9789612719463

Mojca Stritar Kučuk, Andreja Markovič, Tina Žagar Pernar, Mojca Smolej, Maja Šebjanič Oražem

SLOVENŠČINA V OBLAKU

a. co m

Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 9. razredu osnovne šole

9

kn

jig

ar n

KNJIŽNI IN NEKNJIŽNI JEZIK

Rešitve nalog so objavljene na spletni strani www.iRokusPlus.​si v zavihku Dodatna gradiva.

Slovenscina v oblaku 9 SDZ_01 snopic_notranjost 2021.indd 1

24/02/2021 07:59

dr. Mojca Stritar Kučuk, Andreja Markovič, Tina Žagar Pernar, dr. Mojca Smolej, dr. Maja Šebjanič Oražem

Slovenščina v oblaku

Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 9. razredu osnovne šole KNJIŽNI IN NEKNJIŽNI JEZIK Urednica: Andreja Ponikvar

a. co m

Strokovni pregled: Dragica Kapko Ilustracija na naslovnici: Mojca Krajnc in Bojana Dimitrovski/Umer, d. o. o.

Ilustracije v notranjosti: Bojana Dimitrovski, Mojca Krajnc (fant na str. 20)/Umer, d. o. o.

Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Avtorica preizkusa v prilogi Moj oblak znanja (str. 2–7): Vesna Kumer

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

ar n

Učbenik Radovednih pet: Slovenščina 5 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 169. seji dne 26. 3. 2015 s sklepom št. 613-2/2015/28 potrdil kot učbenik za slovenščino v 5. razredu osnovnošolskega izobraževanja. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2019). Vse pravice pridržane.

kn

jig

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Slovenscina v oblaku 9 SDZ_01 snopic_notranjost 2021.indd 2

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) SLOVENŠČINA v oblaku 9. Učni komplet za slovenščino v 9. razredu osnovne šole / Mojca Stritar Kučuk ... [et al.] ; fotografije Shutterstock, Istockphoto in drugi viri]. - 1. izd., 2. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-946-3 (komplet) 1. Stritar Kučuk, Mojca COBISS.SI-ID 37801987

19/01/2021 06:38

Kazalo

kn

jig

ar n

a. co m

KNJIŽNI IN NEKNJIŽNI JEZIK Slovenski jezik v času in prostoru .............................................................................................................................................. 5 Zgodovina slovenskega jezika ................................................................................................................................................... 6 Slovenski jezik v Sloveniji in zunaj nje ................................................................................................................................... 15 Besede .................................................................................................................................................................................................... 25 Tvorjenke in netvorjenke ........................................................................................................................................................... 25 Pravopisna in pravorečna pravila ............................................................................................................................................. 37 Pravopisna in pravorečna pravila – ponovitev ................................................................................................................... 41 Pomišljaj in vezaj ........................................................................................................................................................................... 51 Pisanje skupaj, narazen ali z vezajem .................................................................................................................................... 60

LEGENDA

ipomočkov: bujajo uporabo pr od sp ki , ge lo na

mljevida, , enciklopedije, ze slovarja, pravopisa spleta …

obljenemu spodbujajo k pogl ki , ge lo na jše ne zahtev kovanju razmišljanju in razis

Slovenscina v oblaku 9 SDZ_01 snopic_notranjost 2020.indd 3

27/01/2020 13:09

Krajšave

a. co m

ipd. in podobno itn. in tako naprej npr. na primer oz. oziroma t. i. tako imenovani tj. to je str. stran Slovar slovenskega knjižnega jezika Slovenski pravopis

kn

jig

ar n

SSKJ SP

Slovenscina v oblaku 9 SDZ_01 snopic_notranjost 2020.indd 4

27/01/2020 13:09

a. co m

ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA

ar n

SLOVENSKI JEZIK V ČASU IN PROSTORU

kn

jig

SLOVENSKI JEZIK V SLOVENIJI IN ZUNAJ NJE

prvi oz. materni jezik drugi jezik oz. jezik okolja tuji jezik

Slovenscina v oblaku 9 SDZ_01 snopic_notranjost 2020.indd 5

državni jezik uradni jezik

27/01/2020 13:09

ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA

ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA RAZMIŠLJAMO IN SE POGOVARJAMO

BEREMO IN RAZISKUJEMO

N

a. co m

• Kdo so najpomembnejše osebnosti v slovenski zgodovini? Naštej jih vsaj pet.

Zakaj se ti zdijo pomembne prav te?

• Koga se spominjamo 8. 2. in koga 31. 10.? Zakaj prav na ta dva dneva?

• Zakaj potrebujemo knjižni jezik?

ar n

obena dežela ne mesto ne občina ne more biti brez šol, brez šolarjev in brez učenih ljudi; brez njih ne more prav urejati in ohranjati ne deželnih ne duhovnih reči. Cesarji, kralji, vojvode in vseh vrst oblasti in gosposke so dolžni imeti v vsakem mestu, trgu in pri slednji župniji učitelje in šolarje: v mestih in trgih, da se učijo latinsko in nemško, v župnijah pa, da se od duhovnikov, kaplanov in cerkovnikov učijo slovenskega črkopisa, branja in pisanja. Poleg tega naj ima vsak pridigar in duhovnik v svoji župniji učitelja ali cerkovnika, ki naj uči dečke in deklice, meščanske in kmečke otroke slovensko brati in pisati ter na pamet povedati katekizem s kratko razlago.

jig

(Primož Trubar, Cerkovna ordninga, 1564)

1. Na glas preberi izhodiščno besedilo in v SSKJ poišči razlage besed: gosposka, duhovnik, kaplan, cerkovnik, pridigar, katekizem. Razlage napiši v zvezek.

2. Dopolni s podatki iz izhodiščnega besedila.

kn

Trubar v odlomku izraža svoje mnenje, in sicer pravi, – da noben kraj ne more obstajati brez

– da so za učitelje in učence odgovorni – da latinščino in nemščino poučujejo v – da slovenščino poučujejo v – da se morajo kmečki in meščanski otroci naučiti

3. V 18. stoletju je bilo nepismenih 97 odstotkov ljudi, v 16. stoletju pa verjetno še kak odstotek več.

Razmisli, zakaj so bili ljudje v tistem času nepismeni in kdo je bil izobražen. S katerimi vrstami besedil so se srečevali izobraženci?

6

Slovenscina v oblaku 9 SDZ_01 snopic_notranjost 2020.indd 6

27/01/2020 13:09

6. STOLE

TO 10. S

TJE

BRIŽINSKI SPOMENIKI

NASELITEV SLOVANOV

Do 9. stoletja se je jezik že toliko spremenil, da lahko govorimo o zgodnji slovenščini.

MO R AV SK

A

Nežidersko jezero

B

A

V

Aniža

a

Rab

M Dr

N

G

ča

R D I

NI MA RO

ur

av

So

A

B

Sava

a

a

R

I

Blatno jezero

Skupno gre za tri besedila, ki so po vsebini bogoslužne narave: 1. in 3. spomenik sta obrazca za splošno spoved, 2. spomenik pa je pridiga o grehu in pokori. Analiza jezika Brižinskih spomenikov kaže, da slovenščina v 10. stoletju še ni bila razcepljena na narečja in da v njej še ni bilo najti prevzetih besed.

ar n

LA

Zilja

B

VA

I

I

Mura

O

I S LO

N

C

O

R

Najstarejša ohranjena zapisana besedila v zgodnji slovenščini so Brižinski spomeniki. Napisani naj bi bili med letoma 972 in 1039. Zapisani so v latinici, ki se je uporabljala v stoletjih po Karlu Velikem in se imenuje karolinška minuskula. Nastali naj bi na Koroškem blizu Vrbskega jezera. Našli so jih v bavarskem mestu Freising (slov. Brižinje).

Uporabljal naj bi jih freisinški škof Abraham.

a. co m

Predniki današnjih Slovencev so v drugi polovici 6. stoletja naselili današnje slovensko jezikovno ozemlje, alpski svet čez Dravo vse do Donave na severu in na vzhodu do Panonije. Ob naselitvi so verjetno še govorili praslovanski jezik, ki je skupni prednik vseh slovanskih jezikov.

Donava

E LETJ

V A T I H R

Ko

lpa

ZANIMIVOST

kn

jig

Praslovanščina ni bila nikoli zapisana.

Brižinske spomenike si lahko ogledaš na spletni strani NUK-a.

Brižinskih spomenikov ni izklesal kipar.

7

Slovenscina v oblaku 9 SDZ_01 snopic_notranjost 2020.indd 7

27/01/2020 13:09

16.

E OLETJ T S .

5 1 14. IN

TJE

POMEN PROTESTANTIZMA ZA SLOVENSKI JEZIK

DELITEV NA NAREČJA

16. stoletje, ko se je širila protestantska vera, je za razvoj slovenskega knjižnega jezika izjemno pomembno. Leta 1550 je Primož Trubar, po poklicu duhovnik, izdal prvi slovenski knjigi, tiskani v gotici, Abecednik in Katekizem. Trubar je tako zaslužen za začetek slovenskega b u r knjižnega jezika. Ker je bila slovenščina T Pri m o ž v tistem času narečno že razcepljena in ker si je Trubar želel, da bi njegova dela brali prav vsi Slovenci, je oblikoval knjižni jezik. Za osnovo je vzel ljubljanski govor izobražencev in mu dodal nekatere prvine svojega domačega dolenjskega narečja. Čeprav je bil Trubarjev jezik še vedno nekoliko drugačen od jezika, ki ga govorimo in pišemo danes, je vseeno pustil pomembne sledi. Še danes npr. v nekaterih besedah pišemo L, čeprav ga ne izgovarjamo (npr. Videl sem volka.).

a. co m

Iz 14. in 15. stoletja so se ohranili trije pomembni rokopisni spomeniki: Celovški rokopis, Stiški rokopis in Starogorski rokopis.

Vsi trije vsebujejo narečne besede, kar pomeni, da se je slovenščina v tem času že počasi delila na narečja.

ar

Celovški ali Rateški rokopis, ki vsebuje npr. molitev očenaš in zgodnejšo obliko molitve zdravamarija, kaže značilnosti gorenjskega narečja.

Stiški rokopis, ki je nastal v cistercijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem, kaže nekatere dolenjske prvine jezika.

ar n

Starogorski rokopis (nastal na Stari gori nad Čedadom v Italiji) vsebuje iste molitve kot Celovški rokopis. V njem prevladujejo gorenjske jezikovne značilnosti z notranjsko-kraškimi in nekaterimi beneškimi besedami.

2

4 5

jig

1

LE S TO

kn

3

1 Celovški rokopis 2 Stiški rokopis

3 Starogorski rokopis

4 Primož Trubar, Abecednik 5 Primož Trubar, Katekizem 6 Jurij Dalmatin, Biblija

8

Slovenscina v oblaku 9 SDZ_01 snopic_notranjost 2020.indd 8

27/01/2020 13:09

TJA 9. STOLE 1 A K T E O ZAČ OD 17. D

POKRAJINSKE RAZLIČICE KNJIŽNEGA JEZIKA

Sebastijan Krelj je leta 1566 izdal Otročjo biblijo, v katero je prenesel pravopisne in jezikoslovne reforme Trubarjevega pisanja.

Leta 1584 je Jurij Dalmatin, protestantski duhovnik, v slovenski knjižni jezik prevedel Biblijo. Slovenci smo kot 12. v Evropi dobili prevod Svetega pisma.

V 17. in 18. stoletju je tiskanje knjig skoraj popolnoma zamrlo. Vzrokov je več, eden izmed poglavitnih pa je zagotovo zatrtje protestantizma.

a. co m

Črko L v teh besedah zapisujemo prav zaradi Trubarja, ki je glas L še izgovarjal.

Leta 1808/09 smo Slovenci dobili prvo znanstveno slovnico. V nemščini jo je napisal jezikoslovec Jernej Kopitar.

ar n

Leta 1584 pa je izšla tudi prva slovnica slovenskega jezika Zimske urice. V latinščini jo je napisal Adam Bohorič, ravnatelj ljubljanske srednje šole. V slovnici so bila določena tudi pravila za pisavo bohoričico, ki se je uporabljala vse do sredine 19. stoletja, ko jo nadomesti pisava gajica.

Od sredine 18. do sredine 19. stoletja so se uveljavljale pokrajinske različice knjižnega jezika.

To pomeni, da ni bilo le enega knjižnega jezika, tako kot je danes, pač pa kar trije: kranjski, koroški in štajerski. Vzrok razcepljenosti knjižnega jezika je bila predvsem upravna razdeljenost slovenskih dežel v okviru habsburške monarhije na tri večje pokrajine: Kranjsko, Koroško in Štajersko. Popolnoma samosvoje se je razvijal prekmurski knjižni jezik, saj je bilo Prekmurje del ogrskega cesarstva.

Prvo slovnico slovenskega jezika, napisano v slovenščini, je leta 1811 izdal Valentin Vodnik. Med letoma 1797 in 1800 je izdajal tudi prvi časopis v slovenskem jeziku.

Imenoval se je Lublanske novice. Poleg tega je Vodnik med prvimi objavljal pesmi v slovenskem jeziku.

jig

6

kn

ič, B o hor Adam rice eu Zimsk

Protestanti so postavili temelj slovenskemu knjižnemu jeziku in okrepili slovensko narodno zavest. To je omogočalo, da se je slovenščina ohranjala in razvijala tudi v obdobjih pred nastankom samostojne države.

Va

l e n ti n V o d ni

k

Lublan ske no vice

9

Slovenscina v oblaku 9 SDZ_01 snopic_notranjost 2020.indd 9

27/01/2020 13:09

ETJ 19. STOL

20. IN 21.

E

TJE

SODOBNI KNJIŽNI JEZIK

V 19. stoletju se je knjižna slovenščina poenotila.

Uvajala se je v šole in urade, kar je posledica političnih zahtev Slovencev v programu Zedinjena Slovenija iz leta 1848. Da bi bil knjižni jezik poenoten in da bi ga lahko razumeli vsi, je bilo treba ustrezno uskladiti pisavo, obliko besed in izreko.

Na začetku 20. stoletja je bil slovenski knjižni jezik že skoraj popolnoma določen in opisan. Izšlo je več slovnic in slovarjev. Med najpomembnejšimi so Slovenska slovnica znanega jezikoslovca Jožeta Toporišiča (1976), Slovar slovenskega knjižnega jezika (1. izdaja v petih zvezkih 1970–1991) in Slovenski pravopis (2001). Seveda pa se slovenski jezik še danes nenehno razvija in spreminja.

a. co m

POENOTENJE KNJIŽNEGA JEZIKA

Eno prvih del v novi pisavi (gajici) so Prešernove Poezije, ki so izšle leta 1847. Gajico uporabljamo še danes. O iskanju različnih možnih rešitev glede pisave priča tudi Prešernov sonet o kaši.

Fr a

Zaradi težnje po poenotenju slovenskega knjižnega jezika Pr eše so se spremenile nekatere ren oblike besed: npr. z medvedam Ò z medvedom, narlepši Ò najlepši, gledališe Ò gledališče, tiga Ò tega.

ar n

nc

e

S TO L E

2

SSK J

i pr ensk Slov

is avop

Sicer pa je Prešeren želel s svojimi pesnitvami dokazati, da je slovenski jezik dovolj razvit za pisanje visoke literature.

c be

v St a n i s l a

kn

Prvi pravopis smo Slovenci dobili leta 1899. Sestavil ga je literarni zgodovinar Fran Levec.

10

šeren, France Pre Poezije

išič, opor ovnica T e ž sl Jo nska Slove

Kozma Ahačič, Kratkoslovnica

ra

jig

Sredi 70. let 19. stoletja se je poenotila še izreka. Pravila za enotno knjižno izreko, ki se jih večinoma držimo še danes, je postavil Stanislav Škrabec.

k Š

Kateri jezikoslovni priročnik pa uporabljaš ti?

c, Fran Leve pravopis i k s n Slove

Slovenscina v oblaku 9 SDZ_01 snopic_notranjost 2020.indd 10

27/01/2020 13:09

ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA

4. Oglej si zemljevid naselitvenega območja alpskih Slovanov od konca 6. stoletja do začetka 9. stoletja. Primerjaj ga s sodobnim zemljevidom Evrope. V katere države sega naselitveno ozemlje prednikov Slovencev?

MO RA V S KI Donava SL OV Dunaj AN Bratislava I Nežidersko jezero

A

V

Salzburg

O

iža An

B

a. co m

A

R

C

I

Linz

Gradec

L

A

N

Gospa Sveta

Zilja

G

O

B

Maribor

A

R

D

So ča

I

Čedad Oglej

NI MA O R

Gorica

Celje Sava

Ljubljana

Dr av a Ptuj

Mu ra

Zagreb

Reka

I

Blatno jezero

Blatenski Kostel

Legenda naselitveno območje alpskih Slovanov od konca 6. do začetka 9. stoletja meje današnjega slovenskega etičnega ozemlja današnja državna meja

0

20 40 60 80 100 km © ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika

ar n

JAD RAN SKO MORJE

R

Raba

TI VA R H

Trst

B

5. Kako vemo, da je bila slovenščina v 14. in 15. stoletju že razcepljena na narečja? Pomagaj si z besedilom na str. 8.

jig

6. Dopolni z manjkajočimi podatki: letnica, naslov dela in ime avtorja.

kn

1550

PRIMOŽ TRUBAR KATEKIZEM

prevod BIBLIJE

slovnica ZIMSKE URICE

ADAM BOHORIČ

11

Slovenscina v oblaku 9 SDZ_01 snopic_notranjost 2021.indd 11

24/02/2021 07:59

ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA

7. Zakaj se je Primož Trubar odločil, da bo med prvimi knjigami izdal prav Abecednik? a) Ker je delal kot učitelj v šoli. b) Ker se je zavedal, da mora ljudi najprej naučiti brati. c) Ker so ljudje pri pisanju delali preveč pravopisnih napak.

a. co m

8. V katerem jeziku je bila napisana prva slovnica slovenskega jezika Adama Bohoriča? Razišči, zakaj prav v tem.

9. Preberi odlomek iz Trubarjevega dela Ta evangeli svetiga Matevsha, napisan v današnji pisavi.

Mi imamo pag tukaj tri riči vom povedati: Na pervu. Ta Slovenski Jezig se povsod glih inu veni viži ne govori, drigači govore zdostimi besedami Krajnci, drigači Korošci, drigači Štajerij inu Dolenci /…/.

O kateri težavi govori Trubar?

Kaj pomeni beseda viža? Poglej v SSKJ.

Kako sta zapisana predloga v in z?

Izpiši veznik. Kaj opaziš?

ar n

jig

Poved Slovenski Jezig se povsod glih inu veni viži ne govori napiši v sodobnem knjižnem jeziku.

kn

10. Oglej si naslovnico Vodnikove slovnice. a) Napiši naslov slovnice v sodobnem knjižnem jeziku.

b) Kdaj in kje je izšla?

c) Kje jo je bilo mogoče kupiti?

č) Kaj ste se pri pouku zgodovine in pri književnosti učili o Vodnikovih sodobnikih? Strni svoje znanje in poročaj.

12

Slovenscina v oblaku 9 SDZ_01 snopic_notranjost 2020.indd 12

27/01/2020 13:09