9789612719272

GLASBA jig a

9 DANES

kn

rn

a. co m

in nekoč

Glasba 9 SDZ 2020 notranjost.indd 1

16/07/2020 13:44

dr. Albinca Pesek

Glasba danes in nekoč 9

Samostojni delovni zvezek za glasbeno umetnost v 9. razredu osnovne šole

Pri evalvaciji gradiva so sodelovale:

a. co m

Urednica: dr. Zala Mikeln Urednika prve izdaje: dr. Albinca Pesek, Zvonko Tepeš Strokovni pregled: dr. Karmen Salmič Kovačič, Jerneja Bombek Jezikovni pregled: Andreja Blažič Klemenc (Pesmarica) Notografija: Marjan Šijanec Ilustracije: Luka Seme Fotografije: Diomedia, Getty Images, Shutterstock, Wikimedia Commons, Ana Haberman, Miran Kambič, Egon Kaše, Vanja Kos, Albinca Pesek, Svanibor Pettan, Vladimir Pezdirc, Tihomir Pinter, Stane Sršen idr. (natančen seznam je na koncu) Strokovni sodelavec: dr. Svanibor Pettan (Glasbeni utrinki z različnih koncev sveta)

Alenka Brulc - Šiplič, OŠ Tišina; Petra Čebulj, OŠ 16. decembra Mojstrana; Boža Kastelic - Malnar, OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana; Irena Kosmač, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled; Liljana Krošl, OŠ Kidričevo; Minka Markič, OŠ Miren; Kristina Škibin, OŠ Simona Kosa Podbrdo; Milena Trojner, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica.

ar n

Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Dejak Naslovnica: Grega Inkret, Beti Jazbec Oblikovanje: Grega Inkret Prelom: Blaž Hribar Tisk: JP Službeni glasnik 2. izdaja: 1. ponatis Naklada: 1500 izvodov

jig

Ljubljana 2021

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2020). Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(075.2)(076)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Glasba 9 SDZ 2021 notranjost.indd 2

PESEK, Albinca Glasba danes in nekoč 9. [Samostojni delovni zvezek za glasbeno umetnost v 9. razredu osnovne šole] / Albinca Pesek ; [ilustracije Luka Seme ; fotografije Diomedia ... et al.]. 2. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-927-2 COBISS.SI-ID 35972611

19/01/2021 13:53

4 4 8 11 18 26

Klasična glasba v 1. polovici 20. stoletja Odtis zvočne barvitosti – impresionizem Od atonalnosti do dodekafonije – ekspresionizem Staro v novem – novi klasicizem Nacionalno v sodobnem – novi folklorizem Zaljubljeni v čustva – postromantika Glasbeno življenje na Slovenskem

30 30 41 49 54 57 59

Klasična glasba v 2. polovici 20. stoletja Popolna organizacija zvoka – serialna glasba Elektroakustična glasba Aleatorična glasba in happening Zvočna kompozicija Postmodernizem – minimalizem Glasbeno življenje na Slovenskem Časovne vzporednice

64 64 67 72 77 84 87 92

a. co m

Uvodne enote Glasba kot znanost in umetnost Zvok in glasba kot sproščanje Glasbeni utrinki z različnih koncev sveta Znanost in umetnost v 20. in 21. stoletju Uvod v glasbo 20. in 21. stoletja

96 96 102 104

Rock in popularna glasba Najbolj priljubljene rockovske podzvrsti Rock v Sloveniji

107 107 112

Narodnozabavna glasba

115

Zaključne enote Kabaret, muzikal in rock opera Glasba in film Glasba in ples Terapevtski plesi Glasbeni poklici

117 117 123 126 132 136

Skozi igro do utrjevanja znanja

139

Skladatelji in druge osebnosti: izgovarjava

145

Pesmarica

150

kn

jig

ar n

Jazz Najbolj priljubljeni jazzovski slogi Simfonični jazz Jazz v Sloveniji

S poševnim tiskom so označene dodatne priporočljive vsebine, ki jih lahko učiteljica/učitelj obravnava po lastni presoji.

Glasba 9 SDZ 2020 notranjost.indd 3

16/07/2020 13:44

KLJUČNI POJMI glasbena akustika, Pitagora, monokord, Fibonaccijevo zaporedje števil, zlati rez, zlata spirala

a. co m

Uvodne enote GLASBA KOT ZNANOST IN UMETNOST

Glasbo lahko razumemo kot znanost in umetnost, obe področji pa sta med seboj tesno povezani, saj temeljita na matematičnih pravilih, ustvarjalnem mišljenju in navdihu. Lahko bi rekli, da je znanost glasba uma, glasba pa znanost srca.

Pisanje glasbe je tako rekoč matematična naloga sestavljanja različnih zvokov, tonskih višin, ritmov, tempov in harmonij.

Matematika in fizika sta povezani z mnogimi glasbenimi pojavi in pojmi.

Opišeta lahko na primer:

ar n

• nihanje strune: debelejša struna – nižji ton, tanjša struna – višji ton; • frekvenco tona (število nihajev na sekundo): manj nihajev – nižji ton, več nihajev – višji ton); • različne akustične pojave: zvočno barvo in odmev akustičnih glasbil, arhitekturno zasnovo koncertnih dvoran; • ritmične vzorce, taktovske načine; • sestavo intervalov in akordov.

jig

Vsak zvok je v osnovi fizikalni pojav – valovanje, ki se širi po prostoru do naših ušes. Veda, ki to preučuje, pa se imenuje glasbena akustika.

kn

Skica monokorda

Že grški filozof in znanstvenik Pitagora je odkril številčna razmerja med toni. Poskuse je izvajal na monokordu – glasbilu z eno struno, namenjeno akustičnim meritvam. Z delitvijo strune na pol (v razmerju 2 : 1), je dobil ton z dvakrat višjo frekvenco (oktavo), z razmerjem 2 : 3 je dobil kvinto, z razmerjem 3 : 4 pa kvarto.

Pitagora in njegovi učenci so glasbo uvrstili med štiri naravoslovne znanosti (ob geometriji, aritmetiki in astronomiji), zaradi njenega vpliva prek čutil na dušo pa so jo še posebej cenili.

Nekateri skladatelji so v svojih delih sledili Fibonaccijevemu zaporedju števil, v katerem si števila sledijo tako, da je naslednje število seštevek predhodnih dveh:

0 1 1 2 3 5 8 13 21 34 55 89 144 233 …

4

Glasba 9 SDZ 2020 notranjost.indd 4

16/07/2020 13:44

1

Nadaljuj zaporedje.

a. co m

Skladba za godala, tolkala in čelesto Béle Bartóka na primer šteje 89 taktov, njen vrhunec pa je v 55. taktu. Claude Debussy je v skladbi Dialog morja z vetrom napisal 55 taktov dolg uvod, ki ga lahko razdelimo na 5 delov po 21, 8, 8, 5 in 13 taktov. Fibonaccijeva števila najdemo tudi v Preludiju v C-duru skladatelja Frédérica Chopina, ki je dolg 34 taktov, vrhunec skladbe je v 21. taktu, prvi večji harmonski premik pa se zgodi v 13. taktu.

Prerez jabolka

jig

Sončnica

ar n

Sicer se Fibonaccijevo zaporedje pojavlja tudi v drugih umetnostih in predvsem v naravi. Sončnica ima na primer v enem nizu semen 34 spiralnih zavojev, v drugem pa 55. Okoli našega osončja kroži 8 planetov. Človek ima en nos, dve očesi, dvoje ušes, po 2 zgornja in spodnja uda, po 5 prstov na vsakem, od katerih ima vsak po 3 členke.

Prerez papaje

Razmisli, kje še lahko najdeš pojave, povezane s Fibonaccijevimi števili.

Napiši jih nekaj.

kn

2

V naravi in umetnosti je zelo zanimiv tudi matematični pojav zlati rez – razmerje, pri katerem je manjši del proti večjemu v istem razmerju kot večji del proti celoti, znaša pa približno 1,6.

a

b

a + b a : b = (a + b) : a

5

Glasba 9 SDZ 2020 notranjost.indd 5

16/07/2020 13:44

Uvodne enote

Pri zlatem pravokotniku sta stranici v razmerju zlatega reza. Če ga razdelimo na kvadrat in manjši pravokotnik ter vse pravokotnike tako delimo naprej, dobimo vse manjše kvadrate in pravokotnike v istem razmerju. Če v vsak kvadrat vrišemo četrtino kroga, dobimo zlato spiralo, ki se zelo pogosto pojavlja v naravi in umetnosti.

b

a

a + b Zlati pravokotnik

Zlata spirala

Spiralna galaksija

Grški tempelj

jig

ar n

Fosilna najdba

a. co m

a

kn

Človek

A ekspozicija: 38 taktov

B izpeljava in repriza: 62 taktov

C 1. stavek: 100 taktov

B : A = 1,6

Glasba: Mozartova Sonata v C-duru – 1. stavek

3

Poišči še kakšen primer zlatega reza oziroma zlate spirale v umetnosti in naravi.

4

Na spletnem portalu YouTube poišči prispevke, ki opisujejo pravila zlatega reza pri snemanju filma (pod pojmi Golden ratio/Rule of Thirds, movie/film). Pozorno si oglej izbrani film in opazuj postavitev glavnega junaka v kadru (na zaslonu). a) Kateri film si izbral/-a?

b) Ali se pojavi en sam igralec večinoma na sredini zaslona ali bolj na njegovi tretjini?

6

Glasba 9 SDZ 2020 notranjost.indd 6

16/07/2020 13:44

PONOVI 1 Zakaj lahko glasbo označimo kot znanost in tudi kot umetnost?

2 S katerimi glasbenimi pojavi sta povezani matematika in fizika?

3 Kateri grški filozof in znanstvenik je odkril matematična razmerja med toni in kako?

a. co m

4 Kako in po kakšnem pravilu si sledijo števila v Fibonaccijevem zaporedju?

5 Kje vse lahko najdemo Fibonaccijeva števila?

6 Kateri glasbeniki so jim sledili?

7 Kaj je zlati rez in kaj zlata spirala?

8 Kje v naravi in v katerih umetnostih ju zasledimo?

POVZETEK

• Glasbo lahko razumemo kot znanost in umetnost, saj obe področji uporabljata matematična pravila, ustvarjalno mišljenje in navdih.

ar n

• Matematika in fizika sta povezani z mnogimi glasbenimi pojavi in pojmi.

Opišeta lahko na primer nihanje strune, višji in nižji ton, akustiko glasbil in arhitekturno zasnovo koncertnih dvoran.

• Grški filozof in znanstvenik Pitagora je s poskusi na enostrunskem glasbilu monokord odkril matematična razmerja med toni.

kn

Zapiski

jig

• Z naravo in umetnostjo so povezani tudi Fibonaccijeva števila in zlati rez.

7

Glasba 9 SDZ 2020 notranjost.indd 7

16/07/2020 13:44

Uvodne enote

sproščanje z zvokom, gongi, himalajske pojoče posode, zvočne kopeli, glasbena terapija, komorni a, Alfred Tomatis

ZVOK IN GLASBA KOT SPROŠČANJE Sproščanje z zvokom je ena najstarejših sprostitvenih tehnik, njegove pozitivne učinke pa danes potrjujejo tudi sodobna znanost in praktične izkušnje. Že od nekdaj so na različnih koncih sveta uporabljali zvok z namenom, da bi dosegli ravnovesje na duševni in telesni ravni. Želja po spoznavanju svojih notranjih sil in narave je pripeljala do igranja na gonge na Kitajskem, uporabe himalajskih pojočih posod v Nepalu, Indiji in na Tibetu ter do bobnanja na različna tolkala po vsem svetu. Danes poleg naravnih zvokov starih glasbil, ki jih ponovno odkrivamo, uporabljamo tudi sodobno tehnologijo.

1

1. Marjan Šijanec Da Lontano (Od daleč) – sproščanje ob glasbi

a. co m

KLJUČNI POJMI

Poslušaj glasbeni primer Da Lontano (Od daleč) – sproščanje ob glasbi, v katerem poleg elektronskega zvoka intervala čiste kvinte slišiš tudi druge spremljajoče zvoke.

Komu in zakaj bi tovrstno sproščanje ob zvokih priporočil/-a?

ar n

Različni zvoki vplivajo na človeka različno. Nekateri sprožajo v nas ugodje, drugi prav nasprotno. Vsakdanji hrup iz okolja povzroča v nas neravnovesje, izbrani usmerjeni zvoki pa harmonijo telesa in duha.

kn

jig

Danes so v svetu in pri nas zelo obiskane zvočne kopeli, ki so namenjene sproščanju. Ko smo pri zvočni kopeli obdani z zvokom, občutimo pretok zvočnih vibracij skozi naše telo kot mravljinčenje, toploto, vibriranje itd.

Poleg gongov in himalajskih zvočnih posod se pri zvočnih kopelih uporabljajo tudi različna tolkala, piščali in brenkala.

2. Zvoki gongov ter himalajskih in kristalnih pojočih posod

Zvočna kopel s himalajskimi pojočimi posodami 2

Zvočna kopel z gongom

Prisluhni zvokom gongov ter kristalnih in himalajskih pojočih posod. a) Pred poslušanjem za nekaj časa zapri oči in spremljaj svoj vdih in izdih. b) Ko zaslišiš zvoke, jih umirjeno spremljaj. c) Kako doživljaš tovrstno sprostitev?

8

Glasba 9 SDZ 2020 notranjost.indd 8

16/07/2020 13:44

Glasbila za glasbeno terapijo

a. co m

Poleg sproščanja z zvokom se je v zgodovini uveljavila tudi glasbena terapija, ki vključuje petje, igranje na glasbila, poslušanje in ustvarjanje glasbe ter gibanje ob njej. Z njo lahko izboljšamo kakovost življenja.

V današnjem času so orkestri in komorne skupine večinoma uglašene na izhodiščno frekvenco 440 Hz (hercev), ki velja za tako imenovani komorni a (a1). To je ton, ki ga zaigra oboa pred začetkom koncerta, vsa druga glasbila pa se uglasijo po njej.

3

ar n

Za namene sproščanja z zvokom in glasbo praviloma uporabljamo uglasitev tona a1 na 432 herca.

Na spletnem portalu poišči dva posnetka pesmi May It Be znane pevke Enye – enega, ki je uglašen na izhodiščno frekvenco 440 hercev, in drugega z uglasitvijo na 432 hercev. Najprej poslušaj prvega, nato drugega.

jig

Ali zaznaš razliko med uglasitvama? Katera ti je bližja in zakaj?

kn

Posebna kombinacija zvočnih frekvenc in glasbe je terapija, ki jo je utemeljil francoski zdravnik Alfred Tomatis. Z njo terapevti odpravljajo ali lajšajo težave, kot so disleksija, motnje avtističnega spektra, čustvena neravnovesja, težave pri govoru ter motnja pozornosti in hiperaktivnosti. Glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta in gregorijanskemu koralu so dodane določene frekvence, ki jih predvajamo s posebnimi slušalkami.

4

Na spletu poišči posnetke razlage delovanja terapije Alfreda Tomatisa (na spletni strani tomatis.com) in jih poslušaj. Poišči še besedila v slovenščini o tem. Napiši nekaj dejstev, ki si si jih zapomnil/-a.

MINUTA ZA RAZMISLEK

Če želite spoznati skrivnosti vesolja, razmišljajte v smeri energije, vibracij in frekvenc.

(Nikola Tesla)

9

Glasba 9 SDZ 2020 notranjost.indd 9

16/07/2020 13:44

PONOVI 1 Kako bi opisal/-a sproščanje z zvokom?

2 Katera glasbila uporabljajo pri zvočnih kopelih?

3 Katere dejavnosti spadajo v glasbeno terapijo?

a. co m

4 Katera je izhodiščna uglasitev za orkestre in katera je najbolj uveljavljena uglasitev pri zvočnem in glasbenem sproščanju?

5 Katere težave lahko ublažimo ali celo odpravimo s pomočjo terapije zdravnika Alfreda Tomatisa?

POVZETEK

• Sproščanje z zvokom je ena najstarejših sprostitvenih tehnik, njen namen pa je doseči pozitivne spremembe na duševni in telesni ravni.

• Pri zvočnih kopelih najpogosteje igrajo na gonge, himalajske pojoče posode, različna tolkala, piščali in brenkala.

• Glasbena terapija je prav tako namenjena izboljšanju kakovosti življenja.

ar n

• Glasbena terapija vsebuje petje, igranje na glasbila, poslušanje in ustvarjanje glasbe ter gibanje ob njej.

jig

kn

Zapiski

• Uspešno kombinacijo zvočne in glasbene terapije je razvil zdravnik Alfred Tomatis.

10

Glasba 9 SDZ 2020 notranjost.indd 10

16/07/2020 13:44

Uvodne enote

GLASBENI UTRINKI Z RAZLIČNIH KONCEV SVETA

1

Poslušaj klasično glasbo iz Egipta in Indije, ki ju najdeš na spletu (pod pojmi Egyptian Classical Music, Classical Indian Music). a) Kaj meniš, ali bi klasično izobražen glasbenik iz zahodnega sveta z lahkoto izvajal glasbo iz Egipta in Indije?

b) Poišči še odlomek iz kitajske opere (chinese opera). Ali ima kaj skupnega z opernim petjem v Evropi? V čem se razlikuje?

ar n

V današnjem času hitrega pretoka informacij prihaja tudi do vse večjega prepletanja glasbe različnih kultur. V Sloveniji že dolgo potekajo nastopi glasbenikov z vseh celin in se vrstijo raznovrstne delavnice glasbenih in plesnih veščin – tečaji afriškega bobnanja, igranja na didžeridu, plesanje klasičnih indijskih plesov, kot je bharatanatjam, ali izvajanje stilizirane borilno-plesne tradicije capoeira iz Brazilije.

Na spletu si poglej posamezne primere prej omenjenih glasbenih tradicij. Kateri bi se najraje pridružil/-a in zakaj?

kn

jig

2

etnomuzikologija, afriško bobnanje, didžeridu, glasbe sveta, čakra, krožno dihanje, raga, Glasbeno­ narodopisni inštitut ZRC SAZU

a. co m

Nekoč je bil priljubljen rek, da je glasba univerzalni jezik, ki ga razumejo vsi ljudje sveta. Vendar tako kot obstajajo v različnih kulturah različni govorni jeziki, obstajajo tudi različne glasbene govorice – različni »glasbeni jeziki«.

Veda, ki preučuje glasbo različnih narodov in etničnih skupin, se imenuje etnomuzikologija.

KLJUČNI POJMI

Izvajalec borilno-plesne tradicije capoeira

Igranje didžeriduja na evropskih ulicah

MINUTA ZA RAZMISLEK

Glasba nas združuje.

Omogoča nam, da izkusimo enaka čustva.

Ljudje po vsem svetu so enaki v srcu in duši.

Ne glede na to, kateri jezik govorimo, kakšna je barva naše kože, kakšna so naša politična prepričanja ter kako izražamo svojo ljubezen in vero – glasba dokazuje: vsi smo enaki.

(John Denver)

DIDŽERIDU je glasbilo avstralskega izvora, narejeno iz votlega evkalipta, ki so ga izdolbli termiti, dodelal pa človek.

BHARATANATJAM je oblika indijskega klasičnega plesa z religiozno tematiko.

CAPOEIRA je afrobrazilska borilna veščina, ki združuje elemente plesa, akrobatike in glasbe.

Na različnih koncih sveta se razni glasbeni vplivi prepletajo. Polke in valčke na primer izvajajo ameriški staroselci, bolivijsko-brazilsko Lambado Romi na Kosovu itd. Skupnosti staroselcev, od avstralskih aboriginov do severnoevropskih Samijev, z moderniziranimi verzijami svoje tradicijske

11

Glasba 9 SDZ 2020 notranjost.indd 11

16/07/2020 13:45