9789612923273

Albinca Pesek

GLASBA

danes in nekoËÐ

9

dr. Albinca Pesek

Glasba danes in nekoč 9 Delovni zvezek za glasbeno umetnost v 9. razredu osnovne šole Strokovni pregled: Jerneja Bombek, prof., mag. Karmen Salmič Kovačič Jezikovni pregled: Andreja Blažič Klemenc Notografija: Marjan Šijanec Ilustracije: Mojca Sekulič Fotografije: iz arhiva Založbe Rokus Klett Strokovni sodelavec: Zvonko Tepeš

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu knjigarna.com © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2007 ). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(075.2)(076)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

PESEK, Albinca Glasba danes in nekoč 9. [Delovni zvezek za glasbeno umetnost v 9. razredu osnovne šole : glasbeno popotovanje skozi čas] / Albinca Pesek ; [ilustracije Mojca Sekulič ; fotografije iz arhiva Založbe Rokus Klett]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2023 ISBN 978-961-292-327-3 COBISS.SI-ID 124603395

UVODNA ENOTA

Glasbeni utrinki z razliËnih koncev sveta

GLASBENA UMETNOST OD PREHODA IZ 19. V 20. STOLETJE DO DANES

Impresionizem Znanost in umetnost v 20. stoletju Glasba v 1. polovici 20. stoletja Ekspresionizem Neoklasicizem Izbrani skladatelji iz 2. polovice 20. stoletja: Olivier Messiaen Pierre Schaeffer Edgar Varèse John Cage Karlheinz Stockhausen Witold Lutosławski Krzysztof Penderecki Philip Glass »asovne vzporednice v svetu Slovenska glasba v 1. polovici 20. stoletja Izbrani skladatelji: Anton Lajovic Lucijan Marija Škerjanc Marij Kogoj Slavko Osterc Glasba med NOB Slogovne usmeritve in izbrani slovenski skladatelji v 2. polovici 20. stoletja »asovne vzporednice na Slovenskem

JAZZ

Najpopularnejši jazzovski slogi SimfoniËni jazz in George Gershwin Jazz v Sloveniji

ROCK

Najpopularnejši rockovski slogi Rock v Sloveniji

ZAKLJU»NE ENOTE

5

8 12 12 15 17 21 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 30 30 30 31 33 34 35 37 38 40 41 42 44

Glasba in ples Muzikal Glasba in film

45 47 49

Dnevnik poslušanja glasbe Notno Ërtovje

50 52

SEZNAM ZVO»NIH PRIMEROV SKOZI IGRO DO UTRJEVANJA ZNANJA PESMARICA

55 59 67

4

UVODNA ENOTA Glasbeni utrinki z razliËnih koncev sveta Prisluhni prvemu glasbenemu primeru ter z nekaj besedami opiši, kaj Murat in Jose sporoËata v svojem besedilu.

1. Murat & Jose Muska 2. Mojmir Sepe / Gregor Strniša Zemlja pleše

Napiši nekaj verzov v obliki rapa. Vsebina naj temelji na povezovanju razliËnih ljudi (glede na etniËno pripadnost, versko pripadnost, spol, starost, izobrazbo,

3. George David Weiss / Bob Thiele Kako Ëudovit svet — What a Wonderful World

poklic, itd).

Pesem Zemlja pleše najprej poslušaj, nato se jo nauËi in zapoj.

Pesem What a Wonderful World poje eden od najznamenitejših pevcev v zgodovini jazza — Louis Armstrong.

O Ëem bi govorila tvoja pesem, ki bi imela enak naslov?

5

4. Jože Prezelj Zvoki zemlje

Skladbo Zvoki zemlje izvaja avstralsko glasbilo didžeridu. Narejen je iz evkaliptusa ali bambusa, ki so ga izvrtali termiti, dodelal pa Ëlovek. Vanj moËno pihamo, tresenje ustnic pa omogoËa, da dobimo zvok.

Skladbo Zvoki zemlje izvaja didžeridu, uglašen na ton C, ki ponazarja zvok zemlje in hkrati korensko Ëakro.

©t.

»akra

Ton

Barva a

7

Kronska

H

a VijoliËna

6

Tretje oko

A

o Indigo

5

Grlena

G

a Modra

4

SrËna

F

a Zelena

3

Solarna

E

na Rumena

2

Spolna

D

na Oranžna

1

Korenska

C

a RdeËa Energijski centri v Ëloveškem telesu

5. Lambada 6. Lambada (priredba) 7. Edvard Grieg / Jai Shankar Griegraga

Kako doživljaš zvok didžeriduja?

Pesem Lambada, ki jo izvaja skupina Kaoma, je postala leta 1989 svetovna uspešnica. Kaj je po tvojem mnenju pritegnilo kosovskega Roma, da jo je priredil?

Ali se spomniš melodije iz Jutra, ki je del suite Peer Gynt Edvarda Griega? Ponovi jo.

6

Zakaj je po tvojem mnenju naslov skladbe Griegraga?

Raga je vzorec v klasiËni iË i indijski glasbi, ki doloËa melodiËno strukturo.

Katera glasbila prepoznaš v skladbi?

Besedilo pesmi Dharpa govori o bojevniku, ki sledi kenguruju v avstralskem prostranstvu.

8. Yothu Yindi Drevo — Dharpa

Katera glasbila prepoznaš v skladbi?

9. Slovenska ljudska Bog daj

Kako doživljaš kresno pesem Bog daj, ki je rezultat skupnega muziciranja

Kresna pesem je obredna pesem, ki jo pojejo ob kresovanju.

slovenske poustvarjalke ljudskih pesmi Ljobe JenËe in tibetanskih menihov?

Zakaj Za Zaka akka aj me meni meniš, niiš, n š, d da a la lahk lahko ahkko sso sodelovanje od ode de elo ova anj nje gl g glasbenikov assb be en niiko ov iz iz rrazliËnih a liiËn az Ënih kkoncev Ënih once on ev sv sveta vet eta a do d op prrin nesse k me eds seboj eb bo ojjne nemu mu rrazumevanju? azum az mev e a an njju u? doprinese medsebojnemu

7

GLASBENA UMETNOST OD PREHODA IZ 19. STOLETJA V 20. STOLETJE DO DANES Impresionizem 10. Claude Debussy Preludij k Favnovemu popoldnevu

CLAUDE DEBUSSY Preludij k Favnovemu popoldnevu je nastal po istoimenski pesnitvi francoskega simbolista Stéphana Mallarméja. Govori o poganskem gozdnem bitju (pol Ëlovek, pol koza), ki se dolgoËasi v popoldanski vroËini, igra na flavto ter sanjari o Ëudovitih nimfah. »asovni potek skladbe ed tr re možnostmi obkroži besedo Poslušaj glasbeno delo in spremljaj njegov potek. Me Med tremi ene n ga ne ad del ela el a sskladbe. in sliko tistega glasbila, ki izvaja melodijo doloËenega dela

A

0:00

/HARFA, FLAVTA, VIOLINA solo/ /p/ /uvodna kromatiËna melodija/

h/ /glissando s/z VIOLINO, HARFO, KLAVIRJEM/ /nežni zvoki v rogovih/ /kratka pavza/ /glissando s harfo/ /nežni zvoki v rogovih/

0:55

atitiËn Ë a melodija/ /v ozadju godala/ Ën /KLARINET, HARFA, FLAVTA solo/ /p/ /uvodna kromatiËna /oboa/ /p/ /nadaljevanje melodije/ ina am miike e v kklarinetu/ lari la r ne ri net etu /orkester narašËa v dinamiki do f / /pojemanje di dinamike

1:53

r ma ro mati atititiiËËn Ë a me Ëna melo lo od diijja /HARFA, FLAVTA, VIOLINA solo/ /p/ /uvodna kkromatiËna melodija je razširjena in variirana/ /spremljava s harfo in pridušenimi godali/ /melodija v flavti pripelje do tihega zakljuËka/

B

8

3:07

ad dju dju ju vio vviolonËela iolo io lonË lo nË n Ëe ela in n harfa/ /melodijo igra KLARINET, FLAVTA, VIOLINA/ /v ozadju

/oboa − nova melodija/

3:36

/melodijo prevzamejo violine/ /stopnjevanje v dinamiki in hitrosti pripelje do viška skladbe/ /vznemirjenje pojenja/ /vedno poËasneje/ /klarinet/ /p/ Primerjaj izvirnik in priredbo istega dela. V katero glasbeno zvrst bi uvrstil priredbo in katera glasbila prepoznaš v njej?

Poslušaj izvirnik in priredbo skladbe Golliwogg’s Cakewalk (Golliwoggov kolaËni ples) iz zbirke skladb za klavir Otroški kotiËek. Kako bi ju opredelil/-a glede na znaËaj?

11. Claude Debussy Preludij k Favnovemu popoldnevu (priredba)

12. Claude Debussy Golliwogg’s Cakewalk 13. Claude Debussy Golliwogg’s Cakewalk (priredba)

Obkroži Ërko pred pravilnim zapisom zaËetka skladbe. a.

Cakewalk (iz ang. kolaËni ples) je star afroameriški ples v sinkopiranem ritmu, pri katerem so za nagrado podeljevali kolaË.

b.

c.

Ob videoposnetku iste skladbe izvajaj nakazane gibe in si izmisli tudi svoje.

9

MAURICE RAVEL »asovni potek skladbe 14. Maurice Ravel Bolero

Na Ërte napiši glasbilo, ki v posameznih primerih igra melodijo Bolera.

Uvod

0:00

/Mali boben igra ritem bolera, spremljajo ga viole in violonËela s pizzicatom v ostinatnem ritmu in melodiji./ /pp/

A

0:11

/

predstavi melodijo Bolera.

Mali boben in godala igrajo enako kot v uvodu./ /pp/

Bolero je španski ples v ¾ taktu, prvotno za enega plesalca ali par.

Plesalci se ob glasbi kitare in bobenËkov spremljajo s kastanjetami.

10 10

0:58

/Melodijo Bolera igra

A1

1:46

/Razširjeno melodijo Bolera prevzame

./ /mp/

A1

2:34

/Ponovitev dela A1 zveni za oktavo više v

./ /mp/

A

3:22

/Ponovitev dela A v oboi d’amore/ /mp/

4:10

/Ponovitev melodije dela A zveni v za oktavo više./ /p/

./ /p/

z dušilcem ter v flavti