9789612920135

jig

ar n

a. co m

Helena Verdev Jelka Miranda Razpotnik

kn

POTUJEM V PRETEKLOST

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA ZGODOVINO V 6. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

1

Potujem v preteklost 6 SDZ notranjost final 0405.indd 1

15/06/2020 15:42

Helena Verdev, mag. Jelka Miranda Razpotnik

POTUJEM V PRETEKLOST 6

Samostojni delovni zvezek za zgodovino v 6. razredu osnovne šole

Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje in prelom: Beti Jazbec Tisk: Zrinski, d. o. o.

1. izdaja: 1. ponatis Naklada: 2.500 izvodov Ljubljana 2021

a. co m

Urednica: mag. Jelka Miranda Razpotnik Strokovni pregled: mag. Marjeta Šifrer, Mateja Samastur Ilustracije: Marina Gabor (str. 52, 88–89, 90, 95), Urška Glavnik (str. 50–51), Marko Kočevar (str. 106) Slikovno gradivo: Shutterstock et al. (natančen sezam je na koncu učbenika) Jezikovni pregled: Mateja Samastur

ar n

V navodilih smo zaradi jedrnatosti in jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen. Zato so navodila namenjena tako učencem kot učenkam.

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2020). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

kn

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)(076.1) VERDEV, Helena Potujem v preteklost 6. Samostojni delovni zvezek za zgodovino v 6. razredu osnovne šole / Helena Verdev, Jelka Miranda Razpotnik ; [ilustracije Marina Gabor, Urška Glavnik, Marko Kočevar ; slikovno gradivo Shutterstock ... et al.]. - 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-292-013-5 1. Miranda Razpotnik, Jelka COBISS.SI-ID 36624387

PP 6 SDZ 2021 notranjost.indd 2

14/01/2021 12:07

KAZALO 1. SPOZNAVAMO ZGODOVINO

4

Zgodovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Zgodovinski čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Zgodovinski viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Prve pisave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

a. co m

Prve podlage za pisanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Pergament in papir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Izum tiska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

2. ČLOVEK RAZMIŠLJA, USTVARJA IN GRADI

44

IZBIRNA VSEBINA

Bivališča v prazgodovini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Gradbeništvo v starem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Gradbeništvo v srednjem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Gradbeništvo v novem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Gradbeništvo v moderni dobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

Najpomembnejši izumi skozi zgodovino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

ar n

Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

3. ZAČETKI ZNANOSTI, UMETNOSTI IN VEROVANJA

72

IZBIRNA VSEBINA

Verovanje v času prvih civilizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Znanost v času prvih civilizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Rojstvo umetnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

jig

4. NAČIN ŽIVLJENJA SKOZI ZGODOVINO

86

IZBIRNA VSEBINA

Način življenja v času prvih človeških skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

Način življenja v času starega veka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Način življenja v času srednjega veka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Način življenja v času novega veka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

kn

Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100

5. KULTURNA DEDIŠČINA

102

IZBIRNA VSEBINA

Kulturna in naravna dediščina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 Šege in navade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108

Rokodelska dediščina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 Prehrana danes in nekoč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Preverim svoje znanje s križankami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 naloge, ki krepijo bralno pismenost

Potujem v preteklost 6 SDZ notranjost final 0405.indd 3

15/06/2020 15:42

1.

POGLAVJE

a. co m

SPOZNAVAMO ZGODOVINO

Kako danes vemo, kaj se je dogajalo v preteklosti?

SPOZNAL BOM: • kaj je zgodovina in kaj raziskuje

• pomožne zgodovinske vede in njihov pomen za zgodovino • na katera zgodovinska obdobja delimo zgodovino in zakaj • različna štetja let ter določanje časa

• vrste zgodovinskih virov in njihov pomen • ustanove, ki hranijo zgodovinske vire

ar n

• pojav pisave in pomen pisave

• materiale, na katere so pisali nekoč

kn

jig

• pomen izuma tiska za širjenje informacij

STARI VEK

PRAZGODOVINA 3,2 milijonov pr. Kr. 4

Potujem v preteklost 6 SDZ notranjost final 0405.indd 4

SREDNJI

4.000 pr. Kr.

15/06/2020 15:42

VE

a. co m ar n

kn

jig

Brižinski spomeniki, Bavarska državna knjižnica, München Besedilo je napisano na pergamentu v takratnem slovenskem jeziku in je bilo namenjeno širjenju krščanskega jezika ter je najstarejše slovansko besedilo na območju Alp.

JI

VEK

NOVI VEK

MODERNA DOBA 1900

Potujem v preteklost 6 SDZ notranjost final 0405.indd 5

5

15/06/2020 15:42

Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine?

KLJUČNE BESEDE

• zgodovina • zgodovinar • pomožne zgodovinske vede

Zgodovina Zgodovina je veda

a. co m

Zgodovina, tvoj novi učni predmet, te bo popeljala v preteklost. Začeli bomo s časom pred približno 3,2 milijona let, ko se je razvil človek.

Postopoma pa bomo pripotovali vse do včerajšnjega dne. Se še spomniš, kaj se je zgodilo včeraj? To je že zgodovina!

Ljudi je že od nekdaj zanimala preteklost. Pripovedovali in opisovali so dogodke, ki so jih doživeli ali so se zgodili njihovim prednikom.

Tako se je razvila zgodovina – veda o preteklosti, ki: • proučuje razvoj človeštva od njegovega nastanka do danes,

• dogodke iz preteklosti ne le opisuje, ampak jih med seboj tudi povezuje, ugotavlja njihove vzroke in posledice,

¼ Opiši, kaj prikazuje fotografija.

• pomaga nam razumeti sedanjost.

¼ Kaj si ti želiš spoznati pri urah zgodovine?

Med spodaj naštetimi dogodki in pojmi pobarvaj tiste, ki jih proučuje zgodovina.

V okvirčke napiši ali nariši dogodke ali pojme, ki jih po tvojem mnenju prav tako proučuje zgodovina.

jig

1

Zgodovina ni le naštevanje letnic, bitk in kraljev, je veliko več – je živahna, pestra in velikokrat skrivnostna zgodba preteklih dni.

Zgodovino ustvarjamo vsi ljudje, tudi ti.

ar n

Sodeluj v pogovoru

nastanek človeka

življenje na gradu razvoj pisave

kn

izumrtje dinozavrov

bivališča prvih ljudi nastanek Zemlje

vesolje

6

Potujem v preteklost 6 SDZ notranjost final 0405.indd 6

15/06/2020 15:42

1 ZGODOVINA

Zgodovino proučujejo zgodovinarji Oseba, ki proučuje dogajanje v preteklosti, se imenuje zgodovinar.

Lahko bi mu rekli tudi »detektiv preteklosti« – raziskovalec, ki proučuje in razlaga različne zgodovinske dogodke in pojave.

2

Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.

a. co m

a) Opiši delo zgodovinarja.

»Zgodovina ni samo rezultat preprostega zapisovanja dejstev po ohranjenih virih, temveč mora zgodovinar vsak vir tudi kritično presoditi. Ločiti mora resnična dejstva od neresničnih in jih nato postaviti v pravo zaporedje ter jim dati smisel. Viri namreč ne govorijo sami zase, ampak le takrat, kadar jim zgodovinar zna postavljati vprašanja. Tudi zgodovinska dejstva dobijo smisel šele, ko zgodovinar pokaže povezanost dogodkov, njihove vzroke in posledice.

Postopek zgodovinskega spoznanja sestavljajo tri stopnje: iskanje virov, kritika virov in ugotavljanje ter povezovanje dejstev.«

3

b) Kje vse so po tvojem mnenju zaposleni zgodovinarji?

ar n

(Vir: https://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica)

Preberi besedilo in odgovori na vprašanja, ki si jih pri svojem delu zastavlja zgodovinar.

jig

»Marca 1515 je izbruhnil vseslovenski kmečki upor, ki je bil največji kmečki upor na Slovenskem. Zajel je kar 25.000 km² veliko območje treh slovenskih dežel in naenkrat povezal okoli 80.000 upornikov. Povod za začetek upora je bilo izkoriščanje nekaterih zemljiških gospodov nad kmeti. Kmetje so napadli in zavzeli številne gradove. Obrnili so se tudi na cesarja Maksimilijana I., ki jim je obljubil pomoč, v resnici pa je le želel pridobiti čas, da bi plemstvo zbralo vojsko proti upornikom. V začetku avgusta 1515 je bil upor zadušen v vseh treh slovenskih deželah. Kmetje so doživeli strahovit poraz. V času upora je nastal tudi letak s prvimi tiskanimi slovenskimi besedami, ki so vabile kmete k uporu: Le vkup, le vkup, le vkup, le vkup uboga gmajna.« (Povzeto po: https://www.pmb.si/500-let-vseslovenskega-kmeckega-upora-1515–2015)

kn

• Kaj se je zgodilo leta 1515?

• Kdaj in kje se je dogodek zgodil?

• Kdo je v dogodku sodeloval?

• Zakaj je prišlo do dogodka?

• Kako je potekal dogodek?

• Kakšne so bile posledice?

7

Potujem v preteklost 6 SDZ notranjost final 0405.indd 7

15/06/2020 15:42

1

ZGODOVINA

Poznavanje zgodovine je pomembno Zgodovina se nikoli ne konča. Sedanjost je posledica dogajanja v preteklosti. Lahko rečemo, da ima vsaka človeška dejavnost svoje korenine v preteklosti. Če želimo razumeti sedanjost, moramo poznati preteklost.

¼ Ali se spomniš kakšne pripovedke, v kateri nastopa resnična zgodovinska oseba?

4

Ko bomo spoznavali preteklost, bomo ugotovili, da se včasih zdi, kot da se pojavi iz preteklosti ponavljajo; da ljudje tudi danes delajo napake, ki so jih delali v preteklosti; da so bili ljudje že od nekdaj različni in so imeli različna mnenja; da je človek že od nekdaj želel biti boljši, uspešnejši, hitrejši …

a. co m

Sodeluj v pogovoru

Pismo naslednji generaciji: Kako sem doživel pandemijo covid 19

• Opiši simptome bolezni in posledice.

• Kako je bolezen vplivala na tvoje življenje? V pismu moraš zajeti vsaj tri spremembe, ki so vplivale na tvoje življenje, ter vsaj eno stvar, ki je tudi v času pandemije ostala enaka.

• Kaj želiš o pandemiji sporočiti naslednji generaciji?

ar n

V prvi polovici leta 2020 je ves svet zajela pandemija virusa covid 19. Zaradi preprečevanja širjenja virusa je ves svet obstal – zaprte so bile šole, tovarne, trgovine …

Na list papirja napiši pismo ljudem, ki se bodo rodili po izbruhu pandemije* virusa covid 19 (koronavirusa). Z njim jim boš pomagal razumeti, v kakšnih razmerah smo živeli v času virusa covid 19.

jig

Pismo nato prilepi zadaj v samostojni delovni zvezek.

* pandemija – izbuh hitro nalezljive bolezni, ki zajame več držav

kn

Pomožne zgodovinske vede

ZANIMIVO

»Ne glede na to, ali maraš zgodovino ali ne, ne moreš zanikati njenega vpliva na tvoje življenje.« The Passage of Time

Pri proučevanju dogajanja v preteklosti zgodovinarju še posebej pomagajo posebne znanost. Imenujemo jih pomožne zgodovinske vede : • arhivistika, • diplomatika, • epigrafika, • heraldika, • kronologija, • numizmatika ...

Pri svojem delu zgodovinarji uporabljajo tudi ugotovitve različnih znanosti.

8

Potujem v preteklost 6 SDZ notranjost final 0405.indd 8

15/06/2020 15:42

DIPLOMATIKA proučuje listine. Na podlagi jezika, sloga, pisave in uporabljenih materialov ugotavlja izvor, avtorja ter istovetnost zgodovinskih dokumentov.

ar n

a. co m

ARHIVISTIKA se ukvarja z zbiranjem, urejanjem, hranjenjem, restavriranjem in proučevanjem arhivskega gradiva.

jig

Cesarjeva listina, s katero je 16. aprila 1341 cesar Friderika Žovneškega povišal v grofa Celjskega.

HERALDIKA se ukvarja z nastankom, razvojem in izdelavo grbov.

SFRAGISTIKA preučuje pečate, še posebej tiste na listinah.

kn

Grb mestne občine Ljubljana

NUMIZMATIKA Proučuje stare novce oziroma denar.

EPIGRAFIKA preučuje napise na različnih materialih, kot so les, kamen, steklo, marmor, kovine …

Napis, na osnovi katerega sklepajo, kdaj naj bi bila ustanovljena Ljubljana.

Novci iz časa rimske države, stari okoli 2000 let.

Potujem v preteklost 6 SDZ notranjost final 0405.indd 9

9

15/06/2020 15:42

1

ZGODOVINA

5

Oglej si cesarjevo listino v miselnem vzorcu pomožnih zgodovinskih ved na strani 9 in reši nalogo. a) Katere pomožne zgodovinske vede so preučile listino?

b) Katere podatke so z njeno pomočjo pridobili zgodovinarji?

a. co m

c) S pečatom so listini podelili verodostojnost. Ustno pojasni, kako danes listini podelimo verodostojnost.

6

Preberi vir in reši nalogo.

ar n

/.../ je veda, ki preučuje napise, pri nas predvsem rimske. V kombinaciji z antičnimi literarnimi viri pa nam veliko pove o zgodovini mest in vasi v rimskem času ter o ljudeh, ki so v njih prebivali. V našem primeru velja to za Emono in njeno podeželje, zanima nas, kdaj je bilo mesto ustanovljeno in kaj smo praznovali v preteklih dveh letih. Lepe rimske nagrobnike so včasih ponovno uporabili v modernem času, zato so nekateri začasno izginili in se spet pojavili z drugačnim napisom v drugem okolju.« (Vir: https://iza2.zrc-sazu.si/sl/dogodki/emona-in-njeno-zaledje-skozi-zgodbe-ki-jih-pricarajo-rimski-napisi#v)

jig

a) Katera pomožna zgodovinska veda proučuje napise na stavbah, spomenikih, nagrobnikih?

b) Kaj vse lahko izvemo iz napisov?

kn

c) V besedilu podčrtaj, kateri viri, poleg napisov, so lahko zgodovinarjem v pomoč pri raziskovanju zgodovine mesta.

7

Grbi izvirajo iz srednjega veka, ko so bili prepoznavni znak plemiških družin. Danes jih kot svoj znak uporabljajo mesta. a) Na fotografiji je grb mesta Celje. Pojasni ga.

10

Potujem v preteklost 6 SDZ notranjost final 0405.indd 10

15/06/2020 15:42

8

a. co m

b) V okvirček nariši grb mesta, v katerem živiš, ali najbližjega mesta in ustno pojasni, zakaj mesto uporablja ta grb.

Spoznaj Herodota, prvega zgodovinarja. Živel je v stari Grčij pred okoli 2500 leti. Bil je prvi, ki je gradivo sistematično zbiral, preverjal, urejal in zapisal.

»Herodot iz Halikarnasa vam v svojem delu predstavljam ugotovitve svojega raziskovanja. Namen mojega dela je preprečiti, da bi čas izbrisal sledove človeštva in ohraniti slavo pomembnih in izjemnih dosežkov, tako Grkov kot tudi drugih ljudstev. Posebno pozornost sem namenil vzrokom sovraštva med Grki in drugimi ljudstvi.«

Herodot bere svoje zapise o zgodovini pred publiko.

jig

ar n

(Vir: Herodot, Zgodbe, 5. stol. pr. Kr.)

kn

• Zakaj se je Herodot odločil, da bo zapisal dogodke? Podčrtaj v viru.

• Primerjaj njegovo delo z opisom dela zgodovinarja danes na strani 7. Kaj ugotoviš?

PONOVIM

RAZMISLIM

1.

2.

3.

4.

Pojasni latinski izrek: »Zgodovina je učiteljica življenja.«

Kaj je zgodovina?

Opiši delo zgodovinarja.

Zakaj raziskujemo preteklost?

Katere pomožne zgodovinske vede pomagajo zgodovinarju pri proučevanju preteklosti?

11

Potujem v preteklost 6 SDZ notranjost final 0405.indd 11

15/06/2020 15:42

Zakaj uporabljamo koledar?

KLJUČNE BESEDE

ZANIMIVO

Prikaz, ko dogodke razvrstimo glede na čas nastanka enega za drugim, imenujemo časovni trak.

Zgodovinski čas Orientiranje v času Zgodovinske osebe, njihovo življenje in delo ter vzroke, potek in posledice zgodovinskih dogodkov vedno ocenjujemo z upoštevanjem prostora in časa, v katerem so osebe živele oziroma so se dogodki zgodili.

a. co m

• krščansko štetje let • zgodovinska obdobja • prazgodovina • stari vek • srednji vek • novi vek • moderna doba

Pomožna zgodovinska veda, ki proučuje dogodke v času in jih razvršča v posamezna zgodovinska obdobja se imenuje kronologija.

1

Oglej si sliki in reši nalogo.

a) Ustno pojasni, kaj vse lahko razberemo iz ilustracij.

ar n

b) Na osnovi česa bi lahko sklepali, iz katerega obdobja sta ilustraciji, če ne bi imeli napisov?

jig

Ilustracija prihoda prvega vlaka iz Stocktona v Darlington, leta 1825

c) Zakaj je pomembno, da vemo, iz katerega obdobja sta predmeta na ilustracijah?

č) Ime pomožne vede, ki proučuje čas, vpiši v prazen kvadrat na strani 9.

kn

Sodobni japonski vlak

ZANIMIVO

Z gregorijanskim koledarjem so preskočili odvečnih 10 dni, ki se jih je nabralo zaradi napake julijanskega koledarja, 4. oktobru sledil 15. oktober.

12

Potujem v preteklost 6 SDZ notranjost final 0405.indd 12

V času se orientiramo s pomočjo koledarjev, ki nam povedo, katero leto, mesec in dan je danes. Ljudje so prve koledarje izdelali že tisočletja nazaj, v času prvih razvitih civilizacij. Temeljili so na opazovanju nebesnih teles, predvsem Lune in Sonca. Leta so imela tri ali štiri letne čase, meseci so imeli enako ali različno število dni.

Da pa so jih uskladili z astronomskimi letnimi časi, so jim dodajali ali odvzemali mesece in dneve.

Prvi, ki je izvedel temeljito prenovo koledarja, je bil rimski državnik Julij Cezar v 1. stoletju pr. Kr. Po njem se je imenoval julijanski koledar. Leto je štelo 365 dni in je imelo vsaka štiri leta dodaten dan.

Kljub tej reformi so v 16. stoletju prvi pomladanski dan praznovali 12. marca.

15/06/2020 15:42