9789612719418

Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun

Raziskujem Stari svet

a. co m

NOVO POTOVANJE

7

kn

jig

ar n

Učbenik za geografijo v 7. razredu osnovne šole

GEO7 RZ UCB 2018 prenova notranjost_V13.indd 1

18/06/2019 09:31

Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun

Raziskujem Stari svet 7 NOVO POTOVANJE Učbenik za geografijo v 7. razredu osnovne šole

a. co m

Urednica: Helena Verdev Strokovni pregled: dr. Karel Natek, dr. Dejan Rebernik, dr. Matej Ogrin, Andreja Janša Jezikovni pregled: Mateja Samastur Zemljevidi: PONS Ilustracije: Getty images (str. 42/ QAI Publishing, str. 65/ QAI Publishing, str. 123/ Dorling Kindersley), Urška Glavnik (str. 40), Marko Renko (str. 61), Igor Šinkovec (str. 69, 101) Fotografije: Shutterstock, Getty images in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Dejak

ar n

Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Boris Baćić Tisk: JP Službeni glasnik 1. izdaja: 2. ponatis Naklada: 2.000 izvodov Ljubljana 2021

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Raziskujem Stari svet 7 – Novo potovanje je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 199. seji dne 18. 4. 2019 s sklepom št. 613-1/2019/120 potrdil kot učbenik za geografijo v 7. razredu osnovne šole.

kn

Zemljevidi so vzeti iz izdaje Perthes World Atlas, založbe PONS GmbH, Stuttgart, Nemčija. © by PONS GmbH, Stuttgart, Zvezna republika Nemčija, 2017. Vse pravice pridržane. © za slovensko izdajo Založba Rokus-Klett d. o. o., Ljubljana, Slovenija.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(100)(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

VERDEV, Helena Raziskujem Stari svet 7 : novo potovanje. Učbenik za geografijo v 7. razredu osnovne šole / Helena Verdev, Mojca Ilc Klun ; [zemljevidi Pons ; ilustracije Getty images ... [et al.] ; fotografija Shutterstock, Getty images in drugi viri]. - 1. izd., 2. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-941-8 1. Ilc Klun, Mojca COBISS.SI-ID 37364995

GEO 7 RSS NP UCB 2021 prenova notranjost.indd 2

18/01/2021 07:21

KAZALO NOVO POTOVANJE

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4

a. co m

EVROPA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Evropa – celina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Površje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Podnebje in rastlinstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Prebivalstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Selitve. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Gospodarstvo Evrope. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Delitev Evrope. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Evropska unija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

AZIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Površje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Podnebje in rastlinstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Prebivalstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Gospodarstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Delitev Azije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106

SREDNJA EVROPA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 O Srednji Evropi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Panonska nižina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Celinske plovne poti v Evropi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Alpe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Oblikovanje površja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Še o Srednji Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

Severna Azija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 Vzhodna Azija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 Jugovzhodna Azija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 Južna Azija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Potresi in cunamiji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 Jugozahodna Azija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 Srednja Azija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128

ar n

JUGOVZHODNA EVROPA. . . . . . . . . . . . . . . . 48 O Jugovzhodni Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

jig

JUŽNA EVROPA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Naravne značilnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Sredozemsko morje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Družbene značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Ognjeniki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

ZAHODNA EVROPA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Naravne značilnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Življenje ob morju in z morjem. . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Družbene značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

kn

SEVERNA EVROPA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Naravne značilnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Družbene značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 VZHODNA EVROPA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Naravne značilnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Družbene značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

GEO7 RZ UCB 2018 prenova notranjost_V13.indd 3

18/06/2019 09:31

UVODNA STRAN

NOVO POTOVANJE Pozdravljeni na nadaljevanju potovanja!

a. co m

Verjameva, da ste pod vtisom lanskega tudi sami začeli potovati in raziskovati svet. Letos smo si za cilj izbrali le določen del našega čudovitega planeta.

Podrobneje bomo prepotovali in raziskali Evropo in Azijo.

Vsako raziskovanje pa zahteva tudi nekaj znanja in priprav. Zato smo vam v pomoč pripravili ta učbenik. V njem so odgovori na številna vprašanja, ideje za številna nova raziskovanja in neverjetna dejstva, ki so jih raziskali že drugi.

To potovanje vam bo prineslo številna nova spoznanja, nekateri deli raziskovanega območja pa vam bodo zaradi svoje nenavadnosti še posebej ostali v spominu. Če ste katero izmed območij Evrope ali Azije že prepotovali sami, delite svoje izkušnje z ostalimi sopotniki. Zagotovo bodo vaše zgodbe in spomini obogatili to skupno potovanje po tem delu sveta!

ar n

Srečno!

Helena in Mojca

Na vsako raziskovanje, potovanje se je potrebno dobro pripraviti. Da bi ti bil učbenik čim bolj v pomoč, smo ti pripravili nekaj osnovnih pojasnil.

kn

EVROPA

Vsako poglavje se začne z veliko uvodno fotografijo ali zemljevidom.

Pozorno si ju oglej in opiši, kaj prikazujeta.

Evropa je druga najmanjša celina.

Lahko bi rekli, da je polotok Evrazije.

Je gosto poseljena in ima zelo raznoliko površje. Je celina, katere prebivalci so v preteklosti odkrivali, raziskovali in naseljevali druge celine.

Alpe

POGLAVJE

narodne manjšine

Volga

razčlenjenost postindustrijska družba

meja

1 |

Stari svet

jig

V zmešnjavi črk so zapisani ključni pojmi posamezne teme. Pozorno jih preberi, po predelani temi se vrni na uvodno stran in jih pojasni.

staranje prebivalstva

Evropska unija

Evrazija migracije

Katere reliefne oblike prevladujejo?

Kaj je značilno za podnebje in rastlinstvo?

Kakšni sta jezikovna in narodna sestava prebivalstva?

Okljuk reke Mozele, Nemčija

6

Kaj je značilno za gospodarstvo?

7

Pod fotografijami so zapisani cilji poglavja v obliki vprašanj. Z njihovo pomočjo izveš vsebino posameznega poglavja.

4

GEO7 RZ UCB 2018 prenova notranjost_V13.indd 4

18/06/2019 09:31

Vsaka nova učna vsebina se začne z uvodno fotografijo, ki ti skupaj z naslovom pove, o čem bo govora.

Podnaslovi so v obliki vprašanj. Uporabiš jih lahko tudi pri ponavljanju.

V Z H O D NA E V RO PA

RAZUMEM TUDI TO

Analiziraj in pojasni BUDIMPEŠTA (Madžarska)

temperatura °C

padavine mm

30

20

NARAVNE ZNAČILNOSTI

516 mm

10

0

-10

Kaj povezuje Vzhodno Evropo?

V Vzhodni Evropi prevladuje uravnano površje.

V Statističnih dejstvih so zapisani podatki, ki za samo razumevanje snovi niso najpomembnejši, so pa zanimivi.

Poišči in dodaj k tem še ti kakšen zanimiv statistični podatek.

• • •

Vzhodna Evropa zavzema dobro polovico Evrope, na vzhodu se stika z Azijo.

K Vzhodni Evropi spada tudi evropski del Rusije, po velikosti največje države na svetu, katere večji del leži v Aziji.

Reliefno je Vzhodna Evropa najmanj raznolik del Evrope. Večji del leži na Ruski plošči, ki je poleg Baltskega ščita najstarejši del Evrope in zato zelo uravnana.

Skoraj celotno površje Vzhodne Evrope predstavlja Vzhodnoevropsko nižavje – največje nižavje v Evropi. V resnici ni povsem ravno, saj ga prekinjajo nizka hribovja. Na jugozahodnem obrobju nižavja so Karpati. Na vzhodu nižavje obdaja gorovje Ural, ki predstavlja mejo z Azijo.

NEVERJETNICE Evropski del Rusije predstavlja skoraj 40 % celotne površine Evrope.

M

A

M

J

J

A

S

O

N

200

20

100

10

0

0

-10

D

padavine mm 150

689 mm

100

Sovjetska zveza je obsegala pribaltske države, države Vzhodne Evrope, države Srednje Azije in Rusijo. Nastala je leta 1922 in razpadla leta 1991.

50

V Razumem tudi to najdeš pojasnila posameznih dejstev.

0

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

Poimenuj in opiši podnebje Moskve in Budimpešte.

V katerih podnebnih elementih se podnebji razlikujeta?

Pojasni vzroke za razlike med podnebjema Moskve in Budimpešte.

Zakaj so reke tako pomembne?

NEVERJETNICE Po rekah in prekopih lahko ladje iz Moskve dosežejo tri morja – Črno, Baltsko in Belo morje – ter Kaspijsko jezero.

SLIKOVNI SLOVARČEK PERMAFROST

Na prekopih so zgradili zapornice, s katerimi dvigujejo ladje in jim omogočajo plutje v obe smeri.

Na rekah, na primer Volgi, so velike hidroelektrarne.

Rečno omrežje je razvejano in ima pomembno vlogo v prometu, kmetijstvu, ribištvu in energetiki.

84

85

Reykjavík

G E O G RA F I JA

. . .. .

.

.. .

. .

..

.

..

.. .

.

.

Ob izlivu Rena v Severno morje je največje evropsko pristanišče Rotterdam.

. .

. ...

Helsinki

Sankt Peterburg

Tallinn

Stockholm

.

.

.

. . . .

Riga

... . .

Polovica evropskega prebivalstva živi v bližini morja ali velikih rek, ki omogočajo plovbo. Prav tako je večino velikih industrijskih središč mogoče doseči po celinskih plovnih poteh.

REN–MAJNA–DONAVA

Moskva

København

. ..

.

. .... ....

.

. .

Rotterdam . . .

Antwerpen Duisburg

Gdansk

Hamburg

.

Bremenhaven

..... . .

Felixstowe

London

. ... . . .

. .

. . . . .

.

. ... . . .. .

Volgograd Donava, Dunaj .. .

Le Havre

.. . ..

..

..

..

.

Linz

.

. . .

.

400

600

Astrahan

Dunaj

Bratislava

Budimpešta

DONAVA

800 km

ar n

200

. .Regensburg

. ... ....

..

0

A

60°

B

50°

C

40°

D

30°

20° E 10° F 0° G 10° H 20° J 30° K 40° L 50° M 60°

N

O

70°

P

80°

Q

90°

Odesa

100°

Celinsko plovno pot sestavljajo reke, jezera S preusmeritvijo prometa s cest na železnice in prekopi, po katerih lahko plujejo tudiS e v e r n o in poti se zmanjšajo stroški prevoza, Genova l e dplovne eno Marseille je večje ladje. Poleg cestnega in železniškega m o r gneča na cestah, hkrati pa se zmanjša prometa je ena od glavnih treh vrst onesnaževanje okolja. RečneBarcelona ladje lahko kopenskega prometa. Deli plovnih poti naenkrat prepeljejo veliko več tovora kot Valencia so tudi pristanišča in pomoli. Plovne ga lahko prepeljejo tovorna vozila. Promet 3 poti se raztezajo na 20 000 kilometrih in po plovnih poteh predstavlja tudi eno Algeciras povezujejo na stotine mest in raznolikih varnejših B a r e nvrst t s o v prevoza. o morje pokrajin.

Trst

.

.. . . . . . . . ..

..

Neapelj

3

Največja

..

.

V

rje

mo

.

..... . .

. .

.

.

Trst

dr

an

m

or

Jonsko morj e

6

Pirej

or

m o r j e

Plovne poti so možne le tam, kjer so vodne poti dovolj široke in globoke. Težavo predstavlja nihanje pretoka (poplave, suše), takrat se promet na rekah ustavi.

39

je 30°

. ..

7

.

20°

Tovorni promet na reki Donavi

. . .

H

E g

m

s k o

30° 7

40°

Carigrad Solun

Seveda ima tudi promet po plovnih poteh svoje slabe strani. Promet po celinskih vodah je počasnejši kot cestni promet.

Po plovnih poteh tako večinoma prevažajo blago, ki ni hitro pokvarljivo oziroma ga ni potrebno hitro dostaviti, kot so rude, kmetijski proizvodi, premog, surova nafta in naftni derivati, gradbeni material.

o

m

je

Mesto Frankfurt stoji ob Majni.

OMEJITVE PROMETA PO REKAH

sk

e

5

ej

z

Astrahan

rje Constanta mo no Čr

..

n re Ti mo

o

Volgograd Vo lga

Kaspijsko jezero

..

Do n a v a

s

jig

ko

rj sko e

38

.. .

Odesa

Beograd

Ja

Neapelj

S r e d

Do n

Kijev

.

Barcelona

Valencia

Algeciras

. .. .

50°

. ..

J

K

30°

40°

L

E V RO PA

E V RO PA

P O N OVI

kn

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

Vprašanja za ponovitev na koncu vsakega poglavja, s pomočjo katerih preveriš, koliko že znaš in kaj bo potrebno še ponoviti.

Razmišljaj kot geograf

Poimenuj in opiši značilnosti posameznih podnebij v Evropi.

Poimenuj in opiši rastlinstvo posameznih podnebij.

Kakšni so pogoji za življenje ljudi v posameznih podnebjih?

Naštej in pojasni vzroke za različno gostoto poselitve.

Opiši jezikovno in versko sestavo prebivalstva Evrope.

Primerjaj države po velikosti in številu prebivalstva.

Opiši lastnosti morske vode.

Kako morje vpliva na življenje ljudi?

Naštej vzroke za onesnaženost morij.

Kje in zakaj nastanejo ognjeniki in potresi?

Kako lahko izboljšamo naravne pogoje za kmetijstvo?

Katera območja so turistično najbolj zanimiva? Pojasni, zakaj.

Kaj vpliva na prehodnost Srednje Evrope?

Katere so pozitivne in katere negativne posledice industrializacije?

Kaj je značilno za kmetijstvo posameznih delov Evrope?

Kaj je značilno za izoblikovanost obal in kako izoblikovanost vpliva na življenje ljudi?

Naštej in opiši vrste gibanja morja.

S katerimi težavami se spopadajo ljudje, ki živijo ob rekah?

Kako so nastale Alpe in kaj je najbolj vplivalo na njihovo preoblikovanje?

Opiši pridobivanje polderjev.

Zakaj so številne evropske države cilj priseljencev?

P O N OVI S P O M O Č J O Z A P I S A N I H P O JM OV SEVERNOATLANTSKI TOK

ZIMZELENE RASTLINE

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Opiši pomen Sredozemlja nekoč in danes.

Zakaj se rastlinstvo spreminja z nadmorsko višino?

Katera so načela trajnostnega razvoja?

Zakaj so zahodnoevropska pristanišča med največjimi na svetu?

Pojasni vpliv Severnoatlantskega toka na podnebje in rastlinstvo.

Pojasni vpliv naravnih dejavnikov na poselitev in gospodarstvo v preteklosti in danes.

Opiši lego Rotterdama, največjega pristanišča v Evropi.

Zakaj ladje v času oseke ne morejo vpluti v nekatera pristanišča v Zahodni Evropi?

Sklepaj o dolžini dneva in noči v območjih, ki ležijo v mrzlem toplotnem pasu.

Katere so posledice ledeniškega preoblikovanja?

Pojasni s pomočjo zemljevida 1.

2.

3.

4.

5.

6.

Določi geografsko lego Evrope.

Pokaži in poimenuj naravne enote, preko katerih poteka meja med Evropo in Azijo.

Poimenuj morja, zalive, otoke, otočja in polotoke Evrope.

Opiši značilnosti površja in jih primerjaj med seboj.

Poimenuj države in njihova glavna mesta.

Poimenuj večje reke in sklepaj o njihovem pomenu.

Vprašanja, ki zahtevajo bolj poglobljeno znanje ali le tvoje razmišljanje.

Vprašanja, na katera se bodo odgovori skrivali v priloženem gradivu, kot so zemljevid, fotografija, graf …

OGNJENIKI Pojasni s pomočjo fotografije

PLIMOVANJE POLDER

GOSTOTA POSELITVE FJORD

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

KLIF

MNOŽIČNI TURIZEM POLARNI DAN

S katerimi težavami se bo spopadala Nizozemska zaradi segrevanja ozračja?

Katera območja v Evropi se bodo spopadala s podobnimi težavami kot Nizozemska?

Amsterdam, Nizozemska

Pojmi, s pomočjo katerih lahko preveriš razumevanje snovi.

Posameznim poglavjem so dodane posebne teme. Z njihovo pomočjo boste spoznali različne naravne in družbene pojave, značilne za posamezna območja ali cel svet.

Napisane so v obliki časopisnega članka.

. .

At la nt sk i

..

n

Re

.. . ..

. .

Krakov .

Regensburg nava Bratislava Do Linz Dunaj Budimpešta

P ad Genova

a

oc ea n

.

Marseille

Tajo Lizbona

. .

.

.

Moskva

.

.

. . . . . ..

40°

. .

Ka

a olg

. . . .

..

..

.

.

..

.. .

er Dnep

na

. . .

..

..

. .. . ... ....

.

... .

..

a ab

.

Le Havre Pariz . . Se a L o ar .

6

. .

. ..

Ren je najprometnejša vodna pot v notranjosti Evrope. Izvira v Alpah in povezuje Evropsko sredogorje s Severnim morjem. Po dolini reke Ren potekajo tudi pomembne cestne in železniške povezave.

Območja ob reki Ren predstavljajo gospodarsko jedro Evrope. . ..

4

.. .

.

REN

Sklenjen led na morju

. . . . . Prekopi

Sankt Peterburg

Tallinn

Stockholm

.

60°

Ledeniki

LEGENDAMeja plavajočega ledu

. . .. .

VVVVVV

. .

Helsinki

.

Riga København o Baltsk Bremerhaven. .Hamburg Gdansk L Felixstowe . .... . . . .. . . . ..

London Rotterdam . .

Od V isla Varšava . . .

Duisburg Antwerpen ra .

5

Se

.

. ...

Severno morje

v Evropi

200 m 2,000 m

Arhangelsk 4,000 m ve r na Dvi na

.

Trondheim

.

50°

Globina morja

2,000 m 1,000 m 500 m 200 m 100 m 0m Depresija

..

Nadmorska višina

....

4

Pe pristanišča

Murmansk

Narvik

ik

Reki Ren in Donava sestavljata pomembno plovno pot. Z dolžino 4 200 kilometrov predstavljata skoraj polovico celinskih plovnih poti mednarodnega pomena v Evropi.

. . .

severn i tečajn

a čor

Norveško morje

m

Reykjavík

60°

Donava je z 2 857 kilometri druga najdaljša reka v Evropi in glavni vodotok Panonske Constanta nižine. Izvira na jugozahodu Nemčije (Schwarzwald) in povezuje Srednjo Evropo s Črnim morjem. Teče skozi 10 držav.

Povezuje številna mesta, med njimi tudi štiri glavna mesta: Dunaj, Bratislavo, Budimpešto in Beograd. Reka je del evropske vodne poti, ki Pirej jo poleg Donave sestavljajo Ren, Majna ter prekop Majna–Donava. Največje pristanišče na reki Donavi je Dunaj. Večji del struge Donave je reguliran.

Z regulacijo rek in gradnjo prekopov so v številnih državah nastala omrežja, ki povezujejo med seboj različne reke. Takšno je na primer omrežje Donava–Majna–Ren, ki povezuje Severno in Črno morje in po katerem poteka gost rečni promet.

Imenujemo ga tudi evropska plovna pot.

Ta je zelo pomembna, saj so ob njej številna velika mesta in industrijska območja.

. .

. ..

..

POMEN PLOVNIH POTI

... .

Pariz

..

Fotografije, zemljevidi, ilustracije in grafi dopolnjujejo besedilo in so zelo pomembni. Ne pozabi si jih ogledati in prebrati besedila ob njih. Najpomembnejša spoznanja so izpostavljena.

.

CELINSKE PLOVNE POTI V EVROPI

.

....

Trondheim

EVROPSKE VODNE POTI

V Povzetku so napisana najpomembnejša spoznanja posameznega dela učne snovi.

Murmask

Narvik

CELINSKA PLOVNA POT

V Neverjetnicah so predstavljena zanimiva, nevsakdanja in neverjetna dejstva.

a. co m

Nižine nudijo dobre pogoje za razvoj prometa. Pomembno vlogo v prometu imajo reke, ki so v Vzhodni Evropi v primerjavi z rekami v ostalih delih Evrope zelo dolge. Tu teče tudi Volga, najdaljša reka v Evropi. Številne reke so povezali s prekopi, ki so omogočili razvoj dolgih rečnih plovnih poti. Večja težava pri rečnem prometu v severnem delu Vzhodne Evrope je, da reke v hladni polovici leta zaradi nizkih temperatur zamrznejo, kar onemogoča plovbo. Reke so pomembne tudi za proizvodnjo električne energije in ribištvo.

Večji del Vzhodne Evrope ima celinsko podnebje z veliki temperaturnimi razlikami med poletjem in zimo. Padavin je proti vzhodu vedno manj.

V južnem delu zaradi pomanjkanja padavin raste stepa – travniško rastlinstvo.

Proti severu le-to nato počasi prehaja v listnati gozd. Na severu je zmerno hladno podnebje, za katerega so značilne dolge in mrzle zime s povprečnimi mesečnimi temperaturami pod 0 °C tudi več kot pol leta. Skrajni sever ima tundrsko ali subpolarno podnebje s kratkimi poletji in dolgimi, mrzlimi zimami. Rastlinstvo subpolarnega podnebja je tundra. Tla so večji del leta pokrita s snegom in globoko zamrznjena − permafrost.

• trajno zamrznjena tla na območju s subpolarnim podnebjem, • poleti se odtali le zgornji sloj permafrosta, zato so tla močno prepojena z vodo, • nastanejo obsežna močvirja in barja.

V Slikovnem slovarčku je za lažjo predstavo razlaga posameznega pojma podkrepljena s fotografijo.

F

30

Največji del površja zavzema Vzhodnoevropsko nižavje. Prevladuje celinsko podnebje s stepo, ki proti severu prehaja v listnate gozdove.

Kakšno je podnebje in rastlinstvo?

STATISTIČNA DEJSTVA Najvišji del Vzhodnoevropskega nižavja ima 381 metrov nadmorske višine.

J

MOSKVA (Rusija)

temperatura °C

300

Naloge Opazuj, preberi, poglej in pojasni so namenjene preverjanju razumevanja nove snovi, povezovanju znanja ali aktualizaciji.

Sprehod po spletu

Evropa je zelo razčlenjena (Primošten, Hrvaška).

88

Na spletni strani svetovne banke (https://data.worldbank.org/indicator/NY.GDP.MKTP. CD?view=map) poišči podatke o BDP evropskih držav v preteklosti in danes. S pomočjo podatkov pojasni, kaj je značilno za gospodarsko razvitost posameznih delov Evrope.

89

Sprehod po spletu ponuja raziskovanje s pomočjo spletnih strani, kar je vedno zabavno, hkrati pa se naučiš, kje najdeš kakšno pomembno informacijo …

5

GEO7 RZ UCB 2018 prenova notranjost_V13.indd 5

18/06/2019 09:31

1 |

POGLAVJE

kn

jig

ar n

a. co m

EVROPA

Okljuk reke Mozele, Nemčija

6

GEO7 RZ UCB 2018 prenova notranjost_V13.indd 6

18/06/2019 09:31

Volga

postindustrijska družba

meja

narodne manjšine

razčlenjenost

Stari svet

Alpe

Evropa je druga najmanjša celina.

Lahko bi rekli, da je polotok Evrazije.

Je gosto poseljena in ima zelo raznoliko površje. Je celina, katere prebivalci so v preteklosti odkrivali, raziskovali in naseljevali druge celine.

staranje prebivalstva

Evropska unija

a. co m

Evrazija migracije

ar n

Katere reliefne oblike prevladujejo?

kn

jig

Kaj je značilno za podnebje in rastlinstvo?

Kakšni sta jezikovna in narodna sestava prebivalstva?

Kaj je značilno za gospodarstvo?

7

GEO7 RZ UCB 2018 prenova notranjost_V13.indd 7

18/06/2019 09:31

V

V

VV V

V

V

V

V

V

V

VV

V

V

V

V

V

VV

VV

VVVVV

Severn i tečajni V kV V V V V V V V V V V V V V V V V VVVV VV V

V

V

V

V

Svalbard

VV

V

V

V

VV

V

V

V

VV

V

V

V

V

VV

V V V V VVVVVVV

VV VV VV

V V V V V V V VVVV V

VV

VV

V

VV

a. co m ..

..

.

.. .

r

Evrope?

. . .. .

.

Sk an d po in .J .u a lo tlan dija to vs k k i Sk an d . po in a l . o Jutla v t n s . d . ija o k k

.

....

r o i t t

. .

.

VVV VVV V V

oc ea tla n nt sk i B r oc o i t ea t n At la nt sk i B

.. .

VV

. ...

U

. .

VV

verni t o ečajnik s k n j e N o r v e š k oa mč o r j e o Kje so meje

.

Se

VV

V V VV VV VV VV V V V VV V V VV V VV VVV V VVV VV VVV V V V VV V VV VV VV VV V V VV VV VV VV

.

V VV

....

VVV VVV V V

VV

V VV

. . .. .

VV

EVROPA – CELINA V

V

..

.

.

.. .

.

..

.

.

.

.. . ..

.

dija

.... . . .

ar n . .

.

Korzika

V

V

VV

VV

VVVVV

VV V

V

V

V

V

VV

V

ari

. ... . . . ..

V

V

V

VV

V

V

V

V

V

V

V

V V V V VVVVVV

VVVVVV

V V V V V V V V VVVVV

VV

V

Sardinija

. .

.. .

Bo sp or

.. . ..

va zemlja

.

.... . . .

..

. . . .

No

Jutla n

l

. .

a

. . . .

. . . .

K a

Č rno m orj e

..

VV

... .

le Ba

B p oa l k ns loan ko to sk S v anlba rd m or to s k i je k ki ra

.

. ..

Gib . ... .... r.a. l . . tars ki p r . . . .. el. i. v . . . . . . . .

50°

.. .

d i Ja e nl o A pp o

.

.

.

.

.

.

polotok

..

.

. .

.. .

.

.

. . .. .. . .. . ... . . . ... . .. . .. .. . . .

.

JUŽNA EVROPA

G r e n l a n d i j a . ..

..

. ..

. ..

... .

.

. .

.

. . . . . . . . . ..

.

P i r e n e .j. .s. k i

.. .

morje

. ..

40°

.

..

.

V. JUŽNA EVROPA

4

... .

.

... . .

....

.

V. JUŽNA EVROPA

5

r o i t At

l

. . . .

r

. .

. . .. .

.. .

. ...

. . .. na zahodu Atlantski ocean in na jugu Sredozemsko morje.

Na vzhodu je ne . .. . .. . obdaja ocean ali morje, ampak je sklenjena z Azijo. Geografsko bi lahko rekli, da je Evropa polotok Evrazije.. . Evrazija je skupno ime za Evropo in Azijo. Ker so . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . .. . . . . . mesto na svetu, ki leži na med vzhodnim in. .zahodnim delom Evrazije velike naravne in družbene razlike, . . ... . . . .. . . .. dveh celinah. jo delimo na dve celini – Evropo in Azijo.

Severno .. . . ... m o r jČe e Evropo obravnavamo kot samostojno . . celino, moramo določiti mejo med RAZUMEM TUDI TO . .. . ... . .

Evropo in Azijo.

Meja med njima je dogovorjena.

Od severa proti jugu poteka . . . . . . . . ..

Grenlandija ni del . ..

Evrope, čeprav politično po gorstvu. . . Ural,. . nato po reki Ural do Kaspijskega jezera. Tu se meja obrne proti S ekvDanski, erno zahodu in. . poteka severno od Kavkaza, prečka Črno morje ter se skozi ožini spada . . . .... . . . . . . m o r j e ki je ena .. . . .. . . .. . od držav v Evropi.

Bospor in Dardanele nadaljuje morja. . . eno S e vdo e r Sredozemskega n . . . l. e .. . .d . .o

.

o s k e n a č j o

.

o s k n j e a č NEVERJETNICE o Carigrad (Istanbul) je edino

60°

U

V

.

a

.

Severn Večji del meje med i tečajni k Evropo in Azijo poteka V 6. razredu S e vsmo e r nseo naučili, da je celina velik del kopnega, ki ga z vseh strani ... po gorstvu Ural. m o r j eali morja. Evropo na severu obdaja Severno ledeno morje, . .

50° obdajajo oceani

VVV VV VVV

V VV

.

VVV

V

V

V

VV

VV

V

VV V

Is landija

VVVVV V V V V VV

VV

VV

4

VV

3

V VV

oc ea n

V

V

V

V V V VVVVV

V

Norveško morje

Is landija

VVVV

V

V

V

VV

VV

V

VV

VVV VV

Nov

V

V

V

VV

VV

VV

VV

V

VV

VV

VV V

VV

VV

VV

VVV VV VVV

V VV

V VV

VV

.

i Sk an d po in a va Zeml lo ja t oN o v s k k i

VV

V

V V V V V V V VVVV V

VVV VVV V V

VV

V

VV

VVV

VV

VV

Norveško morje

I sland ija VV

VVVVV

VV VV VV

Svalbard

60°

V V VVVV VVV V VV V

V V V V VVVVVVV

VV

V

V

100°

VV

e n l a n d i j a

VVVVV

800 km

Q

VV

VV V VV

V

600

VV

V VV V V VV V VV V VV V V V VV V VV V V VV V VV

V

V

V

400

90°

VV V

V

V

V

200

P

VV

Severno ledeno morje

V

0

80°

VV

G r e n l a n d i j a

VVVVV O N V V V70°

Nov

D

1:25,000,000

20° E 10° F 0° G 10° H 20° J 30° K 40° L 50° M 60°

a Zemlja

C

30°

V

B

40°

V

A

50°

a

m o r j e Svalbard

I ZEMLJEVID3 EVROPE (Evropa – celina ali polotok)

le ne da r a

Kaspijsk jezero

5

K a v k a z

D

V

V

V

V

V

V

..

V

V

.

V

.

..

. .

.. .

V

V

V

..

. .

..

V

V

V

V

V

V

V

V

..

.. . ..

V

V VVVV V V V V

V

VV

K

K

.

..

. ..

L

40°7

L ....

. . .

Arktičn i krog

40°

V VVVV V V V V

30°

VV

m o r j e

VV

VV

or

e o

Kreta 30°

V

VV

m

s k Malta J o

VV

V

Sicilija

.

e

VV

. . .

20°

z

p os

eB nel rda .D.a.

J

Arktičn i krog

. ..

. ..

VVVV

morje rno

.

H

o

Č . . .

VV

d

V V V V. .V V V V V V V

k ejs j Egm or

VV

r e

V

V

VV

VV

V VV

V VV

VV

ns ra

GEO7 RZ UCB 2018 prenova notranjost_V13.indd 8

V

d ni e o A pp o l

VV

a po lk lo ans to ki ko k n m to sk o 20°k i rj e

V

Ja

V VV VV

. ..

VV V

.

V VV

ijs sp ro Ka jeze

. .

V

V

V

V

V

V

V

V

..... . .

V

D

r

Jutla ndij D a

V

. ... . . .. .

.

. .

. . .

al Ur

VV V

.

V

ko

l

V

ns

VV V

a

VV

At la nt sk Brita i

V.V

VV

kn

r

. . . .

. ..

VV

.

VV

Gib ra V V V V VltaVrsVkVi V V p r eliv V V V

8 VVVVVV

. ..

VV

.

Meja plavajočega leduV V V

VV

..

VV

.

..

polotok

Sklenjen led na morju

V VVV

.

. ... ....

.. ..

VV V VV Korzika rViV VVV V a e l V BVaV V V V H VV VV VV S Sardinija V V VV

Ledeniki

VVV

.. .

. .

. . . . .

m

..

.

Pirenejski

VV

. .

. ... . . .

... .

. ..

.. . . . . . . . ..

VVVVVV

.

.

o

.

. .... ....

. ..

VVVVVV

4 000 m več kot 4 000 m

. .

. ..

.

V V V V 2V000 m VVVV

.

m

ejs k Eg

VVVVVV

..

V VV V V V V

. ...

.. .

o

.

... . .

..

100 m Globina0 mmorja Depresija 200 m

.

ra

d i Ja e nl o A pp o

.

. . .. .

....

..

. .

severn i tečajni k

V

V

..

Sk an p di o lo na Bo sp t o

VV

V

oc ea n

VV

V

Bo sp or

VV

V

V

U

VV

VV

VV

V

m

VV

VV

ra

VVVVVVVV

VV

V

o

d i Ja e nl o A pp o

.

.

. . . . . . . . . ..

VVV

V

VV

V

ejs k Eg

jig .

VV

V VV

V VV

V

ejs k Eg

V

V

V VVVV VV V V

.

. . .

V

VV

VVVVV

VV

VVVVV

VV

VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV

.

..

.. . ..

S r B e Kaspijsko a lo r j e Č rno m orj e k op m Pirenejski I s l a n d i j a N o r vde š o k jezero o l a Sicilija k i z ns or s oet n s ko K a j v v e k a z Korzika k omk k i VVVVV polotok t on s morj VV s ko ari VV e e Malta k l 40° V e k i B o Č r naonelm Ba o r j eK r e t aV V al d nGeibrj s k i m r p Sardinija a o r j 30° alt ol ka ns arsk e e n j o k i p rel i 7 S VVV VVV V č VV VVVVVV r ne o m t o t o s k v Korzika V V V V VVVVVVV o i otok o t k V d Nadmorska višina Globina morja V o s k o rje ari V V k i ale V 200 m 2 000 m Ledeniki z ele Sicilija V V V VVV VVV VV V VV V V V VV V V VV V V V V VB n o V V V V V 2 000 m e Sklenjen 1 000 m rjeV V V da VVVVV rno V m Sledmenavoemorju ar V 4 000 m 500Sardinija m V VVVVV r j e 6 V VV s kledu več kot 4 000 m m Meja plavajočega VV VV S 200 V Malta V rm e V 100 V V o V V d o 0m m o V V V V KV Vr e t a Depresija z e Sicilija o V V V Vr j e V V V V V V V V V V VV V V Vrje H V VJ VVV 30°V V V 20° V m KV V V V V V VVVVVVV V V V V V V VV VV VV V Nadmorska višina Globina morja s V VV VV V V V Malta k V V V V V V V V V V V V V V Arktičn V 200 m m V Ledeniki o V V V V V V V V V 2V000 V V V VV V V VV V V V i krog K V V V V V V 2 000 m r e 1 000 m a t V VVVVV m V V Sklenjen led na morju ko o r j VVVV 4 000 m 500 m 30° Krim K VaV Vv k a eV V več kot 4 000 m 200 m B Meja plavajočega ledu V z V V V V V V V VVV 6

18/06/2019 09:32

EVRO PA

Kaj obsega Stari svet?

S pojmom Stari svet so Evropejci poimenovali Evropo, Azijo in Afriko. To so deli Zemlje, ki so jih poznali, preden so v novem veku začeli »odkrivati« in raziskovati celine na zahodu. To so deli sveta, s katerimi so do takrat trgovali, si izmenjavali znanje …

a. co m

Evropa skupaj z Azijo sestavlja Evrazijo. Meja med Evropo in Azijo je dogovorjena in poteka po gorstvu Ural, reki Ural, Kaspijskem jezeru, ob vznožju Kavkaza, Črnem morju, ožini Bospor in Dardanele.

Zakaj je Evropa najbolj razčlenjena celina?

Evropa ima veliko polotokov in otokov, morja in zalivi pa segajo daleč v notranjost, zato je Evropa najbolj razčlenjena celina. Največji polotoki so Pirenejski polotok, Apeninski polotok in Balkanski polotok na jugu ter Skandinavski polotok in Jutlandija na severu. Večja evropska otočja in otoki so: Nova zemlja, Svalbard, Islandija, Britansko otočje, Baleari, Sardinija, Korzika, Sicilija in Kreta.

Otok Hvar in bližnji otoki, Hrvaška

ar n

Z vidika pomorskega prometa so zelo pomembne ožine in prelivi. Preliv je ozek pas morja med otoki, polotoki in celinami. Območje, kjer se pas morja med dvema deloma kopnega zelo zoži, imenujemo ožina. Prelivi in ožine so naravnega nastanka, zaradi potreb pomorskega prometa pa so ljudje izkopali tudi prekope.

STATISTIČNA DEJSTVA Dolžina obale Evrope meri okoli 38.000 kilometrov.

jig

Evropa ima številne polotoke, otoke in otočja in je med vsemi celinami najbolj razčlenjena. Za pomorski promet so pomembni prelivi, ožine in prekopi.

kn

Oglej si in pojasni

Gibraltarski preliv

Ožina Bospor

• Na zemljevidu Evrope v atlasu ali v prilogi učbenika poišči Gibraltarski preliv in Bospor.

Med katerima celinama sta? Sklepaj o njunem pomenu.

9

GEO7 RZ UCB 2018 prenova notranjost_V13.indd 9

18/06/2019 09:32

V

V

VV V

V

V

V

V

V

V

VV

V

V

V

V

V

VV

VV

VVVVV

Severn i tečajni V kV V V V V V V V V V V V V V V V V VVVV VV V

VV

V

V

V

V

a. co m

60°

a

..

.

l

. . . .

. .

r

4

.

.. .

.

a

..

.

.

oc ea n

V

V

VV

V

V

V

V

V

V

Sk an d po in .J .u a lo tlan dija to vs k k i Sk an d . po in a l . o Jutla v t n s . dija o . k k

.

.

r

. . .. .

U

r o i t t

..

.. .

....

.

.

.

.

.

.. . ..

.... . . .

.

. .

..

.

ar n

. .

.. . ..

. . . .

. ... . . . ..

K a v

.. .

Č rno m orj e

..

V

V

VV

VV

VVVVV

V

V

V

V

V

V

V

V

V

V

V

V V V V VVVVVV

VVVVVV

V V V V V V V V VVVVV

.. .

VV

V VVVV VV V V

V

VV

le ne da r a

VV

V

V

V

VV

VV

V

V

VV

VV

V

V

V

V

V

V

V

V

Sardinija

V

. .

V

VV V

... .

B p oa l k ns loan ko to sk m or t on s k i je k ki VV

Korzika

ari

VVVVV

50°

. ... . . . ..

Bo sp or

.

dija

Jutla n

.

VV

.

.

VVVVV

.. .

5

ra

.... . . .

.

.

d i Ja e nl o A pp o

.

le Ba

..

. . . .

.

. . . .

.

..

. .

.

.

. .

. .

4

. ... . . . ..

.. .

. ...

.

.

..

.

..

..

l

.. .

.

.

... .

. ..

... .

. ..

VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV

. ..

Gib . ... .... r.a. l . . tars 6 ki p r . . . .. el. i. v . . . . . . . .

.

. . . . . . . . . ..

. ... . . . .. . .. . ... . . . ... . .. . .. .. . . .

polotok

.

.. . .

..

.

. .

.

.

.

.

P i r e n e .j. .s. k i . ..

.

. . ... . . ... . ..

.

.

40°

.

. .

.

.

....

ea n la nt sk i B r oc i o t ea t n At la nt sk i B

.. .

.

VV

U

. .

VV

.

.

.

. . . . . .... . . . . . . .. . . .. . . .. . . ..

V. JUŽNA EVROPA . ..

UŽNA EVROPA

6 . ...

je površje?

. ..

V. JUŽNA EVROPA

Severno morje

... . .

VV

jugovzhodnem delu Evrope. Nastala so v mlajši .

S e v e r n oMlada gorstva so v južnem. in zgodovini Zemlje in so najvišja gorstva v Evropi. Zanje so značilni visoki vrhovi . . . . . in .globoke doline. Ločujejo jih nižavja in kotline. Od zahoda proti vzhodu si . . . sledijo Pireneji, Alpe, Apenini, Dinarsko gorstvo, Karpati in Balkan. .

STATISTIČNA morje DEJSTVA Najvišji vrh Evrope Mont Blanc meri 4807 metrov.

... . .

V V V V V V V VVVV V

Površje S eEvrope v e r n oje zelo razgibano. Na njenem ozemlju se prepletajo tri velike m orje naravne enote: . . .. . ... . . . ..

• mlada gorstva, . . . . ..

• stara gorstva s kotlinami in dolinami ter.

• nižavja. . . . .. . . . .

.

At t

VV VV VV

.

V V V V VVVVVVV

o Severni teč k ajnik s n j e N o r v e š k oa mč o r j e o Kakšno

Mont Blanc, najvišjiSeverni te čajnik vrh Evrope, se dviga na meji med Francijo . . . . . in Italijo. k o

5

VV

....

V

VVV VVV V V

V

VVV VVV V V

V V VV VV VV VV V V V VV V V VV V VV VVV V VVV VV VVV V V V VV V VV VV VV VV V V VV VV VV VV

s n j e a č o

o s k e n a č j o

VV

VV

VV

VV

V VV

. . .. .

VV

50°

VV

V VV

VV

POVRŠJE V

VV

V

V

V

VVV VV VVV

V

V

V

VVV

V VV

V

VV V

VV

VV

VVVVV V V V V VV

VV

3

V VV

V

V

V

V V V VVVVV

V

VV

I slandija

VV

V

Norveško morje

Is landija 4

V

V

V

.

Svalbard VV

VVVVV

Nov

V

V

V

VV

V

VV

VV

3

U

VV

VV

VV V

VV

VV

VV

VVV VV VVV

V VV

V VV

VV

.

i Sk an d po in a va Zeml lo ja t oN o v s k k i

VV

V

V V V V V V V VVVV V

VVV VVV V V

VV

V

VV

VVV

VV

VV

Norveško morje

I sland ija VV

VV V VV

VV VV VV

Svalbard

60°

V VVV V VV VVV

V V V V VVVVVVV

VV

V

V

100°

VV

n l a n d i j a

VVVVV

800 km

Q

VV

VV V VV

V

V

600

VV

V VV V V VV V VV V VV V V V VV V VV V V VV V VV

V

V

400

90°

VV V

V

V

V

200

P

VV

Severno ledeno morje

V

0

80°

VV

G r e n l a n d i j a

VVVVV O N V V V70°

Nov

D

1:25,000,000

20° E 10° F 0° G 10° H 20° J 30° K 40° L 50° M 60°

a Zemlja

C

30°

V

B

40°

V

A

50°

a

m o r j e Svalbard

EMLJEVID3 EVROPE (Evropa – celina ali polotok)

Kaspijsko jezero

5

K a v k a z

d

k

V

V

V

V

D

l

VV V

V

V

V

Vo

. . .

D

.

..

. .

S

a

VV

n

r

VV

a

.

. ..

V

V

V

V

..... . .

.

V

V

V

V

. .

.. .

V

V

VV

. .

VV

.

. ..

VV

. ... . . .. .

a

n

V

V

VV VV

..

.. . ..

Re

V

V

V

V

V

. .

V

V

V

V

..

. ..

K

L

40°7

L ....

Arktičn i krog

40°

V VVVV V V V V

.

K

VV

. . .

30°

30°

V

V

V

VV

..

J

V VVVV V V V V

V

A

VV

.

. .

V V a n aV V V V V V V V V V o rn a ašVk V V VvV s tr s k Vl D o n a vo o B alkan .

Rodopi ..

Arktičn i krog J

.

V

i

20°

. ..

t i

VV V

in

V VV VV

VA p

en

V VV

i Dg

. . .

. ..

.

..

.. . . . . . . . ..

eji

VV

.

VV

.

..

. . .

VV

.

en

VV

. .

V

..

... .

kn

U

m

. . . .

V er Dnep

.

m

. ... ....

10

GEO7 RZ UCB 2018 prenova notranjost_V13.indd 10

..

m

. ... . . .

. .

. . . . .

o

. ..

..

..

4 000 m več kot 4 000 m

. .

.

.

.

.. .

o

. .... ....

.

. ..

VV V VV V VV V V VV V V Sklenjen led na morju V H V VV V VV VV V V V V V V Meja plavajočega leduV VV V V VVV VVVVVVVVVV VV VV VV V VV VV VV V V 20° VV H VV VV V VV VV V VVV VVVVVVVV

Ledeniki

. .

.

.

ejs k Eg

.

ejs k Eg

..

.

V V 2V000 V Vm VV

.. .

ra

VVVVVV

.

d i Ja e nl o A pp o

. ...

. ..

VVVVVV

. . .

Tajo

. . .. .

....

..

... . .

..

VVVVVV

o

ra

.

. . . . . . . . . ..

100 m Globina0 mmorja Depresija 200 m

D

..

severn i tečajni k

V

V

V

VV

V

VV

V

VV

V

VV

..

VV

Bo sp or

VV

.

VVVVVVVV

Bo sp or

VV

d i Ja e nl o A pp o

.

VVV

in g o rs av tv s k o

.

jig

.

VV

V

VV

ejs k Eg

.

..

.. . ..

S r o e d Ba Kaspijsko Č rno m orj e Pirenejski po lk o jezero z ns l oe a n Sicilija or ko K s a j t v e k a z Korzika omk k i VVVVV polotok t on s morj VV s k ari VV e e Malta k l 40° V e k i B o Č r naonelm Ba o r j eK r e t aV V al d jr s k i m r p Sardinija a o r j 30° alt ol ka ns 6 arsk n o k i p rel i 7 S Vez hod noe vrop skoV V V V V V VV VVV o s VVVVVV r v V t V V V V V V Korzika V VVVV m okki ne lga ni ž avj e ok V višina Globina tmorja V i o s kd oorje a rNadmorska V e l V k i a le V 200 m 2 000 m z e Ledeniki Sicilija V V V VVV VVV VV V VV V V V VV V V VV V V V VB ne or V V V V V V V V 2 000 m 1 000 m da VVVVV j r V V Sklenjen led na morju e m a V 4 000 m 500Sardinija m VV 6 V V V V V VV s kledu L več kot 4 000 m m Meja plavajočega VV VV S 200 V Malta V ab rm e V 100 V V o a KoVrV e t aV d o 0m poljsV k VV mškoo-avje V em V N i Depresija iž V sl z e Sicilija Evropska onrV V V V r j e VolV V V V V V V V V V V V V V V V V V V je H V VJ V V 30° ga sredogorja 20° m KV V V V V V VVVVVVV VV V V V V V K a r VV VV VV V dmorska višina Globina morja s V V nava V V VV p V V Malta k V V V V V V V V V V V V Do V Ve V V a Arkt 200 m m Ledeniki o V V V V V V 2V000 ični kro V V VV V V VV V V p V VV K V V V V V 2 000 m r e 1 000 m a t V g VVVVV l m o V V Sklenjen led na morju Panonska V 7 K a v k 4 000 m 500 m V 30° r nižina a V a z P j n eV V V več kot 4 000 m 200 m Meja plavajočega ledu i r V VV VVVVV V iži VVVVV . . .

V VV

V VV

18/06/2019 09:32

EVRO PA

Stara gorstva so nastala v starejši zgodovini Zemlje in so že močno znižana in uravnana. V primerjavi z mladimi gorstvi imajo nižje nadmorske višine.

Prevladujejo v severozahodnem in osrednjem delu Evrope. Na severozahodu so gorstva Velike Britanije in Skandinavsko gorstvo, ki je najvišje med starimi gorstvi. V osrednjem delu Evrope so Evropska sredogorja, na jugovzhodu so Rodopi, na skrajnem vzhodu celine je Ural. Stara gorstva na zahodu in severu so v veliki meri preoblikovali ledeniki.

a. co m

Na severu in vzhodu prevladujejo nižavja, ki zavzemajo največji del površja Evrope. Začnejo se na zahodu Francije, ob Atlantskem oceanu, in se nato v širokem pasu nadaljujejo proti vzhodu vse do Urala. Na vzhodu je Vzhodnoevropsko nižavje, ki je največje nižavje v Evropi. Nižavja so tudi na skrajnem zahodu. Po nižavjih tečejo številne reke, ki so pomembne za promet.

Površje Evrope je zelo raznoliko. Na jugu in jugovzhodu prevladujejo mlada gorstva, na severozahodu in v osrednjem delu stara gorstva, na vzhodu pa nižavja.

Nižavje na severovzhodu Poljske

Zakaj so pomembne reke?

STATISTIČNA DEJSTVA Najdaljša evropska reka je Volga, ki je dolga 3530 kilometrov.

jig

ar n

Reke v Evropi so tako kot na ostalih celinah izjemnega pomena, saj: • predstavljajo življenjski prostor različnim živalskim in rastlinskim vrstam; • so vir pitne vode; • so vir električne energije; • omogočajo razvoj turizma; • omogočajo plovbo daleč v notranjost celine; • na njihovih obrežjih so velika mesta; • po dolinah rek potekajo pomembne cestne in železniške povezave.

kn

Oglej si in pojasni

Alpe

Rodopi

• Na osnovi fotografij sklepaj, katero gorstvo je mlado in katero staro.

• Pojasni razlike med starimi gorstvi in mladimi gorstvi.

• Na zemljevidu v prilogi učbenika poišči mlada in stara gorstva v Evropi in primerjaj njihove najvišje vrhove.

11

GEO7 RZ UCB 2018 prenova notranjost_V13.indd 11

18/06/2019 09:32