jig GLASBA a
8 DANES
kn
rn
a. co m
in nekoč
Glasba 8 UCB 2019 notranjost.indd 1
30/05/2019 13:51
dr. Albinca Pesek
Glasba danes in nekoč 8
Učbenik za glasbeno umetnost v 8. razredu osnovne šole
a. co m
Strokovni pregled: dr. Karmen Salmič Kovačič, dr. Urša Šivic, Jerneja Bombek Jezikovni pregled: Andreja Blažič Klemenc Notografija: Blaž Rojko Ilustracije: Mojca Sekulič Fo Fotografije: Diomedia, Getty Images, Shutterstock, Wikimedia Commons, arhiv Občine Šentjur, Narodna in univerzitetna knjižnica, Prešernovo gledališče Kranj, Pošta Slovenije, Rydo, Slovensko narodno gledališče Maribor (natančen seznam je na koncu gradiva) Uredila: dr. Zala Mikeln Seznam sodelujočih evalvatorjev je naveden na 3. strani ovitka. Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet
Ljubljana 2019
ar n
Oblikovanje: Grega Inkret Prelom: Blaž Hribar Tisk: Grafostil, d. o. o. 3. izdaja Naklada: 2000 izvodov
jig
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Glasba danes in nekoč 8 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 198. seji dne 21. 3. 2019 s sklepom št. 613-1/2019/3 potrdil kot učbenik za glasbeno umetnost v 8. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2019). Vse pravice pridržane.
kn
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(075.2)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
Glasba 8 UCB 2019 notranjost.indd 2
PESEK, Albinca Glasba danes in nekoč 8. [Učbenik za glasbeno umetnost v 8. razredu osnovne šole] / Albinca Pesek ; [ilustracije Mojca Sekulič Fo ; fotografije Diomedia ... et al.]. - 3. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2019 ISBN 978-961-271-926-5 COBISS.SI-ID 299687936
30/05/2019 13:51
kn
jig
ar n
a. co m
Uvodne enote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Dobrodošli v glasbeni svet osmega razreda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Naša glasba v vesolju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Humor v glasbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Rokoko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Klasicizem v glasbeni umetnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Dunajski klasiki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Joseph Haydn – oče simfonije in godalnega kvarteta . . . . . . . . . . . . . . .13 Wolfgang Amadeus Mozart – čudežni deček . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Ludwig van Beethoven – romantični klasicist . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21 Časovne vzporednice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Glasba v času klasicizma na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 Časovne vzporednice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Romantika v glasbeni umetnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 Prvi nemški in avstrijski romantiki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Franz Schubert – mojster samospeva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36 Felix Mendelssohn Bartholdy – ponovni odkritelj J. S. Bacha . . . . . . . . . . 38 Robert Schumann – Sanjarjenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40 Virtuozi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Niccolò Paganini – vražji goslač . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41 Frédéric Chopin – pesnik klavirja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42 Franz Liszt – madžarski virtuoz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Absolutna in programska glasba (nova romantika) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Johannes Brahms – skladatelj absolutne glasbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Hector Berlioz – skladatelj programske glasbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Gustav Mahler – zasanjani dirigent . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49 Glasbeno gledališče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Gioacchino Rossini – mojster opere buffe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Giuseppe Verdi – italijanski operni velikan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 Richard Wagner – začetnik glasbene drame . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55 Jacques Offenbach – mojster operete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57 Johann Strauss, mlajši – kralj valčka in mojster dunajske operete . . . . . . . 58 Georges Bizet – operni realist . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60 Giacomo Puccini – operni verist . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .61 Nacionalne šole . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62 Bedřich Smetana – češki domoljub . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62 Antonín Dvořák – češki simfonik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63 Modest Petrovič Musorgski – član ruske peterice . . . . . . . . . . . . . . . . . .64 Peter Iljič Čajkovski – romantik svetovne slave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Edvard Grieg – Chopin severa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68 Jean Sibelius – finski romantik in modernist . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69 Časovne vzporednice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70 Glasba v času romantike na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .72 Skladatelji in njihova dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73 Benjamin Ipavec – zdravnik in skladatelj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .75 Anton Foerster – Gorenjski slavček . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .77 Časovne vzporednice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78 Seznam zvočnih primerov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .81 Mini leksikon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .86 Skladatelji in druge osebnosti: izgovarjava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Pesmarica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94
Glasba 8 UCB 2019 notranjost.indd 3
30/05/2019 13:51
a. co m
Uvodne enote DOBRODOŠLI V GLASBENI SVET OSMEGA RAZREDA 1
1. Murat & Jose Bli so muzičarji 2. Murat & Jose Od ljudi za ljudi
Poslušaj besedilo priljubljenih slovenskih raperjev Murata in Josa, ki bosta šaljivo napovedala, s katerimi skladatelji in glasbenimi oblikami se boš seznanil/-a v tem šolskem letu. Katera imena in glasbene pojme si si zapomnil/-a?
Poslušaj še pesem Od ljudi za ljudi istih avtorjev. Razmisli o vsebini in se v razredu pogovori o sporočilu besedila.
kn
jig
ar n
2
Murat & Jose 3
Ali poznaš še kakšne slovenske raperje, ki pišejo in izvajajo pesmi na tematiko nestrpnosti med ljudmi, neenakosti, neodgovornega ravnanja z naravo in ljudmi?
4
Glasba 8 UCB 2019 notranjost.indd 4
30/05/2019 13:51
NAŠA GLASBA V VESOLJU
KLJUČNA POJMA
a. co m
Leta 1977 so Američani v vesolje izstrelili sondi Voyager 1 in Voyager 2, ki sta s seboj ponesli tudi podatke o človeški civilizaciji. Na pozlačeni bakreni plošči z naslovom Zvoki Zemlje so shranjeni zvoki narave in oglašanja živali, človeški govor (pozdravi v različnih jezikih), zvočni zapisi ljudske in umetne glasbe ter slike.
Zvoki Zemlje, Voyager
ar n
Galaksija
Vesoljska sonda Voyager
a) Na seznamu del klasične glasbe, poslane v vesolje (glej glasbene primere desno), je tudi skladatelj, ki si ga pri glasbeni umetnosti spoznal/-a že v 7. razredu. Kateri?
jig
1
Pozlačena bakrena gramofonska plošča Zvoki Zemlje
b) Poslušaj glasbene primere. Izberi tiste, ki so ti najbolj všeč, in povej, zakaj.
Razmisli o tem, katere pogoje bi morali imeti prebivalci drugega planeta, da bi lahko slišali našo glasbo. Kateri odgovor je z našega zornega kota napačen?
kn
2
3. Johann Sebastian Bach Brandenburški koncert št. 2 (1. stavek – Alla breve) 4. Johann Sebastian Bach Gavota in rondo iz Partite št. 3 v E-duru za violino solo 5. Wolfgang Amadeus Mozart Arija Kraljice noči iz opere Čarobna piščal 6. Igor Stravinski Žrtveni ples iz baleta Posvečenje pomladi 7. Johann Sebastian Bach Preludij v C-duru iz zbirke Dobro uglašeni klavir II 8. Ludwig van Beethoven Simfonija št. 5 (1. stavek – Allegro con brio) 9. Ludwig van Beethoven Kavatina iz Godalnega kvarteta št. 13
a. Predvajalnik za zvok. b. Vakuum. c. Zrak ali drugi medij za širjenje zvoka.
3
Katera glasba, ki jo rad/-a poslušaš, je po tvojem mnenju tako zelo zanimiva, da bi jo želel/-a deliti z morebitnimi prebivalci drugje v vesolju?
5
Glasba 8 UCB 2019 notranjost.indd 5
30/05/2019 13:51
Uvodne enote
HUMOR V GLASBI G lasba lahko vzbuja različna čustva, misli in občutke. Spomni se, kaj si doživel/-a ob poslušanju različnih glasbenih zvrsti (klasične, ljudske, popularne glasbe, jazza in drugih). Naštej naslove skladb, njihove avtorje ter opiši svoje notranje doživljanje ob njih.
2
Tokrat se bomo ukvarjali s skladbami in izvajalci različnih glasbenih zvrsti, ki so v svojem ustvarjanju uporabili humor. Katero glasbeno delo po tvojem mnenju vsebuje največ humorja?
a. co m
10. Johann Sebastian Bach Musette (priredba) 11. Gioacchino Rossini Mačji duet 12. Rudy Wiedoeft Sax-o-phun 13. Slovenska ljudska pesem Stari mož z ženo v koš 14. Wolfgang Amadeus Mozart/ Bojan Cvetrežnik Olimpijada smeha
1
Johann Sebastian Bach: Musette (priredba) Gioacchino Rossini: Mačji duet Rudy Wiedoeft: Sax-o-phun
Slovenska ljudska pesem Stari mož z ženo v koš
ar n
Wolfgang Amadeus Mozart/Bojan Cvetrežnik: Olimpijada smeha
3
a) Izmisli si pesem ali kratko skladbico, v kateri boš uporabil/-a izrazna sredstva, povezana s humornimi elementi. b) Kratko besedilo zapiši v zvezek, zapoj ali ritmično izgovarjaj v obliki rapa.
kn
jig
c) V razredu si izberi glasbilo in nanj zaigraj svojo glasbeno misel na šaljiv način.
PONOVI
POVZETEK
1 K aterih skladateljev se spomniš iz rapanja Murata in Josa?
• Pesem raperjev Murata in Josa Bli so muzičarji predstavi snov osmega razreda.
2 N aštej nekaj skladateljev in/ali glasbenih del, ki s sondama Voyager I in II potujejo skozi vesolje.
• Sondi Voyager I in II sta v vesolje med drugim ponesli tudi izbor zahodnoevropske ljudske in umetne glasbe.
3 N a kakšne načine lahko glasbeniki ustvarijo komičnost v glasbi (glas, glasbilo, besedilo, interpretacija, igra …)?
• Glasba vzbuja različna čustva, tudi humor. Vsebujejo ga glasbe različnih zvrsti.
6
Glasba 8 UCB 2019 notranjost.indd 6
30/05/2019 13:51
ROKOKO
KLJUČNI POJMI
Sredi 18. stoletja, ko je bil baročni slog na vrhuncu, se je v Franciji kot njegova zadnja stopnja in prehod v klasicizem razvila slogovna smer rokoko. Izraz izhaja iz francoščine in označuje predvsem drobne okraske v obliki kamenčkov in školjkic, ki so značilni za upodabljajočo in likovno umetnost v tem času.
SKLADATELJA
a. co m
V likovni umetnosti se rokoko kaže v ljubkosti, okrašenosti in razkošju oblik.
rokoko, okraski – predložki in trilčki, homofonija, polifonija
Značilni umetnik tega obdobja je Jean-Honoré Fragonard, čigar reprodukcije slik in gobelinov še danes krasijo številne domove.
Jean-Philippe Rameau, Carl Philipp Emanuel Bach
ar n
TRILČKI in PREDLOŽKI so melodični okraski, ki so v notnem tekstu označeni z manjšimi notami ali dodatnimi znaki.
Jean-Honoré Fragonard: Gugalnica
predložek
Pozlačena posoda iz rokokoja
jig
Rokoko je prepoznaven tudi v posebni urejenosti salonov in hiš, ki so polni pozlačenih okraskov školjkastih in vijugastih oblik. 1
a) Na spletnih straneh poišči rokokojske obleke (pod pojmi rococo dress, rococo costume) in jih opiši. b) Kako bi se počutil/-a v takšni obleki?
trilček
HOMOFONIJA je način sočasnega zvenenja več glasov, pri katerem melodično izstopa en glas ob harmonski spremljavi drugih. POLIFONIJA je način sočasnega zvenenja več glasov, pri katerem so vsi glasovi med seboj razmeroma enakovredni.
kn
Tudi za glasbo v tem slogu so po eni strani značilni okraski – trilčki, predložki itd., po drugi strani pa gracioznost (lahkotnost, igrivost) glavne melodije ob spremljavi preproste harmonije. Baročna polifonija se že postopoma umika homofoniji klasicizma.
Pomembna skladatelja tega obdobja sta Jean-Philippe Rameau (1683–1764) in Carl Philipp Emanuel Bach (1714–1788). Zadnji je bil sin velikega baročnega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha. Deloval je kot čembalist na dvoru pruskega kralja Friderika Velikega, ki je bil tudi sam glasbenik – skladatelj in flavtist.
Jean-Philippe Rameau
Carl Philipp Emanuel Bach
7
Glasba 8 UCB 2019 notranjost.indd 7
30/05/2019 13:51
Uvodne enote
2
a) Poslušaj skladbo za čembalo Kokoš (La Poule) francoskega skladatelja Jeana-Philippa Rameauja. b) S katerimi glasbenimi sredstvi skladatelj oponaša oglašanje kokoši?
a. co m
c) Na spletu poišči še kakšnega slovenskega in tujega skladatelja, ki ima v naslovu svojega dela omenjeno kokoš. (Npr. Kokoš – Quam gallina, Živalski karneval, Ples piščančkov v jajčnih lupinah).
č) Nekateri glasbeniki z elektronskimi zvoki preoblikujejo glasove kokoši in drugih živali ter se tako šaljivo poigravajo z njimi. Na spletnem portalu YouTube si oglej posnetek »Techno chicken«. Kaj meniš o tovrstnih izvedbah?
Friderik Veliki igra na flavto v svojem rokokojskem salonu (detajl).
3
b) V razredu se pogovori o melodiji, ritmu in izraznosti.
c) Katere skupne značilnosti ima ta glasba z Rameaujevo skladbo Kokoš (La Poule) in v čem se od nje razlikuje?
ar n
15. Jean-Philippe Rameau Kokoš (La Poule) 16. Carl Philipp Emanuel Bach Koncert za flavto v A-duru (1. stavek – Allegro)
a) Poslušaj 1. stavek – Allegro iz Koncerta za flavto v A-duru skladatelja Carla Philippa Emanuela Bacha.
MINUTA ZA RAZMISLEK
jig
Do vseh verstev moramo gojiti strpnost – vsak mora namreč v nebesa po svoje. (Friderik Veliki)
PONOVI
kn
1 K ateri glasbeni slog se je začel razvijati v času, ko je bil barok na vrhuncu? 2 Kaj je značilno za rokoko v vseh umetnostih? 3 K atera skladatelja smo omenili v okviru rokokoja? 4 Kateri pruski kralj je bil tudi sam glasbenik? • Ruski skladatelj Peter Iljič Čajkovski, ki ga boš spoznal/-a v okviru romantike, je napisal skladbo z naslovom Variacije na rokokojsko temo. Skladbo poišči na spletu in na osnovi poslušanja ugotovi, ali ima téma res značilnosti rokokoja (The Variations on a Rococo Theme, Op. 33, for cello and orchestra).
POVZETEK • V sredini 18. stoletja se je na vrhuncu baroka razvila slogovno nova glasbena smer – rokoko. • Izraz rokoko označuje predvsem drobne okraske, značilne za umetnost v tem času. • Za slikarstvo, arhitekturo in glasbo je značilno drobno in bogato okrasje. • V glasbi prevladuje homofonija, melodija pa izraža lahkotnost in igrivost. • Pomembna skladatelja sta bila Jean-Philippe Rameau in Carl Philipp Emanuel Bach. • Pruski kralj Friderik Veliki je bil tudi sam glasbenik.
8
Glasba 8 UCB 2019 notranjost.indd 8
30/05/2019 13:51
UVOD
a. co m
Klasicizem v glasbeni umetnosti KLJUČNI POJMI
Ali si se že kdaj srečal/-a s pojmoma klasika in klasicizem? V nadaljevanju izberi enega ali več pravilnih odgovorov. Kaj pomeni: – da je nekdo klasično oblečen? 1
– da posluša klasično glasbo?
a. Da posluša lestvico popularnih 20. b. Da posluša skladbe umetniške vrednosti iz različnih slogovnih obdobij. c. Da posluša glasbo različnih žanrov, ki imajo trajno vrednost.
ar n
a. Da je oblečen po zadnji modi. b. Da nosi obleke, ki so lepe in sprejemljive daljši čas. c. Da ima babičino garderobo.
klasika, klasicizem, crescendo, decrescendo, sonatna oblika, sonata, Mala nočna glasba
MINUTA ZA RAZMISLEK
Da bi dosegli velike stvari, je potrebno dvoje: načrt in ne čisto dovolj časa. (Leonard Bernstein)
– da bere književne klasike?
a. Da bere književnost starih Grkov in Rimljanov. b. Da bere moderne stripe. c. Da bere knjige, ki so se ohranile zaradi trajne vrednosti ne glede na obdobje, v katerem so nastale.
jig
kn
Beseda klasika izvira iz latinske besede classicus, s katero so označevali rimske meščane, ki so po bogastvu pripadali prvemu od petih razredov. V prenesenem pomenu ta beseda pomeni nekaj najboljšega, vzornega oziroma nekaj, kar ohrani vrednost dalj časa. In kaj je klasicizem? To je slog v umetnosti, ki se je v glasbi začel sredi 18. stoletja in je izzvenel v zgodnjem 19. stoletju. Ustvarjalci so iskali navdih v antični umetnosti, ki temelji na ravnovesju med obliko in vsebino, hkrati pa na preprostosti in razumljivosti. Glasba v klasicizmu pretežno izraža radost do življenja ter poudarja enakost med ljudmi. Meščanstvo se je v tistem času vedno bolj krepilo, čeprav so glasbeniki ostajali še večinoma v službi plemstva in fevdalnih vladarjev.
9
Glasba 8 UCB 2019 notranjost.indd 9
30/05/2019 13:51
Klasicizem v glasbeni umetnosti
V nasprotju z baročno in renesančno glasbo, v kateri se v obliki polifonije pogosto prepleta več enakovrednih melodij, v klasicizmu običajno prevladuje ena glasbena misel, drugi glasovi pa jo harmonsko podpirajo. Za klasicizem je torej značilna homofonija. V primerjavi z baročnim razpredanjem in okrašeno melodiko rokokoja so melodije – téme klasicističnih mojstrov spevne in preproste.
V nasprotju z baročno kontrastno dinamiko forte – piano je dinamika v klasicizmu natančneje opredeljena in postopna: naraščajoča – crescendo in pojemajoča – decrescendo. Pojavijo se nova glasbila (npr. klarinet) in novi glasbeni sestavi (klavirski, pihalni, godalni trio, godalni kvartet, klavirski kvintet itd.). Orkester se poveča in pripravi pot današnjemu simfoničnemu orkestru.
Izoblikuje se sonatna oblika, ki temelji na kontrastu dveh tem, njunem »konfliktu« in »pomiritvi«. Večstavčna inštrumentalna skladba iz treh ali štirih stavkov, od katerih je prvi v sonatni obliki, se imenuje sonata. Značilna je za večino inštrumentalne glasbe v klasicizmu – od skladb za solistična glasbila do skladb za različne komorne sestave (npr. pihalni trio, godalni kvartet itd.) in glasbe za orkester (simfonija, koncert, operna uvertura).
ar n
CRESCENDO (it., izg. krešendo) pomeni postopno naraščanje zvočne jakosti ). (oznaka: DECRESCENDO (it., izg. dekrešendo) pomeni postopno pojemanje zvočne jakosti (oznaka: ).
a. co m
Enakomeren ritmični utrip v klasicizmu ni več pomemben. Hitrost izvajanja glasbe skladatelji natančneje določajo in zabeležijo – npr. koliko četrtink naj bi zaigrali v eni minuti ( = 74).
kn
jig
Tudi likovna umetnost in arhitektura se zgledujeta po antični umetnosti.
Rimski Panteon iz 2. stoletja
Knjižnica Univerze v Virginiji, ki jo je projektiral Thomas Jefferson ob koncu 18. stoletja. 2
17. Wolfgang Amadeus Mozart Mala nočna glasba (1. stavek – Allegro)
a) Poslušaj 1. stavek Mozartove serenade Mala nočna glasba. Po večkratnem poslušanju lahko pripevaš glavno temo, pomagaš si lahko z notnim zapisom na naslednji strani.
10
Glasba 8 UCB 2019 notranjost.indd 10
30/05/2019 13:51
Mala nočna glasba Eine Kleine Nachtmusik (1. stavek (Mvt.–1)odlomek)
Allegro q = 132
œ ‰ œ œ ‰ œ œ œ œ œ œ Œ J J
a. co m
œ œ Œ 4œ ‰ j œ ‰ j œ œ &4 œ œ œ
Wolfgang Wolfgang Amadeus Amadeus Mozart Mozart (1732–1809) (1756–1791)
œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ & œJ ‰ œ œ . œ. œ œ œ œ œ. œ. œ œ œ œ œ. œ. œ œ œ œ œ Œ œ & œ œ œ œ œ œ. œ. œ ‰ œ ‰ œ ‰ Œ & J J J œ œ œ. œ. œ œ œ œ ˙
œ œœœ œ ˙
ar n
&
˙
˙
˙
œ œ œ œ œ œ
œ œ œ. œ. œ œ œ. œ.
˙
œ œœœ œ ˙
Ó
b) Ali lahko v skladbi odkriješ značilnosti glasbe iz obdobja klasicizma? Katere?
jig
c) Na spletu poišči grafično animacijo poteka prvega stavka Mozartove skladbe Mala nočna glasba (The first movement of Mozart‘s Eine Kleine Nachtmusik, with an animated graphical score) v izvedbi Wilfred Symphony Orchestra. č) Skladbo najprej poslušaj in spremljaj grafični prikaz.
kn
d) Pri ponovnem poslušanju s ploskanjem ritmično spremljaj izbrano melodično linijo – npr. violine z glavno temo ali basovsko linijo. e) Kako bi primerjal/-a poslušanje ob ploskanju s poslušanjem brez gibanja?
MINUTA ZA RAZMISLEK
Mozartova glasba je tako čista in lepa, da je zame kakor odsev notranje lepote vsemirja. (Albert Einstein)
11
Glasba 8 UCB 2019 notranjost.indd 11
30/05/2019 13:51
PONOVI 1 Kaj pomenita pojma klasika in klasicizem? 2 Č asovno opredeli obdobje klasicizma v glasbeni umetnosti. 3 Po katerem obdobju iz preteklosti se zgleduje?
• Beseda klasika pomeni nekaj najboljšega, vzornega. • Klasicizem je obdobje v umetnosti, ki traja od sredine 18. stoletja do zgodnjega 19. stoletja.
a. co m
4 K akšni so naslednji elementi glasbe v klasicizmu: melodija, ritem, dinamika, glasbila in glasbeni sestavi?
POVZETEK
5 Katera je glavna glasbena oblika v klasicizmu? ako se imenuje večstavčna inštrumentalna 6 K skladba iz treh ali štirih stavkov, od katerih je prvi v sonatni obliki?
7 K atero skladbo smo poslušali kot vzor klasicistične glasbene oblike in kdo jo je napisal? • Na spletu poišči partituro skladbe Mala nočna glasba (Eine kleine Nachtmusik) in ugotovi, za katera glasbila je napisana. Kako imenujemo tovrstni glasbeni sestav?
• Melodije so preproste, spevne in prepoznavne.
• Enakomernost ritma ni več tako pomembna. • V dinamiki se pojavi postopnost: naraščanje (crescendo) in pojemanje glasnosti (decrescendo). • Pojavijo se nova glasbila (npr. klarinet) in novi inštrumentalni sestavi.
• Izoblikujeta se sonatna oblika in večstavčna inštrumentalna skladba, ki se imenuje sonata.
ar n
• Razišči, katere stavbe v tvojem kraju (ali v večjem mestu poleg tvojega kraja) so zgrajene v obdobju klasicizma.
• Za skladbe je značilna ena sama melodija – homofonija, ki so ji drugi glasovi podrejeni.
kn
jig
• Pojma crescendo in decrescendo uporabljajo tudi v medicinski znanosti. Razišči, v povezavi s katerim organom in s katero boleznijo.
• Kot vzor klasicistične glasbene oblike smo poslušali 1. stavek iz Male nočne glasbe W. A. Mozarta.
12
Glasba 8 UCB 2019 notranjost.indd 12
30/05/2019 13:51