ar n
a. co m
Martina Križaj Marja Bešter Turk Marija Končina Mojca Bavdek Mojca Poznanovič
kn
jig
Na pragu besedila 2 Samostojni delovni zvezek za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol
NPB 2 PLUS SDZ 1 del notranjost.indd 1
IZDAJA S PLUSOM 1. del
13/01/2021 12:10
dr. Martina Križaj dr. Marja Bešter Turk Marija Končina Mojca Bavdek mag. Mojca Poznanovič
Na pragu besedila 2 – izdaja s plusom
Urednica: Andreja Ponikvar Strokovni pregled in recenzija: dr. Kozma Ahačič
a. co m
Samostojni delovni zvezek za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol, 1. del
Ilustracije: Gašper Krajnc/Umer, d. o. o. Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje naslovnice: Beti Jazbec Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar Prelom: Danilo Frlež Tisk: Bulvest Print AD 1. izdaja: 2. ponatis Naklada: 2.000 izvodov
ar n
Ljubljana 2021
jig
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Na pragu besedila 1 – izdaja s plusom je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 194. dopisni seji dne 25. 10. 2018 s sklepom št. 613-1/2018/77 potrdil kot učbenik za slovenščino v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih in tehniških šol. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2019). Vse pravice pridržane.
kn
Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)(076) NA pragu besedila 2 : izdaja s plusom. Samostojni delovni zvezek za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Martina Križaj ... [et al.] ; [ilustracije Gašper Krajnc ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd., 2. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-933-3 (komplet) 1. Križaj, Martina COBISS.SI-ID 36322819
NPB 2 PLUS SDZ 1 del notranjost.indd 2
13/01/2021 12:10
Drage dijakinje, dragi dijaki! Pred seboj imate samostojni delovni zvezek za jezikovni pouk v okviru predmeta slovenščina. Razdeljen je na šest poglavij:
a. co m
1. V poglavju Beseda boste opazovali osnovno enoto besednega jezika z raznih vidikov (npr. ali je ustrezna v vseh okoliščinah ali ne; kaj pomeni, katere so njene sopomenke, protipomenke, nadpomenke, podpomenke in kdaj le-te uporabljamo; kako je prišla v slovenščino; iz česa je tvorjena, čemu in kako smo jo tvorili; kako "se obnaša" ob drugih besedah v povedi; kako jo izgovarjamo v knjižnem jeziku in kako jo pišemo). Tako boste nadgrajevali svoje praktično znanje slovenskega jezika pa tudi svoje teoretično znanje o slovenskem jeziku; obe vrsti znanja potrebujete za učinkovito sporazumevanje – torej tako za učinkovito sporočanje kot tudi za razumevanje in kritično sprejemanje besedil. 2. V poglavju Slovarji boste spoznali raznovrstne slovarje in okoliščine, v katerih jih uporabljamo; še posebej se boste posvetili rabi Slovarja slovenskega knjižnega jezika v elektronski in knjižni obliki. Tako boste utrjevali svojo samostojnost pri razumevanju in tvorjenju besedil, saj si boste s slovarji znali pomagati vedno, ko se boste ob dani besedi spraševali, kaj pomeni v tujem besedilu, ali jo lahko uporabite v svojem besedilu, s katero sopomenko bi preprečili njeno ponavljanje, kako bi jo napisali ali izgovorili ipd. 3. V poglavju Obravnava besedilnih vrst boste nadgrajevali svoje poznavanje zgradbe, sloga in jezika nekaterih besedilnih vrst – zapisana ali posneta besedila boste kritično brali ali poslušali, jih razčlenjevali in primerjali z drugimi, v njih boste prepoznavali dejstva in mnenja, ustrezne in neustrezne ter bistvene in nebistvene podatke …, odkrivali boste njihove značilnosti in pomanjkljivosti, na koncu pa tudi sami tvorili podobna besedila. Tako boste razvijali svojo zmožnost razumevanja in kritičnega sprejemanja besedil ter zmožnost tvorjenja učinkovitih, ustreznih, razumljivih in pravilnih besedil raznih vrst. 4. V poglavju Zgodovina slovenskega (knjižnega) jezika boste (upoštevajoč svoje predznanje iz splošne, književne in umetnostne zgodovine) spoznavali vlogo in položaj slovenskega jezika v preteklosti ter njegov razvoj do konca 18. stoletja.
5. V poglavju Pravopis boste opazovali nastanek in razvoj pisave (tudi slovenske) ter nadgrajevali svojo pravopisno zmožnost; to boste celostno udejanjali med pisanjem ter med branjem in vrednotenjem besedil.
6. V poglavju Pravorečje boste nadgrajevali svojo pravorečno zmožnost; to boste celostno udejanjali med govornim nastopanjem ter med poslušanjem in vrednotenjem govornih nastopov.
ar n
Vseh 6 poglavij je sestavljeno iz več zaokroženih učnih enot. Obravnava vsake učne enote naj bi potekala v petih didaktičnih korakih – ti so v samostojnem delovnem zvezku zaznamovani s piktogrami in napisani v modri barvi; napovedujejo pa naslednje vaše dejavnosti: Prvi korak napoveduje individualno pripravo na obravnavo učne enote.
•
Drugi korak napoveduje vaše sodelovanje v uvodnem motivacijskem pogovoru, ki ga vodi profesorica/profesor ali poteka po skupinah oz. dvojicah.
•
Tretji korak napoveduje individualno podrobno oz. študijsko branje razpravljalnega besedila – z dejavnostmi med branjem in po njem. Tako boste razvijali tudi svojo zmožnost učenja iz zapisanih besedil (o tem ste veliko izvedeli v 1. letniku, zdaj pa boste to znanje uporabili, preizkušali in nadgrajevali na besedilih).
Razpravljalno besedilo je napisano z večjimi črkami rjave barve. V njem so v nekaterih učnih enotah dodana vmesna navodila – z njimi vas spodbujamo, da prekinite študijsko branje razpravljalnega besedila ter ob novih primerih v nalogah preverite ali dopolnite svoje razumevanje vloge, značilnosti, sporočilnosti, aktualnosti … obravnavanih pojavov in dejavnosti, tvorite nove primere ipd.
•
Četrti korak napoveduje primerjavo vašega strukturiranega povzetka razpravljalnega besedila s profesoričinim/profesorjevim interaktivnim povzetkom – tako boste nadgradili/dopolnili svojo zmožnost strukturiranega povzemanja besedil. Svetujemo vam, da svoj dopolnjeni/popravljeni povzetek pretvorite v strnjeno ustno obnovo razpravljalnega besedila; pri tem pazite, da bo obnova zaokrožena, smiselna, koherentna ter jezikovno ustrezna in pravilna.
kn
jig
•
•
Peti korak napoveduje reševanje nalog, ki so na različnih zahtevnostnih ravneh ter vas spodbujajo k raznim miselnim dejavnostim, npr. k utrjevanju in preverjanju znanja (številke pred takimi nalogami so obarvane oranžno), k dopolnjevanju znanja, k raziskovanju … (številke pred takimi nalogami so obarvane zeleno). Svoje rešitve nalog za utrjevanje in preverjanje znanja boste lahko primerjali z izdelanimi elektronskimi rešitvami. Svetujemo vam, da pri pouku poročate ne le o svojih rešitvah in ugotovitvah, temveč tudi o tem, kako ste reševali naloge, katere težave ste imeli pri tem in kako ste jih oz. jih boste odpravili.
Upamo, da boste v samostojnem delovnem zvezku našli dovolj izzivov za razmišljanje o sebi in svoji sporazumevalni zmožnosti v slovenščini, o svojem odnosu do slovenščine, njene sedanjosti in preteklosti, do drugih jezikov in narodov, hkrati pa tudi dovolj spodbud za dejavno nadgradnjo svojih zmožnosti, veščin, strategij in svojega znanja ter za njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. Želimo vam veliko uspeha in zadovoljstva.
Avtorice
NPB 2 PLUS SDZ 1 del notranjost.indd 3
30/01/2020 08:19
a. co m ar n jig
kn NPB 2 PLUS SDZ 1 del.indd 4
06/06/2019 14:06
KAZALO Kaj znam na začetku 2. letnika
7
BESEDA
Kaj je beseda
16
Slogovna vrednost besed
20
Pomen besed
29 36
a. co m
Frazemi
Pomenska razmerja med besedami
43
Izvor besed
54
Tvorjenost besed
Tvarna stran besed
Oblikovna stran besed
Poimenovalna vloga besed in besedne vrste
Samostalnik Pridevnik Zaimek Števnik Glagol Prislov
ar n
Predlog
61
76
80 82
84 99
109 123
130
144
149 155
Členek
160
Medmet
163
kn
jig
Veznik
NPB 2 PLUS SDZ 1 del.indd 5
06/06/2019 14:06
a. co m ar n jig
kn NPB 2 PLUS SDZ 1 del.indd 6
06/06/2019 14:06
Kaj znam na začetku 2. letnika Pozorno preberite izhodiščno besedilo in rešite naloge.
Ledeni mož iz Bolzana
kn
jig
ar n
a. co m
Južnotirolski arheološki muzej v Bolzanu izpričuje zgodovino Južne Tirolske od konca zadnje ledene dobe (tj. 15.000 let p. n. š.) do leta 800 n. š. Središčni razstavni prostor je namenjen Ötziju, Ledenemu možu. Ta najstarejša ohranjena mumija leži v posebni komori, ki ji zagotavlja stalno temperaturo in vlago, vsako leto pa si jo pride ogledat več kot 300.000 ljudi. Slavni Ötzi je bil človek, ki je pred 5.300 leti umrl v Ötztalskih Alpah na meji med Italijo in Avstrijo. Strokovnjaki so najprej domnevali, da ga je smrt doletela, ko je prečil goro in izčrpan omagal, nato pa med spanjem zmrznil. Kasneje so rentgenski posnetki pokazali, da je bil razmeroma zdrav moški, ki pa je imel zlomljen nos in več reber. Preiskava njegovega želodca je razkrila, da je svoj zadnji dan začel z obrokom v gozdnati dolini; v njegovem želodcu so našli cvetni prah gabra in na podlagi tega sklepajo, da je bila z njim posuta pogača iz dvozrne pšenice, ki jo je zaužil. Pozneje se je spopadel z nekom, ki ga je verjetno napadel iz zasede; o spopadu pričajo rane na glavi in roki. V levo ramo ga je zadela puščica, se zarila v arterijo tik pod ključnico in jo raztrgala; pri tem je kri zalila okoliško tkivo, zato je nastala podplutba. Potem je najverjetneje zdrsnil v kotanjo in tam umrl. Po mnenju strokovnjakov bi s tako poškodbo celo današnji človek ob takojšnji pomoči zdravnikov težko preživel. Starodavni lovec je v snegu in ledu ležal tisočletja, dokler ni njegov veliko bolj razviti potomec povzročil, da so se začeli ledeniki hitreje taliti. Leta 1991 so nanj naleteli planinci – prva naj bi ga zagledala Slovenka Magdalena Jarc in z novico je odhitela do planinske koče. Uradno pa veljata za Ötzijevega najditelja nemška zakonca Simon, ki sta do nenavadnega odkritja pohitela s fotoaparatom. Najprej so mislili, da so našli truplo ponesrečenega planinca, med obdukcijo v Innsbrucku pa so ugotovili, da gre za starodavnega človeka. Najsodobnejša računalniška tomografija je znanstvenikom omogočila tridimenzionalni vpogled v Ötzijevo notranjost. Tako ga lahko zdaj še temeljiteje preučujejo in z odkrivanjem vedno novih podrobnosti sestavljajo zgodbo o domnevnem življenju tega neolitskega človeka. M. B.
Ötzi je ena od pomembnejših arheoloških najdb v zadnjem obdobju; je najstarejši popolnoma ohranjeni predstavnik človeške vrste. Našli so ga v dolini Ötztal in po njej je tudi dobil ime. Bil je oblečen v usnjene, do bokov segajoče gamaše, v plašč iz kozje kože in v ogrinjalo iz prepletene planinske trave; pokrit je bil s krzneno kapo. V njegovi bližini je ležalo več predmetov, med njimi tudi kremenasto bodalo, sekira z bakrenim rezilom in tulec iz jelenje kože, v katerem so bile puščice za nedokončani lok. Ta dobro oboroženi bojevnik je bil sredi štiridesetih let (torej za tiste čase precej star mož); bil je visok 159 cm, žilav in artritičen, imel je gliste.
Rekonstruirani Ötzi sredi razstavne dvorane
KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA 7
1
O kom govori izhodiščno besedilo? Po čem tako sklepate? Kaj ste o njem izvedeli iz posameznih odstavkov? Iz 1. odstavka sem Iz 2. odstavka sem Iz 3. odstavka sem
Iz odstavka ob fotografiji sem
2
Ali je naslov izhodiščnega besedila ustrezen? DA NE Pojasnite odgovor. Kateri del naslova je malo zavajajoč? Zakaj?
3
Čemu je sporočevalec tvoril izhodiščno besedilo? Po čem tako sklepate?
4
a. co m
Iz 4. odstavka sem
Podčrtajte pravilne trditve o izhodiščnem besedilu in pojasnite vsako svojo rešitev.
ar n
Besedilo je umetnostno/neumetnostno, saj
Besedilo je praktičnosporazumevalno/strokovno/publicistično/uradovalno, saj
jig
Besedilo je pozivno/povezovalno/prikazovalno/vrednotenjsko/poizvedovalno, saj
5
Čemu je v izhodiščnem besedilu dodana fotografija?
6
Katera glagolska časovna oblika prevladuje v izhodiščnem besedilu?
kn
Zakaj prav ta?
Za kateri način razvijanje teme je značilna? Za opisovanje./Za pripovedovanje./Za obveščanje.
7
Ali sporočevalec v vseh petih odstavkih predstavlja enkratni pretekli dogodek? DA NE V katerih odstavkih pripoveduje o dogodkih? Za vsak navedeni odstavek napišite, o katerem dogodku pripoveduje.
8 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA
NPB 2 PLUS SDZ 1 del.indd 8
08/01/2020 11:28
8
Kaj se je zgodilo z Ledenim možem pred 5.300 leti? V povezanih povedih kronološko povzemite zadnji dan njegovega življenja.
Kaj se je dogajalo z njim po tem dogodku in vse do l. 1991?
a. co m
Kaj se je zgodilo z njim l. 1991? Z dispozicijskimi točkami kronološko povzemite pet dogodkov, ki so sledili odkritju M. Jarc.
9
V katerih odstavkih v izhodiščnem besedilu prevladuje opisovanje? Kaj je opisano v teh odstavkih?
ar n
V kateri časovni obliki so glagoli v teh odstavkih?
Zakaj se je sporočevalec tako odločil?
Z dispozicijskimi točkami povzemite opis ustanove.
jig
10
Kaj ste navedli – podteme ali bistvene podatke? Z miselnim vzorcem povzemite opis osebe.
kn
11
Kaj boste navedli – samo podteme, samo bistvene podatke ali oboje, tj. podteme in bistvene podatke?
KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA 9
NPB 2 PLUS SDZ 1 del.indd 9
06/06/2019 14:06
12
Katere vrste je izhodiščno besedilo: prevladujoče obveščevalno, opisovalno, pripovedovalno, razlagalno ali utemeljevalno? Pojasnite odgovor. Zakaj je bilo truplo Ledenega moža tako dobro ohranjeno?
14
Katere tri hipoteze o najdenem truplu so izrekli strokovnjaki in s čim so vsako od njih ovrgli oz. potrdili?
15
Kako pomembna se zdi ta najdba strokovnjakom in zakaj?
jig
ar n
a. co m
13
16
Kaj prevladuje v izhodiščnem besedilu – sporočevalčeva mnenja ali dejstva?
Ponazorite odgovor.
Ali je izhodiščno besedilo prevladujoče subjektivno ali objektivno?
kn
Pojasnite odgovor.
17
Ali so v izhodiščnem besedilu navedeni resnični podatki? DA NE Pojasnite odgovor. Kje bi lahko preverili resničnost teh podatkov?
18
Ali se vam zdi izhodiščno besedilo razumljivo? DA NE Ali v izhodiščnem besedilu pogrešate kakšen podatek? DA NE Če da, katerega?
10 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA
NPB 2 PLUS SDZ 1 del.indd 10
06/06/2019 14:06
19
Ali je za reševanje nalog zadoščalo samo informativno branje besedila? DA NE Zakaj?
20
S katerimi izrazi je poimenovana oseba, o kateri govori izhodiščno besedilo?
a. co m
Čemu je sporočevalec uporabil te sopomenske izraze?
Kakšno bi se vam zdelo besedilo, če bi bil Ledeni mož poimenovan samo na en način?
21
Preletite slovarski sestavek iz SSKJ2 in rešite naloge.
kómora -e ž (ȏ )̣
1. dobro zaprt prostor, navadno manjši: komora za raziskovanje; vodo izparivajo v posebnih komorah z znižanim tlakom / zdravnik je operiral v majhni komori / plinska komora plinska celica; sušilna komora za
sušenje lesa, rud, perila
ar n
// teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje komore / prah se izloča v prašnih komorah; mešalna komora prostor v strojni napravi, v katerem se mešata dva ali več plinov; zgorevalna komora prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin 2. voj. žarg. pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in za boj; vod za oskrbo: komora je ostala v vasi; brigadna komora / premestili so ga v komoro ♦ navt. municijska komora prostor za municijo na vojni ladji; zgod. dvorna komora v stari Avstriji najvišji urad za državno finančno gospodarstvo
Prepišite iztočnico.
Glasno jo izgovorite in napišite, – koliko samoglasnikov je v njej:
jig
– kateri so ti samoglasniki:
– kateri od njih je naglašen:
V katero besedno vrsto spada ta iztočnica? Po katerem podatku iz slovarskega sestavka tako sklepate?
kn
Katerega spola je ta iztočnica?
Ali ima ta slovarski sestavek frazeološko ali terminološko gnezdo? Pojasnite odgovor. Ali je ta iztočnica enopomenka ali večpomenka? Po katerem podatku iz glave slovarskega sestavka tako sklepate? V katerem pomenu je ta iztočnica uporabljena v izhodiščnem besedilu?
KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA 11
NPB 2 PLUS SDZ 1 del notranjost.indd 11
03/03/2021 07:25
22
Glasno preberite poved Umrl je kmalu zatem, ko ga je v levo ramo zadela puščica. Prepišite vse črke za zvočnike. Kako ste izgovorili predlog v? Skupaj z naslednjo besedo./Ločeno od naslednje besede. Ali ste zvočnik v izgovorili tako, kot ga izgovorite v besedi doživetje? DA NE Zakaj?
23
Na glas preberite naslednje besede – bodite pozorni na branje črke e.
Besede prepišite v ustrezni stolpec.
a. co m
lovec, pšenica, več, krvavitev, bakren, trpežnost, gaber, izstrelil, pred
S ČRKO e JE ZAPISAN SAMOGLASNIK
ɛ
e
ə
V katerih dveh besedah ste izgovorili polglasnik, čeprav ni zapisan?
24
Na glas preberite naslednje besede in podčrtajte tiste, v katerih ste izgovorili polglasnik.
ar n
krznen, truplo, smrt, avstrijski, majhen, oborožen, med, najbrž, ves, potomec Podčrtane besede prepišite v ustrezni stolpec. polglasnik JE zapisan polglasnik NI zapisan
25
V povedi obkrožite nenaglašene besede (breznaglasnice/naslonke).
jig
Pozneje ga je verjetno nekdo napadel iz zasede; o spopadu pričajo rane na glavi in roki. V preostalih besedah pobarvajte naglašeni samoglasnik ali postavite naglasno znamenje.
26
Koliko naglasov ima beseda tridimenzionalni?
kn
Odgovor ponazorite s podčrtanjem naglašenega samoglasnika ali z naglasnim znamenjem.
27
Glasno preberite naslednje besede in bodite pozorni na branje črke v. vlaga, verjetno, domnevno, prvi, vsak, zdrav Besede prepišite v ustrezni stolpec.
zobno-ustnični [v]
ČRKO v SEM PREBRAL KOT dvoglasniški []
dvoustnični [w oz. ʍ]
12 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA
NPB 2 PLUS SDZ 1 del.indd 12
06/06/2019 14:06
28
Na glas preberite naslednje besede. podplutba, kdo, v hrbtu, mož, gozd [ ]
[ ]
[ ]
[ ]
[ ]
[
]
Kateri soglasniki so napisani s podčrtanimi črkami? (Napišite jih v oglatih oklepajih.)
29
Kako bi lahko še napisali podčrtane besede v povedi Umrl je v Ötztalskih Alpah na meji med Italijo in Avstrijo?
b) Na italijansko-avstrijski meji. c) Na italijanskoavstrijski meji. Pojasnite svojo rešitev.
30
Preberite števnike in jih zapišite s črkami. 159 cm visok pred 5.300 leti leta 1991
Boštjan si je s sošolci in profesorjem geografije ogledal starodavno mumijo v Bolzanu. Po vrnitvi je napisal naslednji spis in v njem napravil veliko napak. Poiščite jih in jih odpravite.
ar n
31
a. co m
a) Na italijansko avstrijski meji.
Exkurzija v Bolzano
Za exkurzijo v Bolzano sem se odločil
Ko smo prispeli v Bolzano smo najprej
za to, ker sem od večih ljudi slišal kako
othiteli v muzej gledati mumijo. Tam se je
zanimivo je videti neolitskega človeka.
trlo ljudi, raznih narodnosti. Celo australci
jig
Na pot smo se odpravili v Soboto,
so bili med obiskovalci in veliko francozov z majhnimi otroci. Prvi so plačevali kar
tako teško ustati sredi noči kot nato kar
s dolarji, ker eurov niso imeli. Prav usi pa so
15. minut čakati na dve sošolke, ki sta
bili videti zadovolni. V muzeju je bilo v večih
zaspale. Naj omenim nekaj zanimiv-
sobanah nazorno pretstavljeno živlenje in
osti, ki sem jih z prijatelji doživel med vožno.
delo neolitskega lovca. Še posebno se mi
Prvo smo se mogli v mesto ob ilaljanski
je dopadel filem, ki je prikazoval kako naj bi
meji peljati čez Austrijo, ker je bila cesta
živel Ötzi. V auli je na oglet 3500. let stara
čez tunel zaradi popravil zaprta. Škoda
mumija, ki leži pot steklom v komori
da to prej nismo vedeli, ker bi se lahko
z posebno svetlobo. Presenetilo me je kako
peljali po krajši poti mimo Klagenfurta.
dobro je ohranjena. Skratka, v mojemu
V italiji smo se ustavili na dveh postajališčih;
življenju, kaj podobnega še nisem videl.
kn
13. Decembra ob petih zjutraj. Ni mi bilo
tam je vladal popolen red, motile so me le
Iz tega potovanja sem odnesel lepe utise,
steklenice coca cole in prazne vrečke od
za to se bom tudi nasledne 3 leta šolanja
chipsa na tleh ob smetnjakih.
na sredni šoli udeleževal podobnih izletov, če tudi ne bodo obvezni.
KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA 13
NPB 2 PLUS SDZ 1 del.indd 13
06/06/2019 14:06
32
Katero načelo uspešnega sporočanja ni bilo upoštevano v besedilu iz 31. naloge?
33
Zakaj je ime muzeja, v katerem je na ogled Ötzi, napisano v dveh jezikih?
34
Katero jezikovno zvrst bi uporabili, če bi
– nastopali pred sošolci?
a. co m
– o ekskurziji pripovedovali starejši sosedi?
– se po telefonu pogovarjali z maminim/očetovim znancem, ki živi na Tržaškem? – ravnatelja ustno prosili za denarno podporo?
– svoje vtise o izletu med odmorom zaupali sošolcu?
35
Izberite eno od možnosti:
a) Pripravite se na tematski intervju s kustosom muzeja – napišite šest vprašanj o stvareh, ki bi jih še radi izvedeli o Ötziju. b) Napišite besedilo, s katerim bi nastopili pred učiteljskim zborom ter pred starši dijakov in dijakinj vaše šole, da bi jih pripravili do organizacije šolske ekskurzije v muzej v Bolzanu.
kn
jig
ar n
c) Napišite besedilo, s katerim bi desetletnim otrokom ustno predstavili Ötzija (ob fotografiji v izhodiščnem besedilu).
14 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA
NPB 2 PLUS SDZ 1 del.indd 14
06/06/2019 14:06
a. co m
kn
jig
ar n
BESEDA
NPB 2 PLUS SDZ 1 del.indd 15
06/06/2019 14:06
Kaj je beseda Pripravite se na obravnavo te učne enote – iz črk S, R, O, T, A, D sestavite slovensko besedo in razmišljajte o tem, kaj vse bi lahko povedali o njej. Sodelujte v pogovoru s profesorico/profesorjem, sošolkami in sošolci.
a. co m
Podrobno preberite razpravljalno besedilo; med branjem si kaj podčrtajte ali zapišite, po branju pa izdelajte strukturirani povzetek.
Človek se sporazumeva z besednim in nebesednim jezikom. Temeljna enota besednega jezika je beseda.
Beseda je dogovorjeno znamenje iz glasov ali črk, s katerim ljudje poimenujemo prvine stvarnosti (npr. miza, rumen, smejati se), logična razmerja v stvarnosti (npr. nad, zato), svojo presojo stvarnosti (npr. zanimiv, že), svoje doživljanje stvarnosti (npr. uf, av) ipd. Skratka, z besedo damo pojavu ime. Predmetnosti, logičnih razmerij v stvarnosti ipd. ne moremo poimenovati s poljubnimi besedami, temveč moramo upoštevati dogovor v okviru posamezne jezikovne skupnosti, ker se sicer ne bi razumeli.
ar n
Beseda ima kot vsako znamenje dve strani: pomensko/pojmovno in tvarno/materialno (izgovor, zapis). Obe strani besed se z učenjem jezika prenašata iz roda v rod.
Poleg pomenske in tvarne strani ima tudi druge lastnosti, npr. slogovno vrednost, izvor, tvorjenost, obliko, pomensko povezanost z drugimi besedami, poimenovalno vlogo ipd. Besede in njihove lastnosti preučujejo razne jezikoslovne vede – pomen in pomensko povezanost besed preučuje pomenoslovje (semantika), slogovno vrednost besed preučuje stilistika, izvor besed etimologija, tvorjenost besed besedotvorje, obliko besed oblikoslovje (morfologija), tvarno stran izgovorjenih besed pravorečje (ortoepija), zapisanih besed pa pravopisje (ortografija).
jig
Poleg teh posamičnih jezikoslovnih ved obstaja še jezikoslovna veda, ki se ukvarja z besedami v vseh ozirih – to je besedoslovje (leksikologija).
kn
Besede (in njihove lastnosti) so popisane in opisane v slovarjih. Slovarji so enojezični ali dvojezični, redkeje večjezični; so splošni ali posebni (npr. pravopisni, etimološki, sinonimni, frazeološki, narečni, terminološki) ipd. Za Slovence je zelo pomemben Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki obstaja v več različicah v knjižni in elektronski obliki (na spletnem jezikovnem portalu www.fran.si); to je enojezični splošni slovar, ki ga uporabljamo predvsem takrat, kadar nas zanima, kaj dana beseda pomeni. Slovarje po navadi pripravljajo skupine strokovnjakov – slovaropiscev oz. leksikografov. Jezikoslovna veda o sestavljanju slovarjev se imenuje slovaropisje (leksikografija). Svoj povzetek primerjajte s profesoričinim/profesorjevim in ga po potrebi dopolnite oz. popravite. Svoje znanje utrjujte in preverite z nalogami 1–8, dopolnite pa z nalogami 9–12.
16 BESEDA
NPB 2 PLUS SDZ 1 del.indd 16
06/06/2019 14:06
Poimenujte, kar je na sličicah. Besede napišite na črte.
Svoje rešitve primerjajte med seboj. Ali ste napisali iste ali druge besede? Zakaj?
a. co m
1
To, kar je narisano, poimenujte še po angleško/hrvaško/nemško/italijansko/madžarsko …
Zakaj?
2
ar n
Ali ste uporabili iste besede kot na začetku te naloge?
Poimenujte z ustreznimi besedami. 'tak kot sneg ali mleko'
'tak, ki ima razmeroma majhno težo'
'tak, ki je po obliki podoben enakomerno (jajčasto) sploščenemu krogu'
jig
'tak, ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad)' Poimenujte z ustreznimi besedami.
kn
3
'taka barva kot kri ali (zrele) jagode' ' premikati se navzgor, kvišku, pomagajoč si z nogami in rokami' ' oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi' ' izraža, da je vsebina enega stavka vzrok dogajanju v drugem' ' izražati komu, kako naj ravna/dela v neprijetnem, neugodnem položaju' 'izraziti hvaležnost'
BESEDA 17
NPB 2 PLUS SDZ 1 del.indd 17
06/06/2019 14:06
4
Kaj delate, kadar rešujete križanke? Razlagam dane besede./Poimenujem dane pojave. Odgovor ponazorite s primerom.
5
Besedi na levi izberite ustrezen pomen. 'sadno drevo ali njegov pečkati sad stožčaste oblike' hruška
'južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi ali njegov sad' 'sadno drevo ali njegov rumenkasti koščičasti sad'
a. co m
'nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cvetovi ali njen rdeči sad' 'povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati' obljubiti
'napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega'
'izjaviti komu, da bo kaj dobil, da bo česa deležen' 'dati dovoljenje, pristanek za kaj'
'premikati se s hitrejšimi koraki tako, da sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni od podlage' sedeti
'stati na zelo skrčenih nogah'
'biti v pokončnem položaju, navadno tako, da je vsa teža na nogah'
6
ar n
'biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici'
Kaj pomeni beseda gleženj?
Svoje razlage primerjajte med seboj.
Ali so vaše razlage enake/podobne ali različne? Zakaj?
Svojo razlago primerjajte z razlago v SSKJ2.
jig
Kaj ste ugotovili?
7
Poimenujte 'notranjo stran roke od zapestja do prstov'.
Svoje zapise primerjajte med seboj. Ali ste besedo zapisali enako ali različno?
kn
Zakaj?
Ali bi jo lahko napisali kako drugače? Kaj bi se zgodilo, če bi prvo črko izhodiščne besede zamenjali s k? Kaj bi se zgodilo, če bi iz izhodiščne besede izpustili drugo črko? Kaj bi se zgodilo, če bi v izhodiščni besedili za prvo črko dodali e? Kaj bi se zgodilo, če bi iz izhodiščne besede izpustili zadnjo črko?
8
Iz črk E, A, T, M sestavite vse možne slovenske besede.
18 BESEDA
NPB 2 PLUS SDZ 1 del.indd 18
06/06/2019 14:06