9789612719241

puš mru Kam e r P ja t a k, K Slemenja

E V R BA A K I JEZ

a. co m

Tanja

kn

jig

ar n

o ih šol slovenščin srednjih strokovn a z ik n e ij in Učb u gimnaz v 4. letnik

BJ4 UCB 2019 notranjost.indd 1

24/05/2019 14:03

Tanja Slemenjak, mag. Katja Premru Kampuš

Barve jezika 4

Učbenik za slovenščino v 4. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol Urednica: Andreja Ponikvar Recenzentki: dr. Andreja Žele, Špela Kajič Kmetič Lektorica: dr. Nataša Hribar

Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje: Urška Dolenc Prelom: Danilo Frlež Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Ljubljana 2019

a. co m

Ilustracije: Miroslav Mrva/Umer, d. o. o.

Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)

ar n

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Barve jezika 4 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 199. seji dne 18. 4. 2019 s sklepom št. 613-1/2019/127 potrdil kot učbenik za slovenščino – jezik v 4. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2019). Vse pravice pridržane.

kn

jig

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

BJ4 UCB 2019 notranjost.indd 2

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3) SLEMENJAK, Tanja Barve jezika. Učbenik za slovenščino v 4. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Tanja Slemenjak, Katja Premru Kampuš ; [ilustracije Miroslav Mrva ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2019 ISBN 978-961-271-924-1 1. Premru Kampuš, Katja COBISS.SI-ID 300058624

24/05/2019 14:03

KAZALO

4 6 10

2 RAZVOJ SODOBNEGA KNJIŽNEGA JEZIKA IN NJEGOVA VLOGA • Katero vlogo ima slovenski jezik v življenju posameznika?

• Katero vlogo ima slovenski jezik v javnosti?

• Katero vlogo ima slovenski jezik v Sloveniji, Evropski uniji in po svetu?

16 18 20 24

3 TVORBA BESEDIL • Katere so funkcijske zvrsti jezika?

• Kako sprejemamo in tvorimo uradovalna besedila?

• Kako tvorimo spremni dopis (uradno prošnjo, prijavo, ponudbo, motivacijsko pismo)?

• Kako tvorimo življenjepis?

• Kako tvorimo javna besedila?

• Kako sprejemamo in tvorimo oglaševalska besedila?

30 32 36 40 44 50 52

POVZEMIMO

54

SLOVENSKI JEZIK SKOZI ČAS

56 58

kn

jig

ar n

STVARNO KAZALO

a. co m

1 TVORBA BESED • Zakaj in kako tvorimo nove besede?

• Katere vrste tvorjenk tvorimo?

BJ4 UCB 2019 notranjost.indd 3

24/05/2019 14:03

1

a. co m

TVORBA BESED

kn

jig

ar n

• Zakaj in kako tvorimo nove besede?

• Katere vrste tvorjenk tvorimo?

BJ4 UCB 2019 notranjost.indd 4

24/05/2019 14:03

Če so besede kot gradniki za boljše odnose in plemenitejši svet, jih je redko kdaj preveč.

(Nataša Ličen)

kn

jig

ar n

a. co m

B M L E O N G E A D T Ž T E K S T A T I E R R I N S T A G R A M O V K A R L L A V Š E Č K A T I T K N I L J J V L O G A N J E I V

BJ4 UCB 2019 notranjost.indd 5

24/05/2019 14:03

6

TVORBA BESED

ZAKAJ IN KAKO TVORIMO NOVE BESEDE? PREDEN ZAČNEMO

a. co m

1. Poimenujte plod in predmete na slikah z eno besedo.

Opazujte zgradbo besed, s katerimi ste poimenovali to, kar je na slikah, in jim določite morfeme (koren, končnico, obrazilo).

2. Navedite nekaj besed, ki so nastale v zadnjem času.

3. Kaj menite o novotvorjenkah, kot so fejmič, samovšeček, odfrendati, tekstati, instagramovka, trolanje?

BERIMO

ar n

1 BERNARD NEŽMAH 1. 3. | MLADINA 9 | KULTURA | KNJIGA

Ur. Aleksandra Bizjak Končar in Marko Snoj: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika

jig

ZRC SAZU, Ljubljana 2012

Kolikšna je torej bera novih besed v zadnjih dvajsetih letih?

Za več kot 400 strani, kar govori o spreminjanju moderne slovenščine.

kn

Po eni strani gre za nove predmete in pojme, kot so »vuvuzela«, »viagra«, »biodiverziteta«, »franšiza«, »evroskeptik«, »t-shirt«, »vinjeta«, »gandža«, »all inclusive«, kjer je jezik preprosto prevzel tuje izraze.

Po drugi je spontano tvoril nove izpeljanke kot v primerih »janšist«, »esdeesovec«, spet kdaj je nekdanjim popačenkam in slengu dal status knjižnih terminov: »gastarbajter«, »čefur«, »čapec«, drugod je besedam pripisal moderne pomene: »limonada« (TV-nadaljevanka), »črv« (računalniški), »stisniti« (datoteko), »zadet« (od trave), »pirat« (glasbeni, filmski). Ker pa sočasno s tvorbo novih besed izginjata tudi njihov smisel in raba, je slovar kdaj spomenik mrtvim besedam: »SKD-ejevec« spada že v zgodovino jezika, »LDS-ovec« pa je z marginalizacijo stranke praktično pred izumrtjem. Paradoksalna je frekvenca besede »enoumje«, ki je danes v pogosti rabi, v času dejanskega enoumja pa ni bila uporabljana za oznako tedanje dobe. Za mnoge besede bi sicer težko rekli, da so ravno nove – »ksenofob«, »antipropaganda«, »detabuizirati«, »motivator«, »seksizem« etc., nov je manj purističen uredniški pristop, ko besede, ki so domovale v slovarjih tujk, zdaj sprejme v okrilje slovarja knjižnega jezika. Sicer pomemben prispevek k slovaropisju, vendar bi pričakovali bistveno večji projekt: posodobljeni SSKJ, ki bi v tradicionalno besedišče vključil nove pojme in pomene besed, manj rabljene pa bodisi izločil ali pa jim pripisal kvalifikator »zastarelo«.

BJ4 UCB 2019 notranjost.indd 6

24/05/2019 14:03

TVORBA BESED

2

7

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša › Jezikovno svetovanje So smetnjaki »medovarni« ali »medvedovarni«?

Vprašanje:

a. co m

Mene pa zanima, kateri prevod bear-resistant compost bin je pravilnejši – medovaren ali medvedovaren smetnjak/zabojnik? Ali bi bilo bolje kar opisno, npr. zabojnik z zaščito proti medvedom?

Odgovor:

Pridevnik medovaren (npr. smetnjak, kompostnik) je v primerjavi z medvedovaren kratek, gospodaren, in ko se ga navadimo, nam lahko pomeni ‚tak, ki ščiti, varuje vsebino pred medvedi‘. Pri slovensko govorečih/pišočih ta oblika ne sme povzročiti zmede ali nejasnosti; če predvidevamo, da se bo to zgodilo ali morda celo dogajalo, recimo če raba pridevnika medovaren ne bo dovolj pogosta, moramo biti do nje zadržani, saj imamo na drugi strani povednejšo obliko medvedovaren. V prvem delu ima medo…, ki se nanaša na med, tako kot v medonosen, medovit ‚tak, ki daje med‘ ali v medojed ‚medved‘. Pri sprejetju te oblike se moramo odreči potrebi po enakopisni/enakoglasni tvorjenki, ki bi pomenila ‚v medu obstojen‘, tako kot »ognjevaren« pomeni ‚v ognju obstojen, ognjevzdržen‘, saj bi to povzročilo kolizijo.

Vsaj pri delu resnih slovensko govorečih in pišočih lahko računamo na zavračanje te oblike, saj bodo medo.. povezovali z otroškim poimenovanjem medveda.

ar n

Pridevnik medvedovaren je z besedotvornega stališča neoporečen, pomensko jasen in brez možnosti, da bi lahko bil v kakem delu razumljen kot slogovno zaznamovan, vendar je dolg, kar pa je najbrž tudi njegova edina slabost.

jig

Pogled na slovenske rezultate v Googlu kaže danes, 14. junija 2016, prevlado oblike medovaren ob le peščici zapisov medvedovaren (24 : 3). V taki neodločenosti bi prepustil rabo ene ali druge oblike (v istem besedilu seveda dosledno) drugim uporabnikom in počakal, da prihodnost pokaže plebiscitarno odločitev: oboje je slovensko, krajša oblika ni barbarska. Gotovo pa je: ker si z medvedi delimo življenjsko okolje, se bo število naprav, ki bodo manjšale možnosti domnevnih medvedjih zlorab, povečevalo, torej bo tudi poimenovalnih potreb več. Zgodi se, da za kako novo napravo sploh nimamo domačega poimenovanja, tu pa imamo razkošje kar dveh, vendar sta konkurenčni.

kn

Peter Weiss (junij 2016)

RAZMISLIMO

1. Preberite prvo besedilo in pojasnite, zakaj nastajajo nove besede.

2. Kako nastanejo nove besede?

3. Kaj je potrebno, da nova beseda preide v slovar?

4. Kaj pomenijo besede jezik, stran (v knjigi), limonada, enoumje, stisniti in štiristo?

5. Besede prepišite v zvezek in jim določite morfemsko zgradbo. Morfeme tudi poimenujte. jezik stran limonada enoumje pripisati štiristo Kako imenujemo besede, ki so zgrajene samo iz korena in končnice, in kako besede, ki imajo poleg korena in končnice še obrazilo (predpono, medpono ali pripono)?

Kakšen morfem je končnica in kakšen obrazilo?

BJ4 UCB 2019 notranjost.indd 7

24/05/2019 14:03

8

TVORBA BESED

kn

jig

ar n

a. co m

6. Opazujte besede in ugotovite, katera skupina besed je netvorjena in katera je tvorjena.

Utemeljite odgovor. a) kolo, mi, mlad, naš, en, piti, včeraj, zelo, pred, in, tudi b) kolesce, mladenka, midva, napiti se, včerajšnji, dobro, seveda Tvorjenim besedam določite besedotvorno podstavo in obrazilo.

7. Ugotovite, kaj je pomenska razlaga besed in kaj pomenski opis navedenih besed. limonada – pijača iz limon, vode in sladkorja to, kar je iz limone

smerjenost v en sam način enoumje – u to, kar je iz enega uma pripisati – dodatno, zraven (na)pisati pisati zraven

štiristo – število ali številka 400 štiri sto Kako imenujemo pomenski opis besede?

V čem je razlika med pomensko razlago besede in skladenjsko oz. govorno podstavo besede?

8. Napišite pomensko razlago (pomagajte si s SSKJ2) in skladenjsko podstavo tvorjenk. všeček črnogradnja oddati 9. Napišite govorno podstavo tvorjenk. seveda bržkone enaindvajset 1 0. Tvorjenkam iz 8. in 9. naloge določite zgradbo (besedotvorno podstavo in obrazilo).

11. Napišite pomensko razlago (pomagajte si s SSKJ2) in skladenjsko podstavo tvorjenk. fejmič samovšeček odfrendati tekstati instagramovec 12. Tvorjenkam iz 11. naloge določite zgradbo (določite jim besedotvorno podstavo in obrazilo; obrazilo tudi poimenujte).

1 3. Opazujte besede. kolesce – kolesca – kolešček konj – konji – konjeniški lep – lepa – lepotica voziti – vozim – vožnja V katerih primerih je tvorjena nova beseda in v katerih samo druga oblike dane besede?

1 4. Na katero težavo opozarja avtor odgovora v drugem besedilu? Katero tvorjenko predlaga kot najustreznejši prevod angleške besede? Zakaj?

1 5. Katero besedo bi izbrali vi? Zakaj? Na spletu preverite, katera oblika se uveljavlja.

1 6. Kaj menite o besedah, ki so navedene na naslovni strani poglavja? Kaj pomenijo? Ali se bodo uveljavile v slovenskem jeziku?

17. Opazujte novotvorjene besede v oglaševalskih besedilih. Kakšen je njihov namen in kako učinkujejo? Ponazorite s primeri.

1 8. Oglejte si Slovar novejšega besedja in portal Razvezani jezik. Katere nove besede bi predlagali vi?

BJ4 UCB 2019 notranjost.indd 8

24/05/2019 14:03

9

TVORBA BESED

USVOJIMO Nove besede nastajajo po posebnem besedotvornem postopku iz besednih zvez. Besedno zvezo, ki je pomenski opis oz. pomenska podstava nove besede, iz katere je razviden tudi besedotvorni predhodnik besede, imenujemo skladenjska podstava (pri sklopih se imenuje govorna podstava). Ta se razlikuje od razlage pomena besede, npr.

a. co m

Nove besede nastajajo zaradi potrebe po poimenovanju novih predmetov, pojmov, postopkov. Posebna veja vede o besedah, ki pojasnjuje tvorbo besed, se imenuje besedotvorje. Besedišče slovenskega knjižnega jezika je sestavljeno iz dveh skupin besed: • iz netvorjenih besed – te niso nastale iz drugih besed in so zgrajene iz korena (del besede, ki je skupen vsem besedam iz iste besedne družine, npr. -pis-) in končnice (končnica je obrazilo, ki določa sklon, spol, število in glagolsko osebo besede, npr. hiš-a, lep-ø, cvet-ovi, teč-eva); • iz tvorjenih besed – te so nastale iz drugih besed in so zgrajene iz besedotvorne podstave in obrazila. Besedotvorna podstava je del ene ali več besed, iz katerih smo tvorili novo besedo in smo jim odvzeli slovnične lastnosti (končnice za spol, sklon, število ali osebo, končnico nedoločnika; včasih je besedotvorna podstava ista kot koren besed), npr. hiša → hiš-. Besedotvorno obrazilo je eden ali več morfemov, ki jih pri tvorbi nove besede dodamo besedotvorni podstavi, npr. -ica → hišica. Obrazilo ima predmetni pomen tistega dela besedne zveze, ki ni bil izbran za besedotvorno podstavo tvorjenke, npr. majhna hiša → hiš-ica.

TVORJENE BESEDE (TVORJENKE)

eno- ali večdelna besedotvorna podstava + eno- ali večmorfemsko obrazilo (pripona, medpona, predpona; medpona in pripona, predpona in pripona; prosti morfem)

jig

koren + končnica

govor-ø, hiš-a, zna-ti

hiš-ica, Zagor-je, črn-o-las, hrib-o-laz-ec, za-pis, za-misliti se

kn

Nove besede nastajajo tako, da: • novo besedo tvorimo iz znanega domačega besedišča (npr. všeč – všeček, sosednji potnik – sopotnik); • novo besedo tvorimo iz prevzete besede z dodajanjem obrazil (npr. twiter – tvitati, formula – formulirati, tehnika – biotehnika); • skušamo za prevzeto besedo tvoriti domačo besedo (npr. hashtag – ključnik, twiter – čivkar/ čivkač, jacuzzi – brbotalnik); • obstoječi besedi dodamo sodobne pomene (npr. limonada – pijača, osladna televizijska nadaljevanka; črv – žival, škodljiv računalniški program); • v knjižni jezik prevzamemo besede iz neknjižnih zvrsti (npr. čefur, gastarbajter).

BJ4 UCB 2019 notranjost.indd 9

Pozorni moramo biti na to, kdaj tvorimo novo besedo in kdaj tvorimo samo obliko besede, npr. mlad – mladost → tvorba nove besede mladega → tvorba oblike besede (rodilnik ednine moškega spola) V slovenskem jeziku nenehno nastajajo nove besede ali novi pomeni obstoječih besed, kar dokazuje, da je slovenščina živ ter besedotvorno močan in inovativen jezik. Posebej živahno je tvorjenje novih besed v neknjižnih jezikovnih zvrsteh (nekatere od teh zaradi pogostosti rabe celo preidejo v knjižno zvrst) in pri tvorjenju oglaševalskih besedil. Najnovejše besede, ki jih še ni v SSKJ² ali drugih slovarjih, so zajete v Sprotni slovar slovenskega jezika (2016), predlagajo pa jih tudi jezikovni uporabniki. Nove besede lahko posamezniki predlagajo tudi na portalu Razvezani jezik (prosti slovar žive slovenščine).

ar n

NETVORJENE BESEDE

črnina – lastnost črnega, črna barva; črna, žalna obleka; črno, temno vino; trta s temnim grozdjem; kar je črno sploh → razlaga pomena besede – ta/tista, ki je črna → skladenjska podstava besede

KLJUČNE BESEDE • • • • • • • •

tvorjene in netvorjene besede koren besede končnica besedotvorna podstava besedotvorno obrazilo skladenjska podstava govorna podstava sklopov pomenska razlaga besede

24/05/2019 14:03

10

TVORBA BESED

KATERE VRSTE TVORJENK TVORIMO? PREDEN ZAČNEMO

a. co m

1. Ugotovite, pomen katerih besed je predstavljen v razlagah (pomoč: vse besede so iz besedne družine s korenom -voz-). a) vozilo, navadno s štirimi kolesi, za prevoz ljudi in tovora, ki ga vleče vprežna žival b) manjšalnica od voz c) sprehajati se z dojenčkom v vozičku č) mostu podoben objekt za prehod vozil nad cesto ali železniško progo d) ozka, preprosta pot za vprežna vozila 2. Katere besede iz 1. naloge so netvorjene in katere tvorjene?

3. Tvorjenim besedam iz 1. naloge določite besedotvorno podstavo in obrazilo.

kn

jig

ar n

BERIMO

BJ4 UCB 2019 notranjost.indd 10

24/05/2019 14:03