Issuu

ar n

a. co m

Martina Križaj Marja Bešter Turk Marija Končina Mojca Bavdek Mojca Poznanovič

jig

Na pragu besedila 3 Samostojni delovni zvezek za slovenski jezik v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol

NPB 3 PLUS SDZ 2021 1del Notranjost.indd 1

IZDAJA S PLUSOM 1. del

13/01/2021 12:21

dr. Martina Križaj dr. Marja Bešter Turk Marija Končina Mojca Bavdek mag. Mojca Poznanovič

Na pragu besedila 3 – izdaja s plusom

Urednica: Andreja Ponikvar Jakša Strokovni pregled in recenzija: dr. Kozma Ahačič

a. co m

Samostojni delovni zvezek za slovenski jezik v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol, 1. del

Ilustracije: Gašper Krajnc/Umer, d. o. o. Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje naslovnice: Beti Jazbec Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar Prelom: Danilo Frlež Tisk: Bulvest Print AD Prva izdaja: 1. ponatis Naklada: 3.000 izvodov

ar n

Ljubljana 2021

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)(076) NA pragu besedila 3 : izdaja s plusom. Samostojni delovni zvezek za slovenski jezik v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Martina Križaj ... [et al.] ; [ilustracije Gašper Krajnc ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-292-028-9 1. Križaj, Martina COBISS.SI-ID 36326147

NPB 3 PLUS SDZ 2021 1del Notranjost.indd 2

13/01/2021 12:21

Drage dijakinje, dragi dijaki! Pred seboj imate samostojni delovni zvezek za jezikovni pouk v okviru predmeta slovenščina. Razdeljen je na pet poglavij: 1. V poglavju Zgodovina slovenskega (knjižnega) jezika boste (upoštevajoč svoje predznanje iz splošne, književne in umetnostne zgodovine) spoznavali vlogo, položaj in razvoj slovenskega jezika v 19. stoletju.

a. co m

2. V poglavju Skladnja boste najprej opazovali, kako skladamo besede drugo ob drugo, ko tvorimo stavke, večstavčne povedi, zveze povedi …, nato pa boste opazovali skladenjsko sestavo stavka, večstavčne povedi in besedila. Tako boste nadgrajevali svoje praktično znanje slovenskega jezika pa tudi svoje teoretično znanje o njem; obe vrsti znanja potrebujete za učinkovito sporazumevanje – torej tako za učinkovito sporočanje kot tudi za kritično sprejemanje besedil.

3. V poglavju Obravnava besedilnih vrst boste nadgrajevali svoje poznavanje zgradbe, sloga in jezika nekaterih besedilnih vrst – zapisana ali posneta besedila boste kritično brali ali poslušali, jih razčlenjevali in primerjali z drugimi, v njih boste prepoznavali dejstva in mnenja, ustrezne in neustrezne ter bistvene in nebistvene podatke …, odkrivali boste njihove značilnosti in pomanjkljivosti, na koncu pa tudi sami tvorili podobna besedila. Tako boste razvijali svojo zmožnost kritičnega sprejemanja besedil ter zmožnost tvorjenja učinkovitih, ustreznih, razumljivih in pravilnih besedil raznih vrst. 4. V poglavju Pravorečje boste nadgrajevali svojo pravorečno zmožnost; to boste celostno udejanjali med govornim nastopanjem ter med poslušanjem in vrednotenjem govornih nastopov.

5. V poglavju Pravopis boste nadgrajevali svojo pravopisno zmožnost; to boste celostno udejanjali med pisanjem ter med branjem in vrednotenjem besedil.

Vseh 5 poglavij je sestavljenih iz več zaokroženih učnih enot. Obravnava vsake učne enote naj bi potekala v petih didaktičnih korakih – ti so v samostojnem delovnem zvezku zaznamovani s piktogrami in napisani v modri barvi; napovedujejo pa naslednje vaše dejavnosti: Prvi korak napoveduje individualno pripravo na obravnavo učne enote.

•

Drugi korak napoveduje vaše sodelovanje v uvodnem motivacijskem pogovoru, ki ga vodi profesorica/profesor ali poteka po skupinah oz. dvojicah.

•

Tretji korak napoveduje individualno podrobno oz. študijsko branje razpravljalnega besedila – z dejavnostmi med branjem in po njem. Tako boste razvijali tudi svojo zmožnost učenja iz zapisanih besedil (o tem ste veliko izvedeli v 1. letniku, zdaj pa boste to znanje uporabili, preizkušali in nadgrajevali na besedilih).

Razpravljalno besedilo je napisano z večjimi črkami rjave barve. V njem so v nekaterih učnih enotah napisana vmesna navodila – z njimi vas spodbujamo, da prekinite študijsko branje razpravljalnega besedila ter ob novih primerih v nalogah preverite ali dopolnite svoje razumevanje vloge, značilnosti, sporočilnosti, aktualnosti … obravnavanih pojavov in dejavnosti, tvorite nove primere ipd.

•

Četrti korak napoveduje primerjavo vašega strukturiranega povzetka razpravljalnega besedila s profesoričinim/ profesorjevim interaktivnim povzetkom – tako boste nadgradili/dopolnili svojo zmožnost strukturiranega povzemanja besedil. Svetujemo vam, da svoj dopolnjeni/popravljeni povzetek pretvorite v strnjeno obnovo razpravljalnega besedila; pri tem pazite, da bo obnova zaokrožena, smiselna, koherentna ter jezikovno ustrezna in pravilna.

jig

ar n

•

Peti korak napoveduje reševanje nalog, ki so na različnih zahtevnostnih ravneh ter vas spodbujajo k raznim miselnim dejavnostim, npr. k utrjevanju in preverjanju znanja (številke pred takimi nalogami so obarvane oranžno), k dopolnjevanju znanja, k raziskovanju … (številke pred takimi nalogami so obarvane zeleno). Svoje rešitve nalog za utrjevanje in preverjanje znanja boste lahko primerjali z izdelanimi elektronskimi rešitvami. Svetujemo vam, da pri pouku poročate ne le o svojih rešitvah in ugotovitvah, temveč tudi o tem, kako ste reševali naloge, katere težave ste imeli pri tem in kako ste jih oz. jih boste odpravili.

•

Upamo, da boste v samostojnem delovnem zvezku našli dovolj izzivov za razmišljanje o sebi in svoji sporazumevalni zmožnosti v slovenščini, o svojem odnosu do slovenščine, njene sedanjosti in preteklosti, do drugih jezikov in narodov, hkrati pa tudi dovolj spodbud za dejavno nadgradnjo svojih zmožnosti, veščin, strategij in svojega znanja ter za njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. Želimo vam veliko uspeha in zadovoljstva.

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 3

Avtorice

01/07/2020 08:30

a. co m ar n jig

kn NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 4

10/06/2020 11:22

KAZALO Kaj znam na začetku 3. letnika

ZGODOVINA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA Slovenski knjižni jezik v prvi polovici 19. stoletja

Slovenski knjižni jezik v drugi polovici 19. stoletja

SKLADNJA

Kaj je skladnja

Skladanje besed v višje enote

Skladenjska sestava stavka

Povedek Osebek Predmet

Prislovno določilo

a. co m

Skladenjska sestava večstavčne povedi

62 63

Priredno zložena večstavčna poved

Podredno zložena večstavčna poved

Skladenjska sestava besedila

109

Enogovorno večpovedno besedilo

110

Dvogovorno besedilo

113

jig

ar n

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 5

10/06/2020 11:22

a. co m ar n jig

kn NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 6

10/06/2020 11:22

Kaj znam na začetku 3. letnika Pozorno preberite izhodiščno besedilo in rešite naloge.

www.kozjansko.info

Šmarje pri Jelšah | 2. 7. 2019 20:03

a. co m

VRAČA SE VELIKI MEDNARODNI ŠPORTNOREKREACIJSKI DOGODEK Le kdo se ne spomni pred leti izjemno priljubljenega mednarodnega športnorekreacijskega dogodka v naših krajih – malega maratona Rokov tek! Po devetih letih premora se Rokov tek vrača. Zelo obiskana in priljubljena prireditev bo v soboto, 21. septembra, ponovno razvajala obiskovalce z izjemno naravo in s prijaznimi domačini. Udeležencem bodo letos na voljo štiri discipline:

ROKEC, 3 KM: Tu bodo prišli na svoj račun najmlajši pa tudi vsi drugi, ki radi tečejo, a ne zmorejo preteči malega maratona. Štart bo pri cerkvi sv. Roka, cilj pa pred kulturnim domom v Šmarju pri Jelšah. Proga je speljana po nezahtevnem terenu mimo cerkve sv. Barbare in je z lahnim spustom zelo primerna za mlade tekače. Pomembno je sodelovati – letos 3 kilometre, prihodnje leto pa morda 21!

ar n

ROKOV TEK, MALI MARATON, 21 KM: Ta tek je za tiste, ki čutijo, da je 42 km zanje prevelik zalogaj, a želijo uživati med griči Kozjanskega in Obsotelja. Njegova trasa se tudi prične pri cerkvi sv. Roka v Šmarju pri Jelšah in se konča pri bazenskem kompleksu Aqualuna v Podčetrtku, vmes pa prečka mejo z našimi sosedi. Narava je res slikovita, domačini pa velikodušni in prijazni.

S KOLESOM, 21 ali 36 KM: To možnost je namenjena za tiste, ki jim tek ali hoja ne dišita preveč in se raje podajo na kolo. Po progi malega maratona bo mogoče tudi kolesariti, na voljo pa bo tudi podaljšana 36-kilometrska različica. Začetek bo pri cerkvi sv. Roka v Šmarju pri Jelšah, od tam pa proga poteka po gričih in dolinah Kozjanskega in Obsotelja, prečka mejo, po nekaj kilometrih vožnje po Hrvaški pa spet prečka mejo in se spusti proti Aqualuni v Podčetrtku. Kolesarje bodo na poti spremljale lokalne dobrote, veliko spodbude in dobra volja – vse to jim bo vlilo novih moči za pot.

jig

ROKOV TEK, MARATON, 42 KM: Maraton je letošnja novost in je namenjen najbolj vzdržljivim tekačem. Začel se bo pri cerkvi sv. Roka v Šmarju pri Jelšah in se nadaljeval čez kozjanske in obsoteljske griče ter doline, prečkal bo slovensko-hrvaško mejo in se končal pri Aqualuni v Podčetrtku. 42-kilometrska proga se na prvi pogled morda zdi zelo zahtevna, vendar vsi maratonski navdušenci pravijo, da ni, ker jih pozdravlja neokrnjena narava ter jih spremljajo lokalne jedi, dobra tekaška družba in navdušeni gledalci.

Prireditev Rokov tek je namenjena predvsem sprostitvi v naravi, veselju ob druženju z ljudmi dobre volje, pokušanju domačih dobrot s tega območja in vsestransko zdravi zabavi. Tek namreč ljudi sprošča in povezuje ter skrbi za njihovo boljšo telesno pripravljenost. Netekmovalnost in privlačna pokrajina dajeta prireditvi svojevrsten pečat. Zato se udeleženci vedno znova radi vračajo na ta maraton z dušo. Prireditev povezuje pet občin, tri Obsotelja in Kozjanskega ter dve s Hrvaškega, zato ima tudi simbolni pomen povezovanja obeh držav. Dodatne informacije na www.rokovtek.si ali info@rokovtek.si.

KAJ ZNAM NA ZAČETKU 3. LETNIKA 7

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 7

10/06/2020 11:22

Kdo je tvorec besedila? Kdo je naslovnik? Kako je besedilo prišlo do naslovnika? Po čem tako sklepate?

O katerem dogodku govori izhodiščno besedilo? Ali je ta dogodek že potekal ali šele bo?

Po čem tako sklepate?

Čemu je avtor napisal to besedilo? Po čem tako sklepate?

Ali je izhodiščno besedilo – enogovorno ali dvogovorno? – zasebno ali javno? – umetnostno ali neumetnostno?

Izhodiščno besedilo sestoji iz devetih odstavkov.

ar n

a. co m

Ali ga tvorec napoveduje ali pa o njem pripoveduje?

Kateri odstavki imajo naslednjo vlogo? – usmerjanje bralca med branjem: – natančna predstavitev zvrsti:

– vzbujanje bralčeve pozornosti:

– predstavitev pomena tega dogodka za udeležence in okolje, v katerem bo potekal:

jig

– usmerjanje bralca k viru dodatnih informacij o tej prireditvi: S katerimi nebesednimi prvinami je avtor popestril besedilo? Navedite tri.

Predstavitev posameznih zvrsti je štiridelna. Dopolnite.

Najprej je poudarjeno napisano ime zvrsti in navedeno, komu

avtor

, nato pa je . Sledi . V zadnjem delu .

8 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 3. LETNIKA

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 8

10/06/2020 11:22

Ali so trditve skladne z vsebino izhodiščnega besedila? Obkrožite DA ali NE. To je prvi Rokov tek.

DA NE

To je prvi Rokov tek, ki vključuje tudi maraton.

DA NE

Proge vseh zvrsti imajo isto izhodišče in isti cilj.

DA NE

Najdaljša trasa na Rokovem teku je kolesarska.

DA NE

Samo otroški tek poteka samo po slovenskih tleh.

DA NE

Prireditev povezuje pet slovenskih občin.

DA NE

a. co m

Med besednimi zvezami podčrtajte frazeme.

uživati med griči, biti komu na voljo, bazenski kompleks, vliti komu novih moči, biti namenjen

tekačem, komu ne dišati preveč, nezahteven teren, biti za koga velik zalogaj, priti na svoj račun Vsak frazem prepišite k njegovemu pomenu.

– biti zelo težko, zelo zahtevno – imeti korist

– ne vzbujati želje, ne mikati – dodati moč

– biti na razpolago

Kaj pomenijo naslednje besede v izhodiščnem besedilu? disciplina kompleks trasa

ar n

1 smer, potek

2 podzavestne predstave, ki povzročajo motnje

3 področje znanosti ali športa 4 večje zemljišče

jig

5 podrejanje pravilom/predpisom Ali so besede disciplina, kompleks in trasa domače ali prevzete?

KAJ ZNAM NA ZAČETKU 3. LETNIKA 9

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 9

10/06/2020 11:22

Preberite poved, nato si oglejte slovarska sestavka pod njo. Tekače pozdravlja neokrnjena narava.

pozdráviti1 -im dov. (ā ȃ)

pozdráviti2 -im dov. (ā ȃ)

a. co m

1. z besedami, kretnjo, mimiko izraziti svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom: vstopil je in pozdravil; pozdraviti znanca; glasno, prijazno, vljudno pozdraviti; pozdravil ga je z nasmehom; pozdravila sta se le z očmi; prijatelja sta se veselo pozdravila / dober dan, je pozdravil / pozdravil ga je nežen ženski glas / predsednik je pozdravil vse navzoče in začel zborovanje; pren., ekspr. navsezgodaj ga je pozdravil sončni žarek // sporočiti pozdrav, pozdrave: pisal je, naj te lepo pozdravim; pozdravite jih tudi v našem imenu // nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z dejanji izraziti naklonjenost, veselje, zlasti ob prihodu koga: igralca so pozdravili z navdušenim ploskanjem; državnika so pozdravili s častno salvo / pes ga je pozdravil z glasnim laježem 2. publ. izraziti odobravanje, soglasje: pozdraviti predsednikovo izjavo; pozdraviti predlog, sklep, ukrep / pozdraviti je treba dejstvo, da se vrstijo na odru domača dela 3. ekspr. biti viden, prikazati se: tu in tam nas ob poti pozdravi podlesek; na steni ga je pozdravilo staro orožje ● ekspr. letališče bo pozdravilo prve goste spomladi bo odprto, bo začelo delovati; ekspr. oče ga je pozdravil s palico natepel; ekspr. sovražnika so pozdravili z ognjem streljali so nanj; pozdravil jo je z gospa ogovoril

ar n

narediti, povzročiti, da kdo postane zdrav: bolnika niso mogli popolnoma pozdraviti; po dolgem času se je le pozdravil / pozdraviti rano; noga se mu je pozdravila / ta bolezen se da pozdraviti

a) Ali sta besedi pozdraviti1 in pozdraviti2 sopomenki, protipomenki ali enakoizraznici/ enakozvočnici?

Odgovor utemeljite s pomočjo slovarskih sestavkov.

Kaj imata enako: tvarno ali pomensko stran?

jig

b) Ali je beseda pozdraviti1 večpomenka?

DA NE

Odgovor utemeljite s pomočjo slovarskega sestavka.

c) V kateri obliki sta glagola v iztočnici: v dovršniku ali nedovršniku? Pripišite jima drugo vidsko obliko.

pozdráviti1 –

pozdráviti2 –

č) Dopolnite.

Znak ● na koncu prvega slovarskega sestavka zaznamuje

gnezdo.

Kaj je zbrano v njem?

10 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 3. LETNIKA

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 10

10/06/2020 11:22

Ali je beseda kolesar tvorjenka?

DA NE

Utemeljite odgovor. Kateri samoglasniki so v tej besedi? Kateri samoglasnik je naglašen?

V skupini besed gostoljuben, pot, dogodek, dvainštirideset, nezahteven prečrtajte netvorjenko.

a. co m

V tvorjenkah obkrožite obrazila. Na prazne črte prepišite ustrezne tvorjenke in nadaljujete poved s povezovanjem. Pripono ima tvorjenka Medpono (in pripono) ima tvorjenka Predpono ima tvorjenka Obrazila nima tvorjenka

, zato je

1 sestavljenka.

, zato je

2 sklop.

, zato je

3 izpeljanka.

, zato je

4 zloženka.

Napišite, iz katerih skladenjskih podstav sta bili tvorjeni izpeljanka in zloženka.

Besede/besedne zveze v oklepaju postavite v pravilno obliko. Na spletu je našla (2 /napišite z besedo/, besedilo)

ar n

o (ta, prireditev)

Tekači so se zbrali pred (cerkev)

v (Šmarje pri Jelšah)

Godba na pihala je zaigrala slovensko himno; (gospa) zvoki (oboa)

, ki so stale spredaj, so se

zdeli preglasni.

Pred (2/napišite z besedo/, leto)

prireditve ni bilo.

jig

Startnina je znašala (15 /napišite z besedo/)

/napišite z besedo/)

(EUR

Sara je prišla navijat s (stric Jože)

in z (brat Lovro)

, soseda pa je s seboj pripeljala svojo (hči Nives)

Gospod Bogataj se je ob progi pojavil z dvema čudnima (žival)

Iza pa z vsemi tremi (otrok)

. , njegova hči

Tekačev (Janko Briški)

in (Aljoša Bubnov) ni bilo videti.

Od (več, udeleženci)

sem slišal, da je prireditev lepo uspela,

in tudi gledalci ob progi so bili z (ona)

zadovoljni.

Znanec se zaradi bolečih (kurje, oko) dobro odrezal; bil je (102. /napišite z besedo/) Na koncu so bili v glavnem vsi zadovoljni z (bogat, pogostitev)

na levi nogi ni . .

KAJ ZNAM NA ZAČETKU 3. LETNIKA 11

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 11

10/06/2020 11:22

Jaz pa ne maram (čili)

, tudi (jetra)

(možgani)

ne. Zato sem se raje oglasil pri (bratov prijatelj Grega) in ta mi je postregel s (postrv)

in še z dvema (jed)

, ki pa (onidve)

nisem poznal.

Za tekmovanje v naslednjem letu sem se že dogovoril z (Rudi Markelj) , (Sašo Kregar)

, (Matija Majdič)

a. co m

in (Franci Gogala)

Besede iz povedi postavite v osnovno/slovarsko obliko in k vsaki napišite, v katero besedno vrsto spada. Le kdo se ne spominja pred leti izjemno priljubljenega športnorekreacijskega dogodka v naši krajih!

Samostalnikom določite spol. narava

, otrok

, Jelše

, stran

Kateri navedeni samostalnik je množinski?

ar n

Kateri pa je edninski?

Zanikajte povedi in ju napišite na črte. Vzemi štartno številko.

jig

Kozarce vrzite v koš.

Do katerih sprememb je pri zanikanju prišlo v obeh povedih?

Iz besed tvorite svojilni in vrstni pridevnik ter ju napišite pred ustrezni samostalnik.

sosed:

odnosi

posest

otrok:

starši

maraton

kolesar:

društvo

medalja

12 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 3. LETNIKA

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 12

10/06/2020 11:22

Dopolnite poved z ustreznim pridevnikom majhen/mali. Rokov tek ni namenjen samo

otrokom.

Svojo odločitev utemeljite tako, da dopolnite poved. V prvem primeru gre za s

pridevnik (vprašamo se ), v drugem primeru pa je

pridevnik (vprašamo se s Preglednico dopolnite z imeni stopenj pridevnika.

a. co m

V 3., 6. in 7. odstavku izhodiščnega besedila poiščite stopnjevane pridevnike in jih prepišite na ustrezno mesto v preglednici. Nato jim pripišite še manjkajoči stopnji. Kateri pridevnik je stopnjevan opisno (tj. s prislovom)? Stopnjujte ga z obrazilom.

Iz 1. odstavka izhodiščnega besedila prepišite števnika in jima določite vrsto. Nato ju napišite še na drug način (če je števnik v besedilu napisan s številko/z besedo, ga napišite z besedo/s številko).

ar n

ŠTEVNIK

VRSTA ŠTEVNIKA

Iz 4. odstavka prepišite zaimke in jim določite vrsto.

Vstavite pravilno obliko zaimka v oklepaju.

jig

DRUGI ZAPIS ŠTEVNIKA

S (kar)

Andrej se (nič)

Prav z (nič) Pri (kdor)

koristiš drugim, pomagaš tudi sebi. ne odpoveduje. se ti ni treba bahati. si bil včeraj, tja pojdi še danes.

V dvojicah besed podčrtajte pravilno rešitev. Gašper in Sonja sta se pred tekmovanjem mogla/morala prijaviti/prijavit na sedežu kluba. Pri prijaznem/prijaznemu uradniku sta se želela pozanimat/pozanimati, kako bo potekala prireditev. Samo napol/na pol sta ga razumela, ko jima je na drobno/nadrobno našteval, kaj vse se bo dogajalo. Na koncu sta ugotovila, da bo zanju/za njiju kot nečlana/ne člana udeležba na tekmovanju neopravičeno/neupravičeno draga. KAJ ZNAM NA ZAČETKU 3. LETNIKA 13

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 13

10/06/2020 11:22

Povedi dopolnite s predlogi. Kdaj ste se vrnili

tekmovanja?

Nekaj časa sem tekel Ste se peljali

tekačem

Bleda.

trojanski predor ali pa ste se ustavili

Trojanah?

več strani sem bil obveščen, da so si domačini zelo prizadevali Ne hodi več

Gregorju ali

Klemenu.

Zemljepisna lastna imena iz besedila uporabite v ustreznih predložnih zvezah. Pomagate si lahko z odlomki iz slovarskih sestavkov iz Slovenskega pravopisa. KJE? Kozjansko Obsotelje Podčetrtek Šmarje pri Jelšah

a. co m

Henriku, raje pojdi

uspeh.

OD KOD?

KAM?

Kozjánsko -ega s, zem. i. (ȃ) |slovenska pokrajina|: na ~em Obsótelje -a [tə] s, zem. i. (ȏ )̣ |pokrajina ob Sotli|: v ~u Podčetŕtek -tka m, zem. i.(ŕ) v ~u

ar n

Šmárje pri Jélšah -a ~ ~ s, zem. i. (á ẹ́ ) v ~u ~ ~, neurad. v ~u

Iz povedi prepišite prislove in jim določite vrsto.

Za varstvo otrok vseh tekačev oz. kolesarjev bo ustrezno poskrbljeno. Pridite sem in preživite dan v dobri družbi!

jig

Letos organizator obljublja tudi veliko novost.

Iz zadnje povedi v 6. odstavku prepišite veznike. Kateri veznik iz te povedi izraža

– vzrok?

– nasprotje?

Katera prepisana veznika sta sopomenska? Kateri od njiju stoji v tej povedi med stavkoma?

V vsaki povedi obkrožite členek, ugotovite, kaj izraža, in ga prepišite na eno od črt na naslednji strani. Treba je pohvaliti predvsem brezhibno organizacijo prireditve. Z vašim mnenjem se seveda strinjam. Prihodnje leto boste morda pretekli 21 km.

14 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 3. LETNIKA

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 14

10/06/2020 11:22

Členek izraža – samoumevnost trditve: – manjšo prepričanost o čem: – najvišjo pomembnost nečesa:

V povedi podčrtajte členke.

Kateri je slogovno zaznamovan?

a. co m

Prireditve se kajpak niso udeležili le tekmovalci iz Slovenije, temveč tudi iz Hrvaške.

Zamenjajte ga z nezaznamovanim sopomenskim členkom.

Kateri samoglasnik je naglašen v besedah ves in četrtek? Kako je napisan v prvi besedi in kako v drugi?

Podčrtajte naglašene samoglasnike v besedah peti Rokov tek in premor. Besede uvrstite na pravo mesto v preglednici.

NAGLAŠEN JE

ŠIROKI E

OZKI O

ŠIROKI O

ar n

OZKI E

Iz izhodiščnega besedila prepišite vse besede z vezajem.

jig

Razložite rabo vezaja v teh besedah.

a) Izboljšajte poved iz 5. odstavka.

Ta možnost je namenjena za tiste, ki jim tek ali hoja ne dišita preveč in se raje podajo na kolo.

b) V 8. odstavku manjkata predloga. Napišite ju v zaporedju iz povedi. c) Odpravite napake in napišite pravilne povedi. Finale ni bilo predvideno. Mislim, da ne bi zmogel preteč maraton. Na malemu maratonu je teklo največ ljudi.

KAJ ZNAM NA ZAČETKU 3. LETNIKA 15

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 15

10/06/2020 11:22

Iz izhodiščnega besedila prepišite vsa stvarna lastna imena. (Pišite s pisanimi črkami.)

Predstavljajte si, da ste predsednik/predsednica odbora za pripravo Rokovega teka. Za lokalni časopis napišite javno zahvalo vsem, ki so sodelovali pri organizaciji uspešne prireditve (postavitev prog in kažipotov, pogostitev ob poti, sponzorstvo …).

jig

ar n

a. co m

Pri pisanju si pomagajte z izhodiščnim besedilom, druge podatke pa si izmislite. Upoštevajte značilnosti predpisane besedilne vrste. Besedilo naj obsega od 140 do 160 besed.

16 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 3. LETNIKA

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 16

10/06/2020 11:22

a. co m

jig

ar n

ZGODOVINA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 17

10/06/2020 11:22

Slovenski knjižni jezik v prvi polovici 19. stoletja 2

ar n

a. co m

Pripravite se na obravnavo te učne enote – razmišljajte o tem, kaj že veste o Slovencih in slovenski književnosti v prvi polovici 19. stol. Nato si oglejte naslovnici dveh jezikovnih priročnikov iz tega obdobja in razmišljajte o njuni vlogi v razvoju slovenskega knjižnega jezika.

Sodelujte v pogovoru s profesorico/profesorjem, sošolkami in sošolci. Podrobno preberite razpravljalno besedilo; med branjem si kaj podčrtajte in zapišite.

jig

Na začetku 19. stol. je svoje delo iz prejšnjega obdobja, tj. iz obdobja književnega preporoda, nadaljeval Valentin Vodnik, in to ne samo kot pesnik, urednik itd., temveč tudi kot slovničar. V času Ilirskih provinc (1809–1813) je namreč slovenščina (ki je bila poleg francoščine uradni jezik) postala tudi učni jezik v osnovnih in srednjih šolah, zato je bilo treba pripraviti gradivo za poučevanje in učenje v slovenščini. Za ta namen je Vodnik l. 1811 izdal Pismenost ali gramatiko za perve šole – to je bila prva slovnica, napisana v slovenskem jeziku; namenjena je bila učiteljem za poučevanje slovenščine v osnovnih šolah in gimnazijah.

Valentin Vodnik

Za razmislek o Vodnikovi slovnici rešite 1. nalogo.

Sicer pa je bila prva polovica 19. stol. na Slovenskem obdobje razmišljanja o slovenskem jeziku: o ustreznosti slovenske pisave, o razvitosti slovenskega jezika za razne vrste besedil, o smiselnosti vztrajanja pri slovenščini, o potrebi po enotnem slovenskem knjižnem jeziku ipd. To obdobje so zaznamovali najprej Jernej Kopitar, nato pa predvsem Matija Čop in France Prešeren. Matija Čop

France Prešeren

18 ZGODOVINA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 18

10/06/2020 11:22

Jernej Kopitar, ki je bil ravnatelj dunajske dvorne knjižnice in državni cenzor za slovanske in novogrške knjige, je tri leta pred Vodnikovo slovnico izdal v nemščini napisano Slovnico slovanskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem (Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark, 1808). V njej je pozival k reformi bohoričice (tedanje slovenske pisave) in k poenotenju knjižnega jezika za vse Slovence.

Jernej Kopitar

a. co m

Preberite prevod odlomka iz Kopitarjeve slovnice (1808), basni iz slovnice Petra Dajnka (1824) in Frana Metelka (1825) ter Prešernov sonet (1832) in razmišljajte o tem, kako so bila ta besedila povezana med seboj. (Če basni ne morete prebrati, lahko poslušate posnetek – med poslušanjem pa bodite pozorni na zapis besed.)

Če bi nam nebo poslalo drugega, rimskega Cirila, ki bi, posnemaje onega prvega, grškega, izumil k 20 latinskim znakom še 9 novih, po obliki podobnih latinskim, bi bili Slovani edini srečni ljudje v Evropi. Abeceda bi nam bila v tem primeru v podporo, saj bi smiselno sledila jeziku. V tem primeru bi bila sreča za slovansko slovstvo, da se je tolikanj zakasnilo: treba bi bilo namreč le posamezne rodoljube, ki se ukvarjajo z njim, pregovoriti, da sprejmejo novo abecedo. To bi se zgodilo tem laže, ker na vseh straneh hrepenijo po enotnem črkopisu in pravopisu za vsa narečja. Ker bi bila to nova abeceda in ne češka, poljska, hrvaška, kranjska itd., bi jo zato rajši sprejeli vsi rodovi, saj bi jih ne ovirala pri tem narodna nečimrnost. Jernej Kopitar (1808)

jig

ar n

Peter Dajnko (1824)

Fran Metelko (1825) ZGODOVINA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA 19

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 19

10/06/2020 11:22

France Prešeren (1832)

a. co m

ar n

Sodelujte v pogovoru s profesorico/profesorjem, sošolkami in sošolci.

Podrobno preberite razpravljalno besedilo; med branjem si kaj podčrtajte in zapišite.

jig

Kopitarju se je bohoričica zdela pomanjkljiva, in sicer zato, ker ni imela dovolj črk za vse glasove (tj. ni imela posebnih črk za ločevanje ozkega in širokega o, ozkega in širokega e ter polglasnika) in ker je bilo treba glasove š, ž in č pisati z dvema črkama. Zagovarjal je načelo, da naj ima vsak glas svojo črko; nasprotoval je dvočrkjem (ta so bila v bohoričici: ∫h, sh, zh) in se zavzemal za to, da naj bo črka iz enega dela (zato je bil proti gajici, ki je imela črke š, ž, č). Kopitarjeve ideje sta prevzela slovničarja Peter Dajnko in Fran Metelko ter sta v 20. letih 19. stol. vsak po svoje skušala odpraviti pomanjkljivosti bohoričice, in sicer tako, da sta sestavila novi pisavi (dajnčico oz. metelčico), ki sta imeli poleg latiničnih črk tudi cirilične (za manjkajoče latinične).

Ker sta novi pisavi samo deloma odpravljali pomanjkljivosti bohoričice in ker sta bili zaradi mešanja s cirilico tudi estetsko neskladni, sta naleteli na hud upor – med drugimi sta jima odločno nasprotovala predvsem Matija Čop in France Prešeren. Vnela se je t. i. črkarska pravda (1831–1833), ki se je končala z vladno prepovedjo metelčice in dajnčice. Zato je za nekaj časa obveljala bohoričica, ki pa jo je v slovenskem časniku Kmetijske in rokodelske novice (1843–1902) čedalje bolj izpodrivala gajica, tj. izvorno češka latinična pisava s kljukicami za šumevce (š, ž, č), ki jo je Ljudevit Gaj priredil za hrvaški jezik in smo jo tako prirejeno prevzeli tudi Slovenci, čeprav ne zaznamuje vseh glasov slovenskega jezika. Za mirno vpeljavo gajice ima velike zasluge predvsem Janez Bleiweis, urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, ki je že od l. 1843 objavljal tudi članke v gajici (sprva celo drugega ob drugem v bohoričici in gajici). Prizadevanje za izboljšanje slovenske pisave se je končalo okrog l. 1845, ko je v slovenskih deželah dokončno prevladala gajica.

20 ZGODOVINA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

NPB 3 PLUS SDZ 2020 1del Notranjost.indd 20

24/06/2020 08:00