ozemlju današnje Slovenije Na območju Ljubljanskega barja so v prazgodovini živeli koliščarji. Prebivali so v lesenih hišah, ki so bile postavljene na lesene kole, zabite v jezerska tla. Naselju takšnih hiš rečemo kolišče. O življenju koliščarjev poleg ostankov hiš pričajo še: deblaki, najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, orodja in orožja iz kamna, kosti in roževine, glinene posode, ostanki statev, semena, zrna, nakit, celo ostanki oblačil in hrane, ki so se lahko ohranili v mokrih tleh. Š Iz ilustracije sklepaj, s katerimi dejavnostmi so

se ukvarjali koliščarji.

Prizor iz življenja koliščarjev

Ponovim in razmislim

Z grobo obdelanim kamnom so rezali, strgali, drobili, tolkli … Pestnjak je bil pravi prazgodovinski multipraktik.

1. Kako so ljudje v prazgodovini poskrbeli za prehrano in bivališče?

2. Na kateri dve obdobji delimo prazgodovino?

3. Zakaj se za en del prazgodovine uporablja izraz kamena doba, za drugega pa doba kovin?

4. Kaj je kolišče? Kje v Sloveniji so arheologi našli ostanke kolišč?

5. Katere sledove življenja koliščarjev so našli?

deblak – čoln, narejen iz enega debla roževina – trda snov, ki sestavlja rogove statve – naprava za tkanje

Zdaj vem

• Ljudje v prazgodovini so v naravi našli hrano, zavetišča in gradiva za izdelavo orodja, orožja, drugih predmetov za vsakdanjo uporabo ter bivališč.

• Prazgodovino delimo na kameno dobo in dobo kovin.

• Na ozemlju današnje Slovenije je veliko sledov prazgodovine, na primer ostanki kolišč na Ljubljanskem barju.

83 83

82

Z odgovori na vprašanja lahko preveriš svoje znanje.

V rubriki Zdaj vem je kratka obnova učne snovi.

Letos bom počitnice preživel v Sloveniji. Plaval bom v Piranskem zalivu, se sprehodil skozi stara mestna jedra, kolesaril po Murski ravnini in s prijatelji igral košarko na šolskem igrišču.

Jaka

V rubriki Neznane besede so razloženi pojmi, s katerimi se srečaš prvič.

V moji najljubši čokoladi je kakav z Madagaskarja. Sestra pa pije kakav iz Peruja. Ves svet je povezan!

Neža

5

Jaz v Katere potrebe in želje imaš?

To ž e z n a m !

Kaj pomeni, da si odgovoren/ odgovorna?

Zakaj je prav, da se držimo pravil?

Navedi primer.

6

Kako ukrepamo v primeru nasilja?

skupnosti V tem poglavju bomo spoznali: V tem poglavju bomo spoznali:

. V čem se ljudje razlikujemo med . Katere so moje potrebe, želje, cilji, seboj? dejavnosti, interesi? . Kaj je kultura? . Po čem se ljudje razlikujemo? . Kakšna prepričanja so stereotipi? . Katere so moje vloge? . Kako usklajujemo interese in . Kaj povezuje družinske člane? rešujemo spore? . Kakšne spremembe se dogajajo . Na kakšne načine pomagamo ljudem? v družinah? . Zakaj moramo ravnati odgovorno? . Kako rešujemo spore v družini? . Zakaj je pomemben trajnostni razvoj?

Ljudje smo različni.

7

Ljudje smo različni Ključni besedi • veroizpoved • kultura

Š

Razmisli, po čem se ljudje še razlikujemo.

Kako se razlikujemo?

Na vsakem koraku lahko opaziš, da se ljudje med seboj razlikujemo. Smo različno veliki in stari, razlikujemo se po spolu, pričeski, načinu oblačenja in še marsičem.

Nekaterih razlik ne opazimo navzven. Imamo namreč različne sposobnosti, potrebe, želje, čustva, občutke in težave. Pripadamo različnim narodom, govorimo različne jezike, razlikujemo se tudi po spolni usmerjenosti. Lahko smo verni, torej pripadniki različnih veroizpovedi. Veroizpoved je prepričanje o obstoju boga ali nadnaravnih sil. Lahko smo tudi neverni. Čeprav smo si tako zelo različni, imamo vsi enake pravice in dolžnost, da te pravice spoštujemo.

Nekateri si težko ali celo ne morejo kupiti niti hrane, bivališča, oblačil, zdravil, električne energije. Ker živijo v velikem pomanjkanju, pravimo, da živijo v revščini.

Tako živijo nekateri brezposelni, ljudje s posebnimi potrebami, starejši z nizkimi pokojninami, zaposleni, ki dobivajo nizko plačo.

Oglej si in pojasni

Brezdomstvo je ena najskrajnejših oblik revščine. Š Š

Ljudje s posebnimi potrebami se spopadajo z vsakodnevnimi težavami.

Sorojenci so si (lahko) podobni, a so hkrati različni.

Kako se razlikujejo ljudje na fotografijah? Česa o njihovi raznolikosti ne moreš vedeti, če opazuješ samo njihovo zunanjost?

8

Pripadamo različnim kulturam Gotovo veš, da pripadaš različnim skupnostim, kot so družina, prijatelji, oddelek oziroma razred, šolska skupnost, razni krožki in izvenšolske dejavnosti v klubih, društvih, glasbeni šoli … Š Š

Zakaj smo vključeni v različne skupnosti?

V katere skupnosti si vključen/-a prostovoljno in v katere neprostovoljno?

Razlikujemo se tudi zato, ker pripadamo različnim kulturam.

Kultura je način življenja, razmišljanja in ustvarjanja ter opisuje, kdo smo. H kulturi štejemo običaje, šege, navade, vrednote, jezik, veroizpoved, vzgojo, pripravo jedi, način oblačenja, način gradnje in opreme bivališč, obnašanje, glasbo, ples, pesmi …

Ljudje po svetu živimo zelo različno, saj so tudi naše kulture različne. Kultura se prenaša iz roda v rod in se tudi spreminja.

Naše odraščanje in življenje je odvisno od kulture, del katere smo.

Del kulture je tudi to, kaj, kdaj in kako jemo.

Slovenska narodno-zabavna glasba in narodna noša sta me povsem prevzeli!

Pomemben del kulture je kulturna dediščina. Na fotografiji je poslikana panjska končnica.

Ponovim in razmislim

1. V čem smo si ljudje enaki in v čem smo si različni?

2. Kaj je kultura?

3. Kateri običaji, navade in jedi so značilni za tvojo kulturo?

Opiši jih.

vrednota – kar se posamezniku zdi pomembno (vredno) v življenju, npr. prijateljstvo, družina, zdravje, sreča, lepota

Zdaj vem

• Ljudje smo zelo različni.

• Pripadamo različnim kulturam.

• Kultura je način življenja, razmišljanja in ustvarjanja.

9

Sprejemamo različnost Ključne besede • stereotipi • predsodki • spoštovanje • strpnost

Stereotipi Ljudje si o drugih ljudeh, ki jih ne poznamo, in o skupnostih, ki jim ne pripadamo, ustvarimo svoje mnenje. To mnenje si ustvarimo predvsem na osnovi tega, kar o njih slišimo (na primer od staršev, sošolcev, sosedov), vidimo ali preberemo.

Tako nastajajo o ljudeh in skupnostih splošna in zakoreninjena prepričanja. Pravimo jim stereotipi.

Predsodki

Znan je stereotip, da se fantje igrajo z avtomobilčki, dekleta pa s punčkami. Kot vidiš, stereotipna prepričanja niso vedno resnična.

Nekateri menijo, da določeni ljudje ali skupnosti ne ustrezajo večini. Do njih imajo zaničevalen odnos, obravnavajo jih kot manjvredne, ne spoštujejo jih in se jih niti ne trudijo spoznati ali razumeti. Takšnim negativnim prepričanjem pravimo predsodki. Predsodki so prežeti z jezo, strahom ali sovraštvom do določenih posameznikov ali skupnosti. Ljudje imajo največ predsodkov do pripadnikov drugih ver in narodov, do istospolno usmerjenih, revnih in oseb s posebnimi potrebami (na primer do gibalno oviranih, slepih, gluhih).

Ženske v nekaterih kulturah nimajo enakih pravic kot moški.

Oglej si in pojasni

Š Š Š

Ali sta na fotografijah prikazani stereotipni situaciji? Svoj odgovor utemelji.

Navedi nekaj stereotipov, s katerimi si se že srečal/-a. Kje si izvedel/-a zanje?

Kaj meniš o resničnosti stereotipov?

10