9789612920111

Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun

8

a. co m

Raziskujem Afriko in Novi svet NOVO POTOVANJE

kn

jig

ar n

Učbenik za geografijo v 8. razredu osnovne šole

GEO 8 RAA NP UCB 2020 notranjost_V15.indd 1

13/07/2020 15:24

Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun

Raziskujem Afriko in Novi svet NOVO POTOVANJE Učbenik za geografijo v 8. razredu osnovne šole

a. co m

Urednica: Helena Verdev Strokovni pregled: dr. Karel Natek, dr. Katja Vintar Mally (Afrika), Andreja Janša Jezikovni pregled: Mateja Samastur Zemljevidi: PONS Ilustracije: Gregor Štrukelj (str. 12, 80, 108 in 109), Getty images (str. 13, 39/ Dorling Kindersley), Urška Glavnik (str. 97) Fotografije: Shutterstock, Getty images, Nasa (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Dejak

ar n

Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Boris Baćić Tisk: JP Službeni glasnik Prva izdaja: 1. ponatis Naklada: 1.500 izvodov Ljubljana 2021

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Raziskujem Afriko in Novi svet 8 – Novo potovanje je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 206. seji dne 24. 4. 2020 s sklepom št. 613-1/2020/25 potrdil kot učbenik za geografijo v 8. razredu osnovne šole.

kn

Zemljevidi so vzeti iz izdaje Perthes World Atlas, založbe PONS GmbH, Stuttgart, Nemčija. © by PONS GmbH, Stuttgart, Zvezna republika Nemčija, 2017. Vse pravice pridržane. © za slovensko izdajo Založba Rokus-Klett d. o. o., Ljubljana, Slovenija.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(100)(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

VERDEV, Helena Raziskujem Afriko in Novi svet 8 : novo potovanje. Učbenik za geografijo v 8. razredu osnovne šole / Helena Verdev, Mojca Ilc Klun ; [zemljevidi Pons ; ilustracije Gregor Štrukelj, Getty images, Urška Glavnik ; fotografije Shutterstock, Getty images, Nasa]. - 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-292-011-1 1. Ilc Klun, Mojca COBISS.SI-ID 37339651

GEO 8 RAA NP UCB 2021 notranjost.indd 2

21/01/2021 11:43

K AZ ALO

KAZALO NOVO POTOVANJE .

. . . . . . . . . . . . . . . . . .

4

AVSTRALIJA IN OCEANIJA . . . . . . . . . 104 Površje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Podnebje in rastlinstvo . . . . . . . . . . . . . . . . 110 Prebivalstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 Gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . 118

a. co m

AFRIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Površje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Najstarejša celina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Podnebje in rastlinstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Podnebne spremembe . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Vodovje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Sahel in širjenje puščave . . . . . . . . . . . . . . . 20 Prebivalstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Selitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Delitev Afrike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Severna Afrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Tropska Afrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Zahodna Afrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Srednja Afrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Vzhodna Afrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Južna Afrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . 46

Prebivalstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . 102

POLARNA OBMOČJA . . . . . . . . . . . . . . . 120 Arktika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 Antarktika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . 126

ar n

AMERIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Amerika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Srečanje kultur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

jig

SEVERNA AMERIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Površje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Podnebje in rastlinstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Tornadi in tropski viharji . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Prebivalstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Selitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Združene države Amerike . . . . . . . . . . . . . . 70 Kanada . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . 74

kn

SREDNJA AMERIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Površje, podnebje in rastlinstvo . . . . . . . . 78 Prebivalstvo in gospodarstvo . . . . . . . . . . . 80 Mehika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Medmorska Amerika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Karibske države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Globalizacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . 86 JUŽNA AMERIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Površje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Podnebje in rastlinstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Tropski deževni gozd . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 3

GEO 8 RAA NP UCB 2020 notranjost_V15.indd 3

13/07/2020 15:24

A FRIK A

UVODNA STRAN

NOVO POTOVANJE

a. co m

Pozdravljeni na nadaljevanju potovanja!

ar n

Spet smo skupaj. Letos bomo prepotovali in raziskali Afriko in celine, ki jih imenujemo Novi svet – Severno in Južno Ameriko, Avstralijo in Antarktiko.

Poleg tega bomo spoznavali, prepoznavali in analizirali aktualne probleme sveta, v katerem živimo. Kot vsako leto smo vam tudi letos v pomoč pripravili ta učbenik. V njem so odgovori na številna vprašanja, ideje za nova raziskovanja in neverjetna dejstva, ki so jih raziskali že drugi. Če ste katero izmed območij, preko katerih bomo letos potovali, prepotovali že sami, delite svoje izkušnje z ostalimi sopotniki. Zagotovo bodo vaše zgodbe in spomini obogatili to skupno potovanje. Odličen pripomoček za raziskovanje je svetovni splet. Še posebej aktualne so naslednje spletne strani: • http://www.oecd.org/ (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) • http://www.un.org/ (Organizacija združenih narodov) • https://www.worldbank.org/ (Svetovna banka) • https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/ (CIA) Aktualno dogajanje v svetu lahko spremljate tudi s pomočjo revij, časopisov, radia in televizije.

jig

Srečno!

Helena in Mojca

Oceanija

Mikronezija Avstralija Veliki koralni greben Melanezija rudarstvo atol

AVSTRALIJA IN OCEANIJA

Območje velikih razdalj s svojevrstnim rastlinskim in živalskim svetom.

Tradicionalno tesno povezanost z Evropo v zadnjem obdobju zamenjujejo vse tesnejše vezi z Azijo.

turizem

POGLAVJE

Polinezija

A FRI KA

6 |

kn

Vsaka nova učna vsebina se začne z uvodno fotografijo, ki skupaj z naslovom pove, o čem bo govora.

Kateri so vzroki za svojevrstnost rastlinskega in živalskega sveta?

Kako nastane koralni greben in kakšen je njegov pomen?

S katerimi težavami se srečujejo pri preskrbi z vodo?

Sydney, največje mesto Avstralije in Oceanije

104

Kateri so vzroki za neenakomerno poselitev?

105

4

GEO 8 RAA NP UCB 2020 notranjost.indd 4

13/07/2020 15:52

Najpomembnejša spoznanja so izpostavljena.

AV S T RA L I JA I N O C E A NI JA

A FRIK A

STATISTIČNA DEJSTVA Povprečna nadmorska višina Avstralije je 305 metrov in je najnižja med vsemi celinami.

Kakšno je površje Avstralije?

Površje lahko razdelimo na dve veliki naravni enoti: • območje velike kotline, • Veliko razvodno gorovje.

POVRŠJE

Podnaslovi so v obliki vprašanj.

Na zahodu Avstralije leži Avstralski ščit, ki je precej uravnan in zgrajen iz zelo starih kamnin. Nad uravnanim površjem se dvigujejo osamljena hribovja.

Velik del Avstralskega ščita prekrivajo puščave: Velika peščena puščava, Gibsonova puščava in Velika Viktorijina puščava.

NEVERJETNICE Več kot 40 % ozemlja Avstralije zavzemajo puščave.

Kako delimo Avstralijo in Oceanijo?

Oceanijo sestavlja na tisoče otokov

Avstralijo in Oceanijo sestavljajo celina Avstralija in tisoči koralnih in drugih otokov v Tihem oceanu. Avstralija je slabo razčlenjena, ima le en večji otok – Tasmanijo. Edini večji polotok je York.

Otoke in otočja Oceanije razdelimo na Polinezijo, Mikronezijo in Melanezijo.

K Oceaniji spadajo tudi Havaji, ki so ena od zveznih držav ZDA.

NEVERJETNICE Imena za otočja v Oceaniji izhajajo iz grščine, ime Polinezija pomeni veliko otokov, Mikronezija mali otoki in Melanezija črni otoki.

AVSTRALIJA Melanezija

Fidži, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki in Vanuatu

Mikronezija

Mikronezija, Kiribati, Marshallovi otoki, Nauru in Palau

Polinezija

Nova Zelandija, Samoa, Tonga in Tuvalu

Avstralija - površje in države 120°

140°

150°

160°

180°

170°

170°

Hav

severi povratnik

20°

1,000

500

160°

ajs

1,000 mi

500

0 0

130°

Modre gore v Velikem razvodnem gorovju

ki

ot

ok

2,000 km

1,500

150°

140°

161 130°

i

P

20°

M

i

k

r

10°

0°

C

J

S

A

N

110°

120°

K

Mt. Cook

Tasmanija

3,764 m

Južni otok 130°

140°

150°

RAZUMEM TUDI TO

Ognjeni obroč je območje v Tihem oceanu, kjer so zaradi stika litosferskih plošč pogosti izbruhi ognjenikov in potresi.

Poteka ob zahodni obali Južne in Severne Amerike ter vzhodni obali Azije, Indonezije in Nove Zelandije.

N

160°

20°

Severni otok

Tasmanovo morje

I

A

a

I

E

E

j

D

10°

i

100°

z

106

južni povra tnik

O

Mt. Kosciuszko 2,228 m

C

0°

e

N O

40°

SLIKOVNI SLOVARČEK

• redko poseljena pokrajina v notranjosti Avstralije, • večinoma polpuščavsko območje z nizkim grmičevjem, • območje, kjer so in še živijo avstralski staroselci, • naselja so majhna, prebivalstvo se večinoma preživlja z govedorejo in ovčjerejo ter rudarjenjem.

or

n

sklenjen led na morju meja plavajočega ledu

a

ledeniki

170°

180°

170°

160°

150°

140°

130°

107

120°

AV S T RA L I JA I N O C E A NI JA

Kakšno je površje Oceanije?

Kakšno je površje Nove Zelandije?

Oceanijo sestavljajo večji in manjši otoki in otočja. Na večjih otokih, ki so večinoma ognjeniškega nastanka, prevladujejo hribovja. Manjši otoki so atoli, zgrajeni iz koral, so zelo nizki, le nekaj metrov nad gladino morja.

Podnebne spremembe, predvsem segrevanje ozračja, jih zelo ogrožajo, saj lahko že najmanjši dvig gladine morja popolnoma spremeni njihovo podobo.

Melanezija leži na območju ognjenega obroča, zato so pogosti izbruhi ognjenikov, potresi in cunamiji.

Novo Zelandijo sestavljata dva velika otoka, Severni in Južni otok, ter nekaj manjših otokov in otočij. Večji del Južnega otoka zavzema mlado, zelo razčlenjeno gorstvo Južne Alpe, kjer je tudi najvišji vrh Nove Zelandije. Južne Alpe se nadaljujejo tudi na Severni otok, vendar so tu precej nižje.

Nova Zelandija leži na stiku dveh litosferskih plošč in je del ognjenega obroča.

V osrednjem delu Severnega otoka je ognjeniško hribovje z več delujočimi ognjeniki (Taranaki, Ruapehu, Tongariro, Tarawera …).

Avstralija je najmanjša celina. Oceanijo razdelimo na Polinezijo, Melanezijo in Mikronezijo. Oceanijo sestavljajo številni ognjeniški in koralni otoki v Tihem oceanu. Površje Avstralije sestavljajo Avstralski ščit, Velike kotline in Veliko razvodno gorovje.

RAZUMEM TUDI TO

ar n

Atol je nizek koralni otok, v obliki nesklenjenega kroga in ima v sredini plitvo laguno.

Kako nastane koralni greben?

Nastanek atola koralni greben

STATISTIČNA DEJSTVA Najvišji vrh Avstralije je z 2228 metri Mount Kosciuszko, najvišji vrh Oceanije je Mount Wilhelm na otoku Nova Gvineja, z nadmorsko višino 4509 metrov, najvišji vrh Nove Zelandije je Mount Cook s 3754 metri.

OUTBACK

i

j

Murray

ognjeniški otok

SLIKOVNI SLOVARČEK

atol

laguna

Koralni greben nastaja iz odmrlih apnenčastih skeletov majhnih živali, ki jim pravimo koralnjaki.

Ti lahko živijo le v plitvi in čisti vodi, ki ima stalno temperaturo več kot 18 °C. Koralni grebeni zrastejo za nekaj centimetrov na leto. Velik del koralnih grebenov po svetu je zaradi človeka in njegovih dejavnosti ogrožen. Ogrožajo jih pretiran ribolov, turizem, onesnaževanje morja in segrevanje ozračja. Skupaj s koralnjaki začnejo umirati tudi druge živali, ki živijo na koralnem grebenu.

Posebna oblika koralnih otokov so atoli.

Reka Murray s pritokoma je edino večje porečje v Avstraliji. V velikemu delu Avstralije imajo vodotoki vodo le občasno. Koralni grebeni, ki nastanejo v toplem morju iz koralnjakov, so močno ogroženi zaradi segrevanja ozračja in gospodarstva.

VELIKI KORALNI GREBEN

• več kot 2000 kilometrov dolg koralni greben ob severovzhodni obali Avstralije, • zelo bogat živalski svet, • največja tvorba živih bitij na Zemlji, • zelo pomemben za turizem, je del Unescovega seznama svetovne dediščine.

jig

V Slikovnem slovarčku je za lažjo predstavo razlaga posameznega pojma podkrepljena s fotografijo.

g lin ar D

puščava

I

I

ekvat

i

meja plavajočega Velikaledu Viktorijina

H

10°

z

K o r a l n o m o r j e

Av s ni tra v od ža ls v k Eyrovo j e o jezero

gorovje no

Gibsonova

sklenjen led na morju puščava

30°

VVVVVV

e

AV S T R A LIJA IN O C E A N IJA

V Razumem tudi to so pojasnila posameznih dejstev.

V Povzetku so napisana najpomembnejša spoznanja posameznega dela učne snovi.

200 m 2000 m 4000 m 6000 m 8000 m

Velika peščena puščava

ledeniki

20°

VVVVVV

n

z

4000 m 2000 m 1000 m 500 m 200 m 0m depresija

200 m 2000 m 4000 m 6000 m 8000 m

i

o ra

Nadmorska višina

10°

Globina morja

4000 m 2000 m 1000 m 500 m 200 m 0m depresija morja Globina

a

VVVVVV

V el i k

Nadmorska višina

l

ova Nledeniki G v Mt. Wilhelm i morju4,509 m sklenjen led na n ej a A r a fmeja ursko ledu m o r jplavajočega e

200 m 2000 m 4000 m 6000 m 8000 m

z

a

Globina morja

4000 m 2000 m 1000 m 500 m 200 m 0m depresija

e

j

Nadmorska višina

e

I

l

M

T n

V osrednjem delu, med Avstralskim ščitom na zahodu in Velikim razvodnim gorovjem na vzhodu, so velike kotline, ki so na debelo zapolnjene z usedlinami, v katerih so pomembne zaloge arteške vode.

Na vzhodu, vzdolž obale, od severa proti jugu poteka Veliko razvodno gorovje, v katerega so reke urezale globoke doline. Obalna ravnina ob vznožju gorovja je široka od nekaj kilometrov do 100 kilometrov.

Na severovzhodu je pred obalo Avstralije več kot 2000 kilometrov dolg Veliki koralni greben. Sestavljen je iz dolgih koralnih grebenov in nizkih otokov.

o

o

Uluru, največji skalni osamelec na svetu, je za 318 metrov višji od okolice.

Mount Cook in ledeniško jezero Pukaki

Termalni izviri in gejzirji v Rotorui na Severnem otoku

Največja avstralska reka Murray ima le dva velika pritoka, Darling in Murrumbidgee. Skupaj sestavljajo edino večje porečje v Avstraliji. Mnoge reke v sušni dobi povsem presahnejo ali se izlivajo v slana jezera v notranjosti celine. Velik del Avstralije nima niti občasnih vodnih tokov. Zaradi slabo razvejane rečne mreže in malo padavin je notranjost Avstralije odvisna od arteške vode, ki pa je zaradi vsebnosti raztopljenih soli in mineralov primerna le za napajanje živine. Voda je v notranjosti pod tlakom, zato na vrtinah sama prihaja na površje.

Na Novi Zelandiji imajo reke strm tok s številnimi slapovi.

Koralni otoki v Oceaniji so brez površinskih voda in so odvisni od deževnice.

RAZUMEM TUDI TO

Arteška voda je voda ujeta med dve nepropustni plasti.

nivo vode

neprepustna plast

SLIKOVNI SLOVARČEK ARTEŠKA VODA

arteški vodnjak

• Voda, ujeta med dve nepropustni plasti.

• Med neprepustne plasti kamnin se je lahko ujela že pred tisočletji.

• Lahko se obnavlja s padavinami, ki padejo v gorah.

• Če prevrtamo zgornjo plast, voda pride na površje.

voda v prepustni plasti 109

AV S T R A LIJA IN O C E A N IJA

AV S T RA L I JA I N O C E A NI JA

P O N OVI

kn Vprašanja za ponovitev s pomočjo katerih lahko preveriš, koliko že znaš in kaj bo potrebno še ponoviti.

Razmišljaj kot geograf

Kateri dejavniki vplivajo na podnebje Avstralije in Oceanije?

Zakaj velik del Avstralije predstavljajo puščave?

Opiši probleme Avstralije in Oceanije pri oskrbi z vodo.

Opiši nastanek koralnega grebena.

Opiši pomen Velikega koralnega grebena.

Razloži vzroke za svojevrstnost rastlinskega in živalskega sveta v Avstraliji.

Opiši podnebje in rastlinstvo v Avstraliji.

Kaj je značilno za poselitev Avstralije in Oceanije?

Navedi vzroke za redko in neenakomerno poselitev Avstralije.

Opiši usodo staroselcev Avstralije in Nove Zelandije.

Kaj je značilno za gospodarstvo Avstralije?

Kakšni so pogoji za kmetijstvo v Avstraliji?

Kaj je značilno za gospodarstvo Oceanije?

Kaj privabi turiste v Avstralijo in Oceanijo?

Kako Avstralci premagujejo velike razdalje znotraj države?

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

MIKRONEZIJA

MULTIKULTURNOST

MELANEZIJA

OUTBACK

Zakaj se gladina svetovnih morij dviguje in kakšne bodo posledice?

Kako je priseljevanje vplivalo na prebivalstvo Avstralije?

Primerjaj poselitev Avstralije z drugimi celinami. Kaj opaziš?

Opiši pomen arteške vode za prebivalstvo Avstralije.

Poišči kraje v Evropi s podobno geografsko širino, kot jo ima Nova Zelandija, ter primerjaj značilnosti podnebij.

Zakaj je kmetijstvo v Avstraliji zelo velik porabnik vode?

Usodo avstralskih staroselcev in Maorijev lahko primerjamo z usodo staroselcev v Severni in Južni Ameriki. Pojasni trditev.

Pojasni razporeditev velikih mest v Avstraliji.

Navedi vzroke za številne požare, ki pogosto prizadenejo Avstralijo.

Pojasni s pomočjo zemljevida

P O N OVI S P O M O Č J O Z A P I S A N I H P O JM OV VELIKI KORALNI GREBEN

Naloge Opazuj, preberi, poglej in pojasni so namenjene preverjanju razumevanja nove snovi, povezovanju znanja ali aktualizaciji.

Kaj je značilno za rečno mrežo?

108

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

V Statističnih dejstvih so zapisani podatki, ki za samo razumevanje snovi niso najpomembnejši, so pa zanimivi in te spodbudijo, da ob njih razmisliš in pridobiš boljše predstave.

a. co m

OCEANIJA

Fotografije, zemljevidi, ilustracije in grafi dopolnjujejo besedilo in so zelo pomembni.

V Neverjetnicah so predstavljena zanimiva, nevsakdanja in neverjetna dejstva, ki za samo razumevanje snovi niso pomembna.

POLINEZIJA

ATOL

OGNJENI OBROČ

ULURU

1.

2.

3.

4.

5.

6.

Opiši geografsko lego Avstralije in pojasni, kako geografska lega vpliva na podnebje.

Primerjaj razčlenjenost Avstralije z drugimi celinami.

Na zemljevidu poimenuj posamezne dele Avstralije in Oceanije.

Na zemljevidu poimenuj reliefne enote Avstralije.

Opiši lego Velikega koralnega grebena.

Opiši potek datumske meje. V katerih državah najprej praznujejo novo leto?

Aktivne metode dela: Razmišljaj kot geograf, Pojasni s pomočjo zemljevida, Pojasni s pomočjo fotografije in Pojasni s pomočjo besedila.

Pojasni s pomočjo fotografije AVSTRALSKI STAROSELCI

MAORI

TURIZEM

ARTEŠKA VODA

Na otokih v Oceaniji so velesile testirale različna orožja, med njimi tudi jedrska. Zakaj so tihooceanske otoke v preteklosti izbrali za izvajanje jedrskih poskusov in kakšne so posledice?

Zakaj so sedaj jedrski poskusi prepovedani?

Pojasni s pomočjo besedila

»Tuvalu je majhna država, sestavljena iz 9 otokov.

Večina otokov je zelo nizkih. Večina površja leži na nadmorski višini do 2 metra. Leta 2014 je predsednik države Tuvalu na zasedanju OZN postavil vprašanje: Če bi bili postavljeni pred nevarnostjo, da bo vaš narod izginil, kaj bi naredili?«

• Pojasni, kaj ga je spodbudilo, da je postavil takšno vprašanje.

• Kako se države spopadajo z nevarnostjo?

• Katera je njihova zadnja možnost?

Sprehod po spletu • Kenguru in evkaliptova drevesa 118

•

Na spletu poišči in poslušaj pesem z naslovom “I am, you are, we are Australian” ter pojasni priseljevanje v Avstralijo in današnje značilnosti avstralske družbe.

Na zemljevidu poišči države Oceanije, izberi si eno izmed njih in jo predstavi v razredu.

119

Sprehod po spletu ponuja raziskovanje s pomočjo spletnih strani, ki je vedno zabavno, hkrati pa se naučiš, kje najdeš kakšno pomembno informacijo …

5

GEO 8 RAA NP UCB 2020 notranjost.indd 5

13/07/2020 15:52

A FRIK A

1 |

POGLAVJE

a. co m

AFRIKA

o

ar n

no na

kn

jig

ri

v ajo

Kilimandžaro, najvišji vrh Afrike

6

GEO 8 RAA NP UCB 2020 notranjost_V15.indd 6

13/07/2020 15:24

Nil migracije

Veliki tektonski jarek

rast prebivalstva

planote savana

Sahel

puščave

Afrika je druga največja celina. Je zibelka človeštva, z bogatimi in raznolikimi naravnimi viri, hitrim gospodarskim razvojem ter hitrim naraščanjem prebivalstva. To zelo raznoliko celino je v preteklosti močno zaznamovala kolonialna preteklost.

kmetijstvo tropski deževni gozd

redka poselitev

a. co m

rudarstvo

ar n

Katere so naravnogeografske značilnosti Afrike?

kn

jig

Kateri so vzroki in posledice različne gostote poselitve?

Kaj je značilno za gospodarstvo Afrike?

Kateri so aktualni izzivi Afrike?

7

GEO 8 RAA NP UCB 2020 notranjost_V15.indd 7

13/07/2020 15:24

B

50°

C

40°

D

30°

V

V

V

VV

VV

VV

VV

VV

VV

V

V

V

VV

VV

VVVVV

V

V

a. co m

VV

V

V

V

V

V

V

oc ea n

..

.

.

..

.

..

.

. . . . . . . . .. .

. .

.

dija

ar n

Bo sp or

N

D

.. . ..

23,5°

I

K

S

D

go

ve

N

30°

K 40°

50°

VK VV

V VVVV V V V V

J

20°

VV

re

. .

V

V

V

V

V

O C E A N

V

V

V

V

V

D

V

V

V

V

V

V VV VVVVV

VV

Ma da ga .. . . . .... sk .... .... .... ar

Bo sp or

.. . ..

jig

V

V

V

V

10°

VV

30°

VVV VVVV

. ..

. ..

I 30°

VVVVVV

V

V

. ..

I

J. .utla n .

.... . . .

. .

.

..

kn

VV V V V V VVVVV Sejšeli

.

Arktičn i krog

Komori

VV

. . .

20°

V

10°

je

J

20°

..

i

o i t t

B

r

oc ea n At la nt sk

l

r o i t t

a

At la nt sk i B

r

.

. . . .

Zma

. ..

.

nje Ora

V

VVVV VV V VJ V V V30° .

V V V V VVVVVVV

ArktLičimnp i krog

Kalahari

V

V

V

20°

0°

VV V

V

a v k a z 10°

VV

V

V

i skK A d en

VV

Z

. . .

0°

V

V

V

ng

iv zal

VVVVV

Malavijsko jezero

o op

V

H

VV

V

V

V

zi bVe V am

GEO 8 RAA NP UCB 2020 notranjost_V15.indd 8

VVVVVVVV

VV 10° VV VV

VV

VV

VV

V

V

VV

VV V

VVV

20°

VV

VV

V VV

V VV

H

ib

meja plavajočega ledu

V VV

U

.

V VVVVV

VV

V

V

VV

5,892 m

o

sklenjen led na morju

30°

VV

VVVVVVVV

VV

V VV

južni povratnik

VVVVVV

. .

.

V

Kr VV e t a

m o VVV V Vr j e VV Okava VV

V

je

Vzhodnoafriško višavje V V V Tanganjiško V jezero V V

VV

V VV VV VV VV V V V V

Kaspijsko jezero

je

m

jVeV V

VV

Nam

8

23,5°

VVV

or

o or

va

4 000 m več kot 4 000 m

ledeniki

m

m

e

ejs k Eg

I

šča

200 m

V V 2V000 V Vm VV

or

K rViktorijino eta m rd jezero l ai n ao r j e Kilimandžaro

k o t Kas ai

Pu

VVVVVV

če

Kongo

o

VVVVVV

V VV

m orj e Č r n o 20°

..

Etiopskoo r j eSomalski om Črn višavje polotok

K o n g o v ns elk a a

0m depresija

1 000 m 500 m 200 m 100 m 0m depresija

de

ra

d i Ja e nl o A pp o

U bangi

10°

VV

.. .

. . . 23,5°

le ne da r a

i

..

Malta

S r eT dL A N T S K Nadmorska višina Globina A morja o z ledeniki 200 m 2 000 m V VV V V VVV VVV VV V VV V V V VV V V VV V V Sicilija V V V V V 2 000 m 1 000 m e sklenjen VVVVV V led na morju 4 000 m O 500 m C E mA N s več kot 4 000 m 200 m meja plavajočega Malta kledu 100 m o 20°

.. .

. . . .

Čadsko jezero

k ki

Sardinija

. . . . .. . . . . .

K a v

R

h

Naserjevo B jezero p ora l k a a ns loan il ko sk t Kotlina m o Č a d s k a or e k i l ht on s ob Belem j kk ok ti l i n a e Nilu

S r e d Ba o p zo l k ns l oea n Sicilija ko t oms k m n ozaliv t oGvinejski k is rje s k

ekvator

. ..

. ... . . . ..

Sardinija

Korzika

40°

30°

l o N ejs k dri Mo Eg B eli Nil

al eg

.

lea

70°

.......

.

Ba

2000 km

. .

ska N i g r Korzika na a l t ko i r ge Ni

.

0°

. ... . . . ..

Sredozemsko mor je

..

a . .

Sri

1500

. .

ra

.

1000

..

.

d i Ja e nl o A pp o

.

Sen .

500

.

. .

... .

..

..

. . .

30° el i v 7

m V V V V V V V 2V000 V V VV V V VV

. .

.

... .

.

..

S

i preli. . . .

10° v . . . . . ..

Globina morja

.. .

.

....

. .... . . . . . . .. . . .. . . .. . . ..

. ... ....

0

.

.

. ..

. .

.

.

A.

s

.

Kanarski otoki

..

a t. .l .

30°

..

. ..

Pirenejski

Nadmorska višina

.

.

.

.

.

. ... . . . . . . . . ... . . ... . .. . . . ... . . ..

. . ltarski pre. l. i.v. .

Gibra . . . .

polotok

Ba

.

....

. .

.

40°

..

leari

.

.

.

..

. . . . . . .. ....

Pirenejski

polotok

.

.

.

. . ..

Severno V. JUŽNA m o r jEVROPA e

tars k

....

Kje so meje?

. . .. .

... o Severni t ečajnik . .. s k n j e Afriko na severu omejuje Sredozemsko morje, na vzhodu Indijski . . ocean in na a č zahodu Atlantski ocean, oba oceana se nato stikata na jugu celine. Od Azije .jo. o na severovzhodu ločita le Sueški prekop in Rdeče morje. Od Evrope jo ločita .

Sredozemsko morje in Gibraltarski preliv.

Severno ... morje . .

1:40,000,000 ...

Afrika - površje Afrika je najmanj razčlenjena celina, edini večji otok je Madagaskar, vsi ostali . ..

20° 10° 0° 10° 20° 30° 40° 50° 60° . je največji Somalski polotok, otoki in otočja so precej manjši.

Med polotoki . . med zalivi pa Gvinejski zaliv.

23,5° severni povratnik . . . . . . . . . . .

Gib ral

VVV VVV V V

VV

VV

VV

VV

VV

..

STATISTIČNA DEJSTVA Madagaskar je s 587.041 km² četrti največji otok na svetu.

40°

bra ltar ski p r

V

V V V V V V VVVV V

VV

V

VV VV V

VV

VV

V VV

V. JUŽNA EVROPA

6

V

V V V V V VVVVVVVVV

..

o

... . .

5

V

V

..

no na

V

V

V

VV

V

VV

STATISTIČNA o DEJSTVA s k n j e Afrike je aPovršina č 30.370.000 km².

50°

VV

V

V

V

V

o

VV

V VV

VV

Severn i tečajni k V V

Sk an d po in a lo v Jutla s ndi t o k ja k i Sk an d po in a lo to vs k k i

VV

VVV VV VVV

U

VVV

V VV

Nov

VV

VV

VVV VVV V V

V

V V V V V V V VVVV V

VV

V VV

V VV

V

VV

VV VV VV

VV V

VVV VV VVV

V

V V V V VVVVVVV

VV

Vzhodnoafriško višavje VVV

V

100°

VV

VV

V

800 km

Q

VV

VV

V

600

VV

V

V

V

V

V

V

V

VV

VV

V VV

V

V

V

a Zemlja

V

VV V

V

V

VV

VV

Norveško morje

Is landija 4

V

V

V

Norveško morje

I sland ija

V

400

90°

VVVVV

Svalbard

POVRŠJE

VVVVV

200

P

Nov

V

VV V

VVVVV

VV

VVVV V

0

80°

VV

VV V VV

60°

VVV VVV V VV VV

O

70°

VV

G r e n l a n d i j a V VV V V VV V VV V VV V V V VV V VV V V VV V VV

N

Severno ledeno m o r j e Svalbard

A FRIK A

3

1:25,000,000

20° E 10° F 0° G 10° H 20° J 30° K 40° L 50° M 60°

..

A

60°

a Zemlja

G r EVROPE e n l a n (Evropa d i j a – celina ali polotok) I. FIZIČNI ZEMLJEVID

40°

L

60°

13/07/2020 15:24

AFRIK A

Kakšno je površje?

Površje sestavljajo: • višavja in gorstva, • kotline ter • planote.

a. co m

Večino Afrike sestavljajo kamnine, ki so nastale v najstarejših obdobjih Zemljine zgodovine, torej pred več sto milijoni let. Zaradi milijonov let trajajoče erozije in preperevanja je površje zelo uravnano.

Severni in zahodni del celine sta precej nižja od južnega in vzhodnega, kjer dosežejo najvišji vrhovi tudi 5000 metrov in več.

Afrika je druga največja celina na Zemlji. Je malo razčlenjena. Njeno površje sestavljajo gorstva in višavja ter kotline in planote. Južni in vzhodni del sta precej višja od preostalega dela celine.

Rt Agulhas, najjužnejša točka Afrike, kjer se stikata Atlantski in Indijski ocean.

RAZUMEM TUDI TO

Planota je razmeroma ravno površje na višjih nadmorskih višinah.

kn

jig

ar n

Gorstva se začnejo na severozahodu celine, kjer je mlado gorstvo Atlas.

Je edino gorstvo v Afriki, ki je nastalo v mlajši zgodovini Zemlje, v istem obdobju kot Alpe. Zanj so značilni visoki vrhovi in globoke doline. Na vzhodu sta Etiopsko višavje in Vzhodnoafriško višavje, ki sta nastali s tektonskimi premiki in ognjeniškimi izbruhi. Na višavjih prevladujejo obsežne planote, v katere so reke zarezale globoke soteske. Na zahodu se nato površje s planot preko strmih pobočij hitro spusti proti nizkim obalnim ravnicam. Na jugu so nizi gora, na jugovzhodu so Zmajeve gore.

Etiopsko višavje

Zmajeve gore

Med višjim svetom so obsežne kotline. Na severu so Čadska kotlina, Nigrska kotlina in Kotlina ob Belem Nilu. V osrednjem delu je Kongovska kotlina in na jugu Kalaharijska kotlina. Z vseh strani jih obdajajo nizka, uravnana višavja in planote. Nižin je v Afriki malo, nahajajo se le ponekod ob obalah in velikih rekah.

RAZUMEM TUDI TO

Višavje je obsežna pokrajina na višjih nadmorskih višinah.

9

GEO 8 RAA NP UCB 2020 notranjost_V15.indd 9

13/07/2020 15:24

a. co m

Kako je nastala Afrika?

Danakilska puščava, najširši del Velikega tektonskega jarka

Velik del Afrike sestavljajo kamnine iz najstarejšega obdobja Zemljine zgodovine. Takrat je bila na Zemlji samo ena celina, ki se je imenovala Pangea.

Nastala je pred približno 500 milijoni let in je združevala vse današnje celine.

Segala je od severnega do južnega tečaja. Zaradi premikanja litosferskih plošč je pred 225 milijoni let Pangea začela razpadati na dva dela, na severni del RAZUMEM TUDI TO Lavrazijo in južni del Gondvano.

Nekdanjo razporeditev Iz Lavrazije sta nastali Severna Amerika in Evrazija. Od južnega dela sta se celin znanstveniki spoznavajo s pomočjo potem ločili Južna Amerika in Avstralija, osrednji planotast del, ki je ostal, preučevanja sestave pa je današnja Afrika. kamnin, razporeditve Pred 200 milijoni let se je od Afrike odtrgala še Indijska podcelina in trčila ob gorovij ter fosilov živali Azijo. Posledica trka je bil nastanek Himalaje, Tibetanske visoke planote in in rastlin, ki danes ne drugih gorstev (Tjanšan, Hindukuš), ki se še vedno dvigujejo, saj se Indijskoživijo več in jih najdemo Potovanje avstralskacelin plošča še vedno podriva pod Evrazijsko ploščo. na različnih celinah.

ar n

Litosferske plošče Litosferske plošče Potovanje celin

I Zemlja pred 225 milijoni let

III Zemlja danes

I Zemlja pred 225 milijoni let

III Zemlja danes

A

V

L

A

V

E A

A

Z

A

G E

L

R

R

A

Z

I I

J

A

J

O

N

D

N

D

TIHI OCEAN OCEAN

V

A

N

A

V

A

N

A

Zemlja pred 225 milijoni let nd

ija

Smer premikanja litosferske plošče

ija

nd

AFRIKA

ATLANTSKI

JUŽNA AMERIKA TIHI O C E A N JUŽNA AMERIKA OCEAN

INDIJA

AFRIKA

G

SEVERNA Gr AMERIKA SEVERNA A M E RAI KTAL A N T S K I TIHI

JUŽNA AMERIKA JUŽNA AMERIKA

JUŽNA AMERIKA O C JUŽNA AMERIKA O C

Smer premikanja litosferske plošče

a SEVERNA nl Gre AMERIKA a E V R A Z I J A SEVERNA nl Gre AMERIKA E V R A Z I J A

STATISTIČNA DEJSTVA Tanganjiško jezero je najgloblje jezero v Afriki, največja globina je 1470 metrov.

ATLANTSK

TIHI

A N

O

P

G

P A

G

G

SEVERNA AMERIKA G SEVERNA A T L A N T S K AMERIKA

A

N G

STATISTIČNA DEJSTVA Veliki tektonski jarek je v povprečju širok okoli 50 kilometrov, na najširšem delu (v Danakilski puščavi) pa celo več kot 400 kilometrov.

kn

ri

NAJSTAREJŠA CELINA

jig

o

A FRIK A

INDIJA

OCE

OCE

AVSTRALIJA AVSTRALIJA

ANTARKTIKA

II Zemlja pred 65 milijoni let

IV Zemlja čez 50 milijonov let

ANTARKTIKA

II Zemlja pred 65 milijoniZemlja let pred 65 milijoni let

10

Litosferske plošče 120° Litosferske plošče 120°

IV Zemlja čez 50 milijonov let

80°

40°

0°

40°

80°

120°

160°

160°

12

80°

40°

0°

40°

80°

120°

160°

160°

12

S e ve rn o a m e ri š ka GEO 8 RAA NP UCB 2020 notranjost_V15.indd 10

S e ve rn o a m e ri š ka

13/07/2020 15:24

4

. . ... .

40° . ..

Sred oz em sk o

ltarski preliv Gibra

Kanarski otoki

R

Veliki tektonski jarek

3 .......

30°

AFRIK A

morje

s la A t

or

1

ija

K

I

ija

nd

AMERIKA

20°

A

N

ATLANTSKI

AFRIKA

TIHI

JUŽNA AMERIKA

OCEAN

OCEAN

30°

AVSTRALIJA

Oranje

INDIJSKI OCEAN

Zm

ar n 80°

40°

0°

40°

80°

120°

160°

160°

120°

2

AVSTRALIJA

aj

OCEAN

Nadmorska višina

Globina morja

2000 m 1000 m 500 m 200 m 0m depresija

IV Zemlja čez 50 milijonov let

Zemljina skorja je razdeljena na sedem velikih in več kot deset manjših litosferskih plošč, 20° 10° 10° 20° ki se ves čas počasi premikajo (tudi do 15 centimetrov na leto). 0° Litosferske plošče 120°

2

Potek tektonskega jarka I N D IVelikega JA TIHI

ANTARKTIKA

ANTARKTIKA

.

Kalahari

ev

Oglej si in pojasni

II Zemlja pred 65 milijoni let

E

E V R A Z I J A

amib a N

INDIJA

C

južni povratnik

Za m be

ija

av

23,5°

AFRIKA

JUŽNA AMERIKA

O

nd

šč

E V R A Z I J A

Gre nla

1

Malavijsko jezero

zi

AMERIKA

ANTARKTIKA

Pu

N A Večji del Afrike sestavljajo kamnine iz najstarejšega geološkega 10° obdobja Zemlje. Veliki tektonski jarek je nastal zaradi razmikanja Smer premikanja litosferske plošče litosferskih plošč. Poteka od Mrtvega morja preko Vzhodnoafriškega la višavja na vzhodu vse do reke Zambezi.

SEVERNA SEVERNA n Afrike Gre

5,892 m

....

S

....

T

....

N

....

A

A

Kilimandžaro

INDIJSKI OCEAN

Vzhodnoafriško AVSTRALIJA višavje Tanganjiško OCEAN jezero

OCEAN

.. . . .

V

L

0

TIHI Viktorijino jezero

gore

P

D

T

INDIJA

e

E

G

N

A N

Z I J A

a. co m AMERIKA

OCEAN

A

Somalski polotok

Etiopsko višavje

A

nd

je

Gre nla

2

m

N

če il

l ga

Tektonski prelomi nastanejo zaradi velikih pritiskov v Zemljini skorji. Kamnine na površju se razlomijo, določeni deli površja se zaradi razmikanja lahko Sene Čadska S h e l pogreznejo.plošče Razmikanje litosferskih plošč je povzročilo tudiarazlamljanje Litosferske kotlina er g i Afriške celin litosferske plošče in nastanek Velikega tektonskega jarka. To je največja N Čadsko Potovanje jezero razpoka v Zemljini skorji. Približno 6400 kilometrov dolg jarek se začne 10° I Zemlja pred 225 milijoni let III Zemlja danes severno od Mrtvega morja, poteka čez Rdeče morje, se nadaljuje prek Etiopije in se nato razcepi na Vzhodnoafriški in Srednjeafriški tektonski jarek.S E VNa jugu ERNA A AMERIKA E V R A sega vse do reke Zambezi. I J Gvinejski zaliv ATLANTSKI Z A A V R Na dnu VelikegaLtektonskega jarka se nahajajo velika in globoka jezera, z obeh 0° ekvator TIHI AFRIKA strani pa ga obdajajo gorovja in ponekod delujoči ognjeniki.

JUŽNA O

2

de

23,5° severni povratnik

G

200 m 2000 m 4000 m več kot 4000 m

30°

80°

40° 60°

Severno a me riš ka

S evernoameri ška

E v r a z i j s k a

40°

p l o š č a

jig

p l o šč a

p l o š č a

Kitajska

23,5° 20°

Arabska Filipinska plošča

plošča

A friš ka

Karibska plošča Plošča Kokos

T i h o o c e a n s k a

plošča

0°

p lo š č a

kn

p l o š č a

Južnoameriška

Indijsko-avstralska

Plošča

20° 23,5°

Nazca

plošča

plošča

40°

A n t a r k t i č n a meja litosferske plošče

80°

40°

0°

smer premikanja litosferske plošče

40°

80°

120°

p l o š č a 160°

• Kako se premikajo litosferske plošče? Navedi primere.

• Katere so posledice premikov litosferskih plošč?

• Kateri so vzroki za nastanek Velikega tektonskega jarka?

160°

120°

80°

40°

11

GEO 8 RAA NP UCB 2020 notranjost_V15.indd 11

. . . . .. . . . . .

13/07/2020 15:24

3