Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar
a. co m
POTUJEM V PRETEKLOST
kn
jig
ar n
UČBENIK ZA ZGODOVINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
ZGO 7 UCB 2019 notranjost.indd 1
11/04/2019 09:11
Mag. Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar
POTUJEM V PRETEKLOST 7
Učbenik za zgodovino v 7. razredu osnovne šole
Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje: Beti Jazbec Grafični prelom: Blaž Hribar Tisk: Zrinski, d. o. o. 1. izdaja: 1. ponatis Naklada: 2.500 izvodov Ljubljana 2021
a. co m
Urednici: dr. Mojca Ilc Klun, mag. Jelka Miranda Razpotnik Strokovni pregled: dr. Verena Vidrih Perko (poglavja 1−4), dr. Mihael Kosi (poglavje 5), Helena Pačnik Zemljevidi: Monde Neuf, d. o. o. Ilustracije: Marina Gabor, Urška Glavnik (str. 54, 116) 3D ilustracije: 3D Vizualizacija, d. o. o. (str. 24, 25, 26, 29, 36, 38, 39), Produkcija VROOOOOOOOM TOVARNA, David Kvaternik, s. p. (str. 63, 72, 106), Altair4 (str. 107, 117, 141) Slikovno gradivo: Shutterstock et al. (natančen sezam je na strani 166) Jezikovni pregled: Mateja Samastur
ar n
V navodilih smo zaradi jedrnatosti in jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen. Zato so navodila namenjena tako učencem kot učenkam.
jig
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Potujem v preteklost 7 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 198. seji dne 21. 3. 2019 s sklepom št. 6131/2019/13 potrdil kot učbenik za zgodovino v 7. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2019). Vse pravice pridržane.
kn
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2) MIRANDA Razpotnik, Jelka Potujem v preteklost 7. Učbenik za zgodovino v 7. razredu osnovne šole / Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar ; [zemljevidi Monde Neuf ; ilustracije Marina Gabor, Urška Glavnik ; slikovno gradivo Shutterstock et al.]. - 1. izd., 1. ponatis. Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-939-5 1. Plazar, Anja COBISS.SI-ID 36624643
ZGO 7 UCB 2021 notranjost.indd 2
28/12/2020 12:07
KAZALO 1. PRAZGODOVINA 2
Pojav sodobnega človeka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Življenje v kameni dobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Življenje v dobi kovin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Prazgodovina na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Dosežki v umetnosti in duhovni svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
IZBIRNA VSEBINA IZBIRNA VSEBINA
a. co m
2. PRVE CIVILIZACIJE 20 Nastanek prvih civilizacij rodovitnega polmeseca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Civilizacije in države v Mezopotamiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Egipčanska civilizacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izraelci in Feničani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Družbena in državna ureditev prvih držav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kulturna dediščina prvih civilizacij rodovitnega polmeseca . . . . . . . . . . . . . . . . . Stara Indija, Kitajska, Amerika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
22 25 29 32 35 38 44
IZBIRNA VSEBINA IZBIRNA VSEBINA
3. STARA GRČIJA 50
ar n
Prve razvite civilizacije na evropskih tleh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grške mestne države in njihova širitev po Sredozemlju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sparta in Atene – najmočnejša polisa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grki kot enotna kulturna skupnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grško-perzijske in peloponeške vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Aleksander Veliki in helenizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
52 55 58 62 66 69
4. RIMSKA DRŽAVA
jig
74 Ustanovitev mesta Rim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Rimska država kot republika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Rimska država postane imperij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Posledice širjenja rimske države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Rimska država kot cesarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Rimljani na današnjem slovenskem ozemlju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Krščanstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Propad Rimskega imperija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Antična kultura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Antično gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 Vsakdanje življenje v antiki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
kn
5. SREDNJI VEK
Preseljevanje ljudstev – nastajanje nove Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Frankovska država – evropsko kraljestvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prve slovanske državne tvorbe v Vzhodnih Alpah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Fevdalizem in nastajanje evropskih držav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovenski prostor v okviru Rimsko nemškega cesarstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Plemiči in kmetje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krščanska cerkev in samostani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trgovina, srednjeveška mesta in meščani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kulturni dosežki v srednjem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sredozemlje – prostor sodelovanja in nasprotij med kulturami . . . . . . . . . . . . Kulturna podoba neevropskih ljudstev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
ZGO 7 UCB 2019 notranjost.indd 1
118 120 123 125 130 133 136 140 143 149 153 159
IZBIRNA VSEBINA IZBIRNA VSEBINA IZBIRNA VSEBINA
IZBIRNA VSEBINA IZBIRNA VSEBINA
11/04/2019 09:11
1. POGLAVJE
a. co m
PRAZGODOVINA Kakšno je bilo življenje v posameznih obdobjih prazgodovine?
SPOZNAL BOM:
• kako so spremembe v okolju vplivale na razvoj človeka • značilnosti sodobnega mislečega človeka
• način življenja v posameznih obdobjih prazgodovine
ar n
• odkritja in iznajdbe, ki so imele velik vpliv na življenje ljudi
• kulturne dosežke ljudi v prazgodovini
jig
• prazgodovinske arheološke najdbe na tleh današnje Slovenije
3,5 milijonov pr. Kr. avstralopitek
kn
prvo kameno orodje
Pred 600.000 pr. Kr. raba ognja 400.000 pr. Kr. pojav Homo sapiensa
55.000 pr. Kr. piščal iz Divjih bab
od 40.000 pr. Kr.
12.000 pr. Kr. konec zadnje ledene dobe okoli 30.000 pr. Kr. prve jamske slike
od 250.000 pr. Kr.
neandertalec kromanjonec
STAREJŠA KAMENA DOBA 3,2 milijonov pr. Kr.
ZGO 7 UCB 2019 notranjost.indd 2
PRAZGODOVINA
10.0
11/04/2019 09:11
a. co m ar n 10.000 pr. Kr. • prve vasi in udomačene živali • prve poljedelske kulture
kn
dnje dobe
jig
pr. Kr.
Jama Lascaux, Francija Jamske poslikave kromanjoncev, ki so stare okoli 17.000 let, prikazujejo velike lovne živali in lov nanje.
8.000 pr. Kr. neolitska revolucija
7. stol. pr. Kr. prvi kovani denar
5.000–2.000 pr. Kr.
5. stol. pr. Kr. vaška situla
4.500 pr. Kr. prve obrti
2. stol.–1. stol. pr. Kr.
koliščarji
SREDNJA KAMENA DOBA
MLAJŠA KAMENA DOBA
10.000 pr. Kr. 8.000 pr. Kr.
ZGO 7 UCB 2019 notranjost.indd 3
noriško kraljestvo
BAKRENA DOBA
3.500 pr. Kr.
BRONASTA DOBA
2.300 pr. Kr.
ŽELEZNA DOBA
800 pr. Kr.
300 pr. Kr.
11/04/2019 09:11
Katere značilnosti, ki so omogočale preživetje, so se razvile pri mislečem človeku?
KLJUČNE BESEDE
• prazgodovina • kamena doba • ledene dobe • Homo sapiens • sodobni človek − kromanjonec • neandertalec
Pojav sodobnega človeka Prazgodovinski čas
Iz kamene dobe imamo le materialne vire, kot so človeške kosti, ostanki kamnitega orodja in orožja.
a. co m
ZANIMIVO
Predniki današnjih ljudi – imenujemo jih človečnjaki − so se pojavili pred okoli 4 milijoni let v vzhodni Afriki. Obdobje človeške zgodovine od pojava človečnjakov do pojava prvih civilizacij in pisave (sredi 4. tisočletja pr. Kr.) imenujemo prazgodovina. Največji del prazgodovine predstavlja kamena doba, ki se deli na tri obdobja: starejšo, srednjo in mlajšo kameno dobo. V času prazgodovine se je na Zemlji zvrstilo več ledenih dob. Takrat so bile temperature precej nižje in velik del Zemlje je bil prekrit z ledom. Med ledenimi dobami so se vrstila topla in deževna obdobja.
ar n
Zadnja ledena doba se je začela pred okoli 2 milijonoma let in končala pred okoli 12.000 leti. Temperature so se zvišale in postalo je topleje, zaradi česar se je spremenilo rastlinstvo. Dvignila se je gladina oceanov, povečala se je količina padavin ter vode v jezerih in rekah. Zaradi spremenjenega okolja so izumrle nekatere živalske vrste (na primer mamuti), druge so se preselile ali prilagodile. Opisane spremembe okolja so vplivale tudi na način življenja prvih ljudi.
Od človečnjaka do mislečega človeka
jig
Od pojava prvega človečnjaka se je v milijonih letih starejše kamene dobe zvrstilo več vrst človečnjakov; poglavitne vrste so predstavljene v preglednici na naslednji strani. Primerjava med njimi pokaže, da se je človek z razvojem spreminjal in postajal vse bolj podoben današnjemu človeku: • njegova hoja je postala pokončna, kar je omogočilo uporabo sprednjih okončin, • njegove roke so postale spretnejše, • povečala se je prostornina možganov; sobivanje v skupnosti je vplivalo na razvoj možganov, sposobnost razmišljanja in dogovarjanja, • iz potrebe po sporazumevanju se je razvil govor.
kn
V savanah vzhodne Afrike so arheologi našli najstarejše ostanke prvega človečnjaka.
ZANIMIVO
V času preseljevanja Homo sapiensa je bila Sahara zeleno rodovitno območje z bogatim rastlinstvom in živalstvom (sloni, nosorogi in žirafe).
Današnji človek pripada vrsti Homo sapiens, kar pomeni misleči (razumni, modri) človek. Homo sapiens se je pojavil v vzhodni Afriki pred približno 400.000 leti. V zgodovini je bila ta vrsta ena od mnogih podobnih, a najuspešnejša v boju za preživetje.
4
ZGO 7 UCB 2019 notranjost.indd 4
11/04/2019 09:11
1 PRAZGODOVINA
Razvoj človeka
avstralopitek
čas
pred 4 milijoni let
spretni človek
pokončni človek
pred pred 2 milijonoma let 1,6 milijona let
prostor naselitve
Afrika
Afrika
velikost možganov
500 cm3
700 cm3
obdobje
misleči človek
neandertalec
sodobni človek − kromanjonec
a. co m
poimenovanje
Afrika, Evropa, Azija
pred 400.000 leti
pred 200.000 leti
Afrika, nato Evropa, vse celine zahodna Azija
1.000 cm3
1.350 cm3
1.450 cm3
pred 40.000 leti ves svet
1.400−1.800 cm3
starejša kamena doba
Ú Katera človeška vrsta se je prva razselila izven Afrike?
ar n
Pred okoli 100.000 do 75.000 leti je vzhodno Afriko prizadela velika suša, ki je prizadela rastlinstvo in živalstvo. Pomanjkanje hrane je povzročilo veliko razseljevanje Homo sapiensa. Iz Afrike v Evropo in Azijo, zatem še na oddaljene celine (Amerika, Avstralija). Njegovo selitev si lahko ogledaš na spodnjem zemljevidu.
ZANIMIVO
Najstarejše ostanke človeške vrste Homo sapiens so odkrili v Etiopiji (Afrika).
kn
jig
Razselitev vrste Homo sapiens
Ú Koliko časa je minilo od začetka razselitve do naselitve Južne Amerike?
5
ZGO 7 UCB 2021 notranjost.indd 5
21/12/2020 11:42
1 PRAZGODOVINA
Neandertalec Po mnenju znanstvenikov sta sočasno živeli dve človeški vrsti: neandertalec in Homo sapiens. Neandertalci so živeli v času pred 250.000 in 30.000 leti v Evropi in jugozahodni Aziji. Živeli so tudi na ozemlju današnje Slovenije.
V Krapini na Hrvaškem so našli številne kostne ostanke neandertalcev. V tamkajšnjem muzeju je predstavljeno njihovo življenje.
ZANIMIVO
Poznali so govorico in preproste oblike petja. Ob smrti so izvajali posebne obrede, kar po mnenju znanstvenikov nakazuje neko obliko verovanja.
»[Pri neandertalcih] /…/ lahko govorimo o globokem občutku za duhovno življenje. Skrb za usodo človekove duše je univerzalna in prisotna v današnjih družbah in je bila prisotna tudi v neandertalski. Imamo razloge, da verjamemo, da so neandertalci skrbeli za svoje bolne in ostarele. V jami Shanidar [severovzhodni Irak] so na kosteh vidne poškodbe sklepov, nekateri pokopani so bili celo pohabljeni. /…/ Ti ljudje so lahko preživeli le s stalno podporo in nego tovarišev.«
ar n
Neandertalci so dobili ime po najdišču Neanderthal v Nemčiji.
a. co m
Njihova telesa so bila prilagojena na življenje v zelo hladnem podnebju (čokata postava, močne kosti in mišice), saj so Evropo poseljevali v času, ko je bilo podnebje hladnejše kot je danes; zvrstilo se je tudi več ledenih dob. Bili so zelo iznajdljivi. Preživljali so se z lovom, pri čemer so uporabljali kamnito orožje. Živeli so v jamah in zasilnih zavetjih.
(Vir: Richard E. Leakey, The Making of Mankind, Dutton, Boston, 1981)
Ú Kako neandertalce predstavi vir?
Sodobni človek – kromanjonec
jig
Piščal iz jame Divje babe na Slovenskem je bila izdelana pred okoli 60.000 leti. To je votla kost divjega medveda s tremi luknjicami, ki jih je izvrtal človek.
ZANIMIVO
kn
Ime kromanjonec za vrsto Homo sapiens sapiens se je v Evropi uveljavilo po imenu najdišča Cro-Magnon v Franciji.
SLOVARČEK
savana – travnata pokrajina v tropskem pasu, ki je porasla z vmesnim redkim drevjem
Pred približno 40.000 leti se je v Evropi pojavila vrsta Homo sapiens sapiens ali sodobni človek, poimenovana tudi kromanjonec . Nastala je z mešanjem neandertalca in afriških prišlekov Homo sapiens sapiens. Kromanjonci so živeli v večjih skupinah. Bili so izkušeni lovci, delovali so premišljeno in načrtno. Izpopolnili so orodje in orožje, znali so izdelovati zahtevnejše orodje, npr. pribor za ribolov, puščice in šivanke.
PONOVIM
RAZMISLIM
1. Opiši čas prazgodovine. 2. Katere značilnosti človeške vrste lahko prepoznamo v starejši kameni dobi? 3. Kaj je povzročilo selitev vrste Homo sapiens? Kam se je razselila? 4. Opiši značilnosti neandertalca.
Primerjaj velikost možganov avstralopitka in sodobnega človeka v preglednici na strani 5. Pojasni, kako je ta sprememba vplivala na razvoj človeške vrste.
6
ZGO 7 UCB 2019 notranjost.indd 6
11/04/2019 09:11
Kako so živeli ljudje v kameni dobi?
KLJUČNE BESEDE
Življenje v kameni dobi
a. co m
Življenje lovcev in nabiralcev v starejši kameni dobi
• pestnjak • ogenj • neolitska revolucija • rodovitni polmesec • stalna naselitev • rodovi • kulturna središča
Starejša kamena doba je najstarejše obdobje v preteklosti človeštva. V tem obdobju so se ljudje preživljali z lovom, nabiralništvom in ostanki živali, ki so jih ubili veliki plenilci. Kot lovci so se selili za čredami živali. Niso imeli stalnih bivališč, prebivali so v začasnih bivališčih, jamskih previsih ali šotorih.
ar n
V skupnostih neandertalcev so pri lovu sodelovali tudi ženske in otroci. V skupnostih kromanjoncev so si moški in ženske delo razdelili – moški so bili lovci, ženske pa so nabirale sadeže, koreninice in zeli, pripravljale hrano ter skrbele za otroke. Ljudje so se združevali v skupine od 10 do 30 ljudi (ki so se imenovale horde). Na čelu skupine je bil vodja. Življenje v skupini je bilo nujno za preživetje prvih ljudi, saj je bila za lov na velike živali potrebna skupina lovcev. Lovska tehnika prvih ljudi
• Na dno jame so položili priostrene kole, jamo so nato pokrili z listjem in vejami. • Z vabami ali s kričanjem so zvabili večje živali, ki so se pri padcu v jamo poškodovale, na primer mamute, dlakave nosoroge, ture, divje konje, jelene. • Živali so nato kamenjali do smrti, zatem pa jih odrli in razkosali.
Koščene konice iz medvedjih kosti in rogovja jelena iz starejše kamene dobe so bile najdene v Mokriški jami v Kamniških Alpah.
jig
Orodje in orožje v starejši kameni dobi
kn
Prvi ljudje so si pomagali z različnim orodjem in orožjem. Izdelali so ga iz materialov, ki so jih našli v naravi, kot so kamenje, les in kosti. Sčasoma so materiale začeli obdelovati. • Kamen so obtolkli z drugim kamnom in dobili ostre robove. Prvo obdelano orodje je bil pestnjak. • Ko so robove obdelali s kostmi, so dobili ostro orodje, namenjeno rezanju, razkosavanju plena, vrtanju in glajenju. • Z brušenjem so ustvarili ostrejše kamnite nože, sekire, šila ...
Obdelani kamni iz starejše kamene dobe
starejša kamena doba (paleolitik) od 3,5 milijona pr. Kr. do 10.000 pr. Kr.
ZGO 7 UCB 2019 notranjost.indd 7
srednja kamena doba (mezolitik) od 10.000 do okoli 8.000 pr. Kr.
7
11/04/2019 09:11
1 PRAZGODOVINA
Izpopolnjeno orodje in orožje je za človeka pomenilo večjo uspešnost pri preživetju, pa tudi razvijanje spretnosti. Kromanjonci so se naučili izdelovati in uporabljati tudi harpuno in trnek za ribolov. Iz kosti so izdelovali igle za šivanje oblačil. Ob koncu starejše kamene dobe so ljudje znali izdelovati tudi loke, puščice in čolne, ki so jih izdelovali iz debla.
a. co m
Kamnite puščične osti so služile pri lovu.
Ljudje so v času starejše kamene dobe uporabljali ogenj. Spoznali so ga naključno ob udaru strele ali ob gozdnih požarih, pozneje so se ga naučili zanetiti sami. Skrb, da ogenj ni ugasnil, je postala poglavitna. Ogenj je za prazgodovinske ljudi pomenil veliko odkritje: • grel jih je ob mrzlih dneh in nočeh, • varoval jih je pred divjimi živalmi, • osvetljeval je prostor ter • omogočal je pripravo hrane in izdelavo pripomočkov za lov.
Življenje v starejši kameni dobi
1
1 Lovca se vračata s plenom. 2 Ženske so iz kož šivale obleke in šotorska krila.
ar n
3 Ljudje so ogenj zanetili z uporabo kremena ali lesa. 4 Z obdelavo kamenja so ljudje pridobili izboljšano orožje in orodje.
3
4
5 Šotorsko ogrodje je bilo narejeno iz lesa ali kosti in pokrito z živalskimi kožami, lubjem in listjem.
5
jig
2
kn
Življenje poljedelcev in živinorejcev v mlajši kameni dobi
ZANIMIVO
Prva udomačena žival je bil pes; ljudje so lovili volčje mladiče že v srednji kameni dobi in jih vzgajali za lov in zaščito.
8
ZGO 7 UCB 2019 notranjost.indd 8
Ob koncu zadnje ledene dobe (pred okoli 12.000 leti) se je podnebje otoplilo in omogočilo ugodne pogoje za rast rastlin in razmnoževanje živali, kar si že spoznal na strani 4. Obsežne podnebne spremembe so vplivale na življenje ljudi. V času med 10.000 in 8000 pr. Kr. so ljudje postali poljedelci (pridelovalci hrane) in živinorejci. Udomačili so ovce, koze, prašiče in krave. Drobnico so redili za meso, dlako, kože in roževino, govedo pa za vprego in molžo. Ta velika sprememba v načinu življenja ljudi se imenuje neolitska revolucija in pomeni začetek mlajše kamene dobe (neolitika). mlajša kamena doba (neolitik) od okoli 8.000 do 3.500 pr. Kr.
11/04/2019 09:11
Požigalništvo
ZANIMIVO
Vodni viri so na območju rodovitnega polmeseca omogočali pridelovanje hrane preko celega leta.
a. co m
Poljedelstvo se je najprej pojavilo na območju med Perzijskim zalivom in Sredozemskim morjem ob rekah Evfrat in Tigris, v današnji južni Turčiji in v severni Afriki ob reki Nil. To območje z rodovitno zemljo, veliko vode in toplim podnebjem se zaradi pojava prvih poljedelskih družb imenuje rodovitni polmesec. Poljedelstvo se je pojavilo še v Srednji Ameriki in v južni in jugovzhodni Aziji. Na spodnjem zemljevidu lahko vidiš, da so prvi kmetje gojili različne kulture. • Najstarejša oblika poljedelstva. • Ljudje so požgali del gozda in tam posejali pridelke. Pepel je služil kot gnojilo. • Ko se je prst izčrpala, so požgali nov del gozda.
jig
ar n
Najstarejša poljedelska območja na svetu
kn
S širjenjem poljedelstva in živinoreje se je zelo spremenilo življenje ljudi. Med najpomembnejšimi spremembami je bila stalna naselitev, ki je vplivala na nastanek prvih vasi s preprostimi kočami. S stalno naselitvijo so se oblikovale nove skupnosti, imenovane rodovi. Rod je temeljil na krvnem sorodstvu, zanj je bila značilna skupna lastnina. Več rodov se je povezalo v pleme. Pripadniki plemena so govorili isti jezik, imeli so enake navade in skupnega plemenskega voditelja − poglavarja.
Pojavila so se tudi kulturna središča, ki so postala prostor novih idej in tehnološkega znanja. Iz zgornjega zemljevida je razvidno, da so nastala v Srednji Ameriki, severni Afriki, jugozahodni Aziji in na Kitajskem. Zanje so bile značilne tudi prve organizirane družbe.
Ú Katere kulture so gojili na območju rodovitnega polmeseca?
ZANIMIVO
Prebivalce kulturnih središče je združeval podoben način življenja (vedenje, navade, jezik), povezovala pa so jih skupna verska obredja.
9
ZGO 7 UCB 2019 notranjost.indd 9
11/04/2019 09:11
1 PRAZGODOVINA
Novo orodje v mlajši kameni dobi
a. co m
Upodobitev obdelovanja polja z ralom
Za obdelovanje polj so ljudje razvili nova orodja, na primer motiko, srp in ralo. Ralo je bil predhodnik pluga in so ga uporabljali predvsem za rahljanje prsti, saj prsti ni obračalo. S stalno naselitvijo se je pojavila potreba po izdelkih za vsakdanjo rabo, kar je privedlo do nastanka prvih obrti: • lončarska (izdelovanje posod iz gline), • predilska (iz živalskih dlak in rastlinskih vlaken so izdelovali niti za blago), • tkalska (izdelovanje blaga), • usnjarska, • tesarska (izdelovanje lesenih hiš).
Življenje v mlajši kameni dobi 1 Z motikami so prekopavali prst. 2 S srpi so rezali pšenična stebla.
5
3 S tkanjem so iz niti izdelovali blago.
ar n
4 Uporabljali so keramično posodo iz žgane gline. 5 Pri izdelavi hiš so uporabljali les, slamo in glino.
2 3
1
jig
4
kn
Lončarstvo • Na razvoj lončarstva je vplival izum lončarskega kolesa (vretena), s katerim so posodo izdelovali in oblikovali. • Izdelek so nato žgali v kopah na visoki temperaturi in s tem dobili nov material – keramiko.
SLOVARČEK
keramika – izdelki iz žgane gline kremen – zelo trda, zrnata kamnina steklastega sijaja kulturno središče – skupina prebivalcev s podobnim načinom življenja (vedenje, navade, jezik, vera) revolucija – korenita sprememba roževina – trdo tkivo, ki sestavlja rogove zeli – zelišča; rastline, katerih užitni deli se uporabljajo kot začimbe ali zdravila
PONOVIM
RAZMISLIM
1. S čim so se preživljali ljudje v starejši kameni dobi? 2. Kakšne spremembe je v življenju ljudi povzročilo odkritje ognja? 3. Navedi dosežke v razvoju tehnike obdelave orodja in orožja prvih ljudi. 4. Opiši značilnosti in posledice neolitske revolucije.
S pomočjo slik na straneh 7−10 pojasni, katera znanja in spretnosti so človeku izboljšale možnost preživetja.
10
ZGO 7 UCB 2021 notranjost.indd 10
21/12/2020 11:42
Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin?
KLJUČNE BESEDE
Življenje v dobi kovin Dobe kovin in novi poklici
a. co m
Ob koncu mlajše kamene dobe je človek odkril in začel uporabljati prve kovine. Znanstveniki še danes ne znajo pojasniti, kako so ljudje odkrili rude. Z uporabo kovin se je v zgodovini človeštva začelo obdobje, ki je trajalo od ok. 3500 pr. Kr. do ok. 300 pr. Kr. Imenujemo ga doba kovin. Glede na kovino, ki se je v določenem obdobju najbolj uporabljala, dobe poimenujemo: • bakrena, • bronasta in • železna.
• doba kovin • bakrena, bronasta, železna doba • novi poklici • Kelti • trgovina • zasebna lastnina • razslojitev družbe • koliščarska naselja • gradišča
ar n
Prva širše uporabljena kovina je bil baker, ki pa je bil za izdelavo orožja premehak. Pri mešanju s kositrom so dobili vsestransko uporaben bron. V 1. tisočletju pr. Kr. so začeli ljudje kopati in topiti železovo rudo.
V dobi kovin so se pojavili novi poklici, kot so bili rudarji, topilci rude, drvarji, oglarji, livarji, kovači. Skupaj z njimi so se v dobi kovin pojavile nove obrti, kot so kovaštvo, oglarstvo in livarstvo.
ZANIMIVO
Prva uporabljena kovina je bilo zlato, a je zaradi slabe uporabnosti in redkosti služilo zgolj kot nakit.
ZANIMIVO
Prvi so bakrovo rudo sredi 4. tisočletja pr. Kr. talili in uporabljali Sumerci na ozemlju današnjega južnega Iraka.
jig
Iz kovine so izdelovali izdelke, ki so jih uporabljali v poljedelstvu, trgovini, rokodelstvu in vojskovanju. Najpogostejši kovinski izdelki so bili meči, čelade, sulice, motike, srpi, rala, sekire in noži. S kovinskim orožjem je močno napredovalo vojskovanje. Kosi surove kovine so služili kot plačilno sredstvo – denar.
Pridobivanje in taljenje bakrove rude
kn
• Kose kamnin z bakrovo rudo so segrevali z ognjem in nato polivali s hladno vodo. Razpoke v kamnu, ki so ob tem nastale, so omogočile izkopavanje kep bakrove rude. • Bakrove kepe so zatem zdrobili med kamni. • Drobce so položili na razžarjeno oglje v pečeh, kjer so dosegli do 1000 °C, da se je baker stopil. Ob tem so odstranili nečiste primesi. • Raztopljeni baker so vlili v kamnite ali keramične kalupe, kjer se je ohladil. Z brušenjem in piljenjem so predmete dodatno obdelali in izostrili.
Pripomočki za taljenje in vlivanje bakra ter bakreni izdelki s kolišč na Ljubljanskem barju
bakrena doba od ok. 3.500 pr. Kr. dalje
ZGO 7 UCB 2019 notranjost.indd 11
bronasta doba od ok. 2.300 pr. Kr. dalje
železna doba od 800 do 300 pr. Kr.
11
11/04/2019 09:11
1 PRAZGODOVINA
Železovo rudo so pred več kot 3.000 leti odkrili v Indiji.
Železni keltski meč iz 4. stoletja p. Kr. je bil najden v Kobaridu v zakopu konj z orožjem (meči, sulice, ščitne grbe), orodjem, nakitnimi predmeti in konjsko opremo.
Po obdelavi železa in izdelavi odlične vojaške opreme iz železa so bili v Evropi znani Etruščani in Iliri, še posebej pa Kelti. Le-ti so živeli na območju od Britanskega otočja do srednje Evrope, od koder so se razselili do Male Azije na vzhodu in Pirenejskega polotoka na jugu. V srednji Evropi so ustanovili Noriško kraljestvo, ki je imelo več središč. Eno od središč je bilo na današnji južni Koroški v Avstriji in drugo na Štajerskem na področju Celja. Več o Keltih lahko izveš v spodnjem viru.
a. co m
ZANIMIVO
»Naselitev Keltov na sedanjem slovenskem ozemlju, /…/ je povzročila velike kulturne spremembe. /…/ Temeljito se je spremenila oborožitev. Za /.../ bojevnike [starejše železne dobe] značilne bojne sekire je zamenjal keltski dvorezni meč v železni nožnici, bronaste /…/ čelade v obliki klobuka pa železne keltske čelade z zatilnim ščitnikom in z naličnicama. Keltski bojevnik je imel poleg meča običajno še eno sulico in lesen ščit, okovan z železno ščitno grbo.« (Vir: Delo, Dragan Božič, Kelti na sedanjem slovenskem ozemlju, http://www.delo.si/ druzba/znanost/kelti-na-sedanjem-slovenskem-ozemlju.html)
Ú S katerimi spretnosti, po katerih so bili Kelti poznani, je bila povezana opisana ZANIMIVO
sprememba?
Pojav trgovine in denarja
ar n
Plug iz železa so pred okoli 2.500 leti že poznali na Kitajskem.
jig
Pridelke, živila in obrtne izdelke, ki so jih ljudje pridelali v večjih količinah, kot so jih potrebovali za svoje potrebe, so menjavali za izdelke ali stvari, ki jih niso imeli. V dobi kovin se je razvila trgovina. • Vplivala je na nastanek trgovskih poti ob prehodih čez reko ali plovnih morskih poteh. Ob njih so nastale trgovske naselbine. • Sprva so ljudje menjali blago za blago (menjalna trgovina), pri tem so svoj pridelek ali izdelek zamenjali za drugega; včasih pa za posamezne predmete, ki so imeli veliko vrednost (na primer sol, školjke, začimbe, kovinska zrna). • V 7. stol. pr. Kr. so Lidijci v Mali Aziji prvi začeli izdelovati denar v obliki zlatih in srebrnih kovancev.
kn
Keltski kovanec iz srebra iz 1. stoletja pr. Kr., najden na Slovenskem
ZANIMIVO
Pomen vojaškega plemstva in vojakov je bil še posebno značilen za keltsko družbo.
Razpad rodovne skupnosti S tehnološkim napredkom, ki je omogočil viške pridelkov, se je v dobi kovin družba spremenila. Posamezne družine so pridobile veliko bogastvo in družbeno moč. Njihovo premoženje je postalo zasebna lastnina, kar pomeni, da je bilo last družine in se je dedovalo. Zaradi želje po povečanju premoženja ali oblasti nad drugimi, je med družinami in plemeni pogosteje prihajalo do vojn. Vojaški poveljniki, ki jim je pripadel največji del vojnega plena, so postali bogati, poimenovani vojaško plemstvo.
12
ZGO 7 UCB 2021 notranjost.indd 12
21/12/2020 11:42