9789612718923

GLASBA jig a

7 DANES

kn

rn

a. co m

in nekoč

Glasba 7 SDZ notranjost.indd 1

19.9.2018 11:50:22

dr. Albinca Pesek

Glasba danes in nekoč 7

Samostojni delovni zvezek za glasbeno umetnost v 7. razredu osnovne šole

a. co m

Strokovni pregled: dr. Karmen Salmič Kovačič, dr. Urša Šivic, Jerneja Bombek Jezikovni pregled: Andreja Blažič Klemenc Notografija: Marjan Šijanec, Blaž Rojko (pesmarica) Ilustracije: Mojca Sekulič Fo Fotografije: Diomedia, Getty Images, Bridgeman Images, Art Concerts, Wikimedia Commons, Fototeka Pokrajinskega muzeja Ptuj, Metod Blejc, Jerneja Bombek, Miran Mišo Hochstätter, Janez Jocif, Luka Kaše, Jože Maček, Milan Markelj, AP, Zvonko Rebrica, Marjan Šijanec, Tadeja Škorja, Darja Štravs Tisu Strokovna sodelavka pri nalogah: dr. Marija Mihevc Uredila: dr. Albinca Pesek Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d.o.o.

Za založbo: Maruša Dejak

Ljubljana 2021

ar n

Oblikovanje: Grega Inkret Prelom: David Guček, Studio Signum, d.o.o.

Tisk: Zrinski, d. o. o.

3. izdaja Naklada: 2.000 izvodov

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2018). Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(075.2)(076)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

PESEK, Albinca Glasba danes in nekoč 7. [Samostojni delovni zvezek za glasbeno umetnost v 7. razredu osnovne šole] [Dva medija] / Albinca Pesek ; [ilustracije Mojca Sekulič ; fotografije Diomedia ... et al.]. - 3. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-292-117-0 COBISS.SI-ID 36128259

2

Glasba 7 SDZ notranjost.indd 2

19/01/2021 13:00

Uvodne enote Obdobja splošne zgodovine in zgodovine glasbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Zvok, šum, ton, glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Glasba in mi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

a. co m

Prazgodovina Začetki glasbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11 Časovne vzporednice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Glasba v starem veku Egipt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Mezopotamija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15 Kitajska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Indija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 Antika: kulturi stare Grčije in Rima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Antična glasba na ozemlju današnje Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Časovne vzporednice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

ar n

Glasba v srednjem veku Enoglasna cerkvena glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 Posvetna glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Pesniki in pevci posvetnih pesmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33 Srednjeveško večglasje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Inštrumentalna glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36 Glasba na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Časovne vzporednice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

jig

Glasba v renesansi Vokalna glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42 Inštrumentalna glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46 Plesi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Renesančna glasba na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53 Časovne vzporednice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

kn

Glasba v baroku Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60 Skladatelji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65 Claudio Monteverdi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 Henry Purcell . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66 Marc-Antoine Charpentier . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Johann Sebastian Bach . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Georg Friedrich Händel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .74 Antonio Vivaldi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Giuseppe Tartini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78 Plesi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Glasbeni barok na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Časovne vzporednice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Skozi igro do utrjevanja znanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .86 Seznam zvočnih primerov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Mini leksikon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92 Skladatelji in druge osebnosti: izgovarjava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Gibanje ob poslušanju glasbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Pesmarica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Dnevnik poslušanja glasbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 3

Glasba 7 SDZ notranjost.indd 3

19.9.2018 11:50:23

a. co m

Uvodne enote OBDOBJA SPLOŠNE ZGODOVINE IN ZGODOVINE GLASBE

KLJUČNI POJMI prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek, sodobnost, renesansa, barok

ar n

sod ob no st

V sedmem razredu boš spoznaval/-a glasbo od njenega začetka do vključno baroka.

Splošno zgodovino delimo na prazgodovino, stari vek, srednji vek, novi vek in sodobnost. Slogovna obdobja različnih umetnosti (besedne, likovne, glasbene …) se vedno ne ujemajo natančno z njenimi ločnicami niti med seboj. Renesansa v glasbeni umetnosti nastopi konec srednjega veka in traja do leta 1600 v novem veku. Sledijo ji barok ter druga obdobja, ki jih boš spoznal/-a v višjih razredih.

1918 1900

n

jem štet m aši

0

p o na še m

šte tju

100

pr

ed 100

1800

200

200

ansa

ovina od

stari vek

jig barok

novi vek

es ren

kn

propad Zahodnega rimskega 476 cesarstva

900

prazg

1492

500 1420

800

500 600

700

600

1400

e iv j 700 dn k

odkritje Amerike

300

400

k

400

st

i ve

1600

1000

ar

1600

300

ek iv

1700

3500

ar

3000

1750

st

2000

1300

sre dn

sre

ji v ek

800

1200 1100

1000

900

4

Glasba 7 SDZ notranjost.indd 4

19.9.2018 11:50:23

S črtami poveži obdobja splošne zgodovine in zgodovine glasbe z ustreznimi letnicami.

BAROK

RENESANSA

600

2000 PR. N. ŠT.

STARI VEK

Ustvarjen/-a sem, da ustvarjam. (neznani avtor)

PRAZGODOVINA

45.000 PR. N. ŠT.

1500

1700

K posameznim slikam pripiši ustrezno zgodovinsko oziroma umetnostno obdobje: prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek (renesansa), novi vek (barok). Pomagaj si s spletnimi stranmi.

ar n

2

SREDNJI VEK

MINUTA ZA RAZMISLEK

a. co m

1

Družina avstralopitekov

kn

jig

Prizor iz življenja na gradu

Cerkvene orgle

Delfi: razvaline preročišča

Tizianova slika mlade žene

5

Glasba 7 SDZ notranjost.indd 5

19.9.2018 11:50:33

Uvodne enote

ZVOK, ŠUM, TON, GLASBA zvok, ultrazvok, infrazvok, šum, pok, ton, glasba

1

Ali si se že kdaj vprašal/-a, kaj pomenijo pojmi zvok, šum, pok, ton, glasba?

2

Razmisli, katere zvoke bi slišal/-a pri posameznih slikah. Na črte pod njimi napiši številke, pri čemer številka 1 pomeni zvok, številka 2 šum, številka 3 pok, številka 4 ton(e) in številka 5 glasbo.

a. co m

KLJUČNI POJMI

MINUTA ZA RAZMISLEK

Glasba lahko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi. (Bono)

1

ar n

Zvok je vse, kar slišimo. Poznamo tudi zvoke pod (ultrazvok) in nad (infrazvok) območjem našega zaznavanja. Šum je zvok, ki mu ne moremo določiti tonske višine.

Pok je sunkovit, kratkotrajen zvočni pojav, ki mu ne moremo določiti tonske višine, temveč samo zvočno barvo.

Ton je zvok, ki mu lahko določimo tonsko višino.

Ena od mnogih definicij pravi, da je glasba urejeno in oblikovano zaporedje tonov, drugih zvokov in tišine.

1

1

1

1

3

Zakaj je številka 1 povsod že napisana?

4

Kaj je nasprotje zvoka?

5

Naštej različne šume in poke.

6

Z lastnimi glasbili ustvari različne zvoke in jih poimenuj.

kn

jig

1

6

Glasba 7 SDZ notranjost.indd 6

19.9.2018 11:50:43

GLASBA IN MI Navedenih je nekaj misli znanih osebnosti o glasbi. Katera ti je najbližja in zakaj?

Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo umiriti vse skrbi in vse bolečine srca.

Dramatik WILLIAM SHAKESPEARE (1564—1616)

Glasba je edini hrup, za katerega mora človek plačati.

a. co m

1

Dramatik ALEXANDRE DUMAS (1802—1870)

Ne dajte narodu samo glasbe, ki ustreza vašemu okusu, vaših temeljito izobraženih umetnikov, temveč tudi druge dobre muzike …

Brez glasbe bi bilo življenje zmota.

Skladatelj in glasbeni urednik GOJMIR KREK (1875—1942)

ar n

Filozof FRIEDRICH NIETZSCHE (1844—1900)

jig

Ne razumem, zakaj se ljudje bojijo novih zamisli v glasbi.

Jaz se bojim starih.

kn

Skladatelj JOHN CAGE (1912—1992)

2

Kako bi opisal/-a pomen glasbe oziroma njeno vlogo v svojem življenju?

7

Glasba 7 SDZ notranjost.indd 7

19.9.2018 11:50:45

Uvodne enote

Razmisli o nastanku glasbe. Kaj meniš, kdaj je nastala?

4

Poslušaj pet glasbenih primerov: a/ Razvrsti jih po časovnem zaporedju tako, da napišeš številko 1 pred tistim glasbenim primerom, ki je po tvojem mnenju najstarejši, številko 2 pred tistim, ki je nastal takoj za njim, itd.

a. co m

b/ S krivuljami različnih barv poveži kvadrate ob naslovih skladb s slikami, ki najverjetneje sovpadajo z obdobji njihovega nastanka. c/ Pogovori se o značaju posameznega glasbenega primera.

ar n

1. Richard Strauss Tako je govoril Zaratustra 2. Igra s kamenčki (3000–2000 let pr. n. št.)

3. Gregorijanski koral 4. Johann Sebastian Bach Preludij v c-molu (Dobro uglašeni klavir I) 5. Edgar Varèse Elektronska pesnitev

3

Johann Sebastian Bach Preludij v c-molu

Edgar Varèse

Elektronska pesnitev

jig

Richard Strauss Tako je govoril Zaratustra

kn

Igra s kamenčki

Gregorijanski koral

8

Glasba 7 SDZ notranjost.indd 8

19.9.2018 11:50:49

č/ Kateri od glasbenih primerov te je najbolj pritegnil in zakaj?

MINUTA ZA RAZMISLEK

a. co m

Vsi otroci so umetniki.

Težje ostanemo umetniki tudi tedaj, ko odrastemo.

(Pablo Picasso)

kn

jig

ar n

d/ Svoje doživetje izbranega glasbenega primera likovno izrazi in/ali napiši domišljijsko zgodbo.

9

Glasba 7 SDZ notranjost.indd 9

19.9.2018 11:50:49

POVZETEK •V ečja slogovna obdobja v zgodovini glasbe do leta 1750 obsegajo prazgodovino, stari vek, srednji vek, renesanso in barok.

PONOVI

• Zvok je vse, kar slišimo.

1 K ako si sledijo obdobja splošne zgodovine in zgodovine glasbe od začetka do baroka?

Opredeli jih tudi z letnicami.

3 K aj pomenita pojma ultrazvok in infrazvok?

4 K atere glasbene primere si poslušal/-a?

• T on je zvok, ki mu lahko določimo tonsko višino.

a. co m

aj pomenijo pojmi zvok, šum, ton, glasba?

2 K

• Šum je zvok, ki mu ne moremo določiti tonske višine.

• Glasba je urejeno in oblikovano zaporedje tonov, šumov, različnih zvokov in tišine.

kn

jig

ar n

Zapiski

• Pok je sunkovit, kratkotrajen zvočni pojav, ki mu ne moremo določiti tonske višine, temveč samo zvočno barvo.

10

Glasba 7 SDZ notranjost.indd 10

19.9.2018 11:50:49

ZAČETKI GLASBE

a. co m

Prazgodovina KLJUČNI POJEM

paleolitska piščal

Glasba obstaja, odkar obstaja človek. Ljudski miti pripovedujejo, da je božjega izvora. Nekateri menijo, da se je petje po­ja­vilo pred igro na glasbila, drugi obratno. Vsekakor pa velja, da glasba spremlja človeka od najstarejših dni do danes.

Paleolitska piščal

ar n

Paleolitska piščal

jig

Domnevno najstarejše glasbilo na svetu je paleolitska piščal, ki so jo leta 1995 našli v jamskem najdišču Divje babe v dolini Idrijce. Stara naj bi bila okoli 60.000 let. Izdelana je iz stegnenice jamskega medveda, ki je na obeh straneh odlomljena, na eni strani pa ima štiri luknjice. Strokovnjaki so izdelali njeno kopijo, na katero lahko zaigramo.

Na spletni strani z naslovom Arheološki park Divje babe – Neandertalčeva piščal si poglej več zanimivosti o arheološkem najdišču.

2

Poslušaj odlomek iz skladbe sodobnega slovenskega skladatelja Nenada Firšta, ki ga je najdba tega domnevno najstarejšega glasbila tako navdušila, da je napisal skladbo Glasba divjih bab. Zazvenela je na kopiji paleolitske piščali in še na dveh pihalih. Katerih? Odgovora napiši na črti.

kn

1

6. Nenad Firšt Glasba divjih bab

Drugo najstarejšo piščal, narejeno iz čeljusti jamskega medveda, so našli v ledenodobnem jamskem najdišču Potočka zijalka. Stara naj bi bila približno 37.000 let.

11

Glasba 7 SDZ notranjost.indd 11

19.9.2018 11:50:51

Prazgodovina

Kaj pravi skladatelj o nastanku te skladbe?

MINUTA ZA RAZMISLEK

“Raziskovanje in oblikovanje novih zvočnih svetov sta veliko veselje in poslanstvo skladatelja. Ustvarjanje glasbe za domnevno najstarejše glasbilo, ki so ga odkrili ravno v naših krajih, mi je pomenilo velik izziv, saj sem se lahko poigraval z do tedaj nikoli slišanimi zvoki.”

Skladatelj Nenad Firšt (Foto: osebni arhiv)

a. co m

Učiti se glasbe pomeni učiti se popolnoma novega jezika. (neznani avtor)

V skandinavskih deželah so v izkopaninah našli ostanke glasbil, ki so stara okoli 12.000 let. Švedska arheologinja in glasbenica Cajsa S. Lund jih je rekonstruirala in posnela njihove zvoke.

3

Poslušaj dva glasbena primera.

Poskušaj ugotoviti, v katero skupino glasbil spadata glasbili, ki ju slišiš.

ar n

7. Posnetek zvokov dveh rekonstruiranih prazgodovinskih glasbil iz Skandinavije

Naberi ploščate kamne različnih velikosti, ki različno zvenijo.

To ugotoviš tako, da jih namestiš na rahlo vbočeno dlan in po njih udarjaš z manjšim kamnom. Dobil/-a boš glasbilo, ki ga imenujemo litofon. V razredu ustvarite ansambel litofonov in improvizirajte lastno skladbo.

jig

4

PONOVI

kn

1 O d kdaj obstaja glasba in kakšen izvor ji pripisujejo?

POVZETEK • Glasba je stara toliko, kolikor je staro človeštvo.

2 K atero glasbilo, najdeno v Sloveniji, je domnevno najstarejše na svetu? V katerem kraju so ga našli in koliko je staro?

• Domnevno najstarejše glasbilo na svetu je paleolitska piščal, ki so jo našli v jamskem najdišču Divje babe v dolini Idrijce. Stara je 60.000 let.

atero je drugo najstarejše glasbilo, ki so ga 3 K našli v Sloveniji? Iz česa je izdelano? Kje so ga našli in koliko je staro?

• Drugo najstarejše glasbilo, ki so ga našli v Sloveniji, je piščal, izdelana iz čeljusti jamskega medveda, stara pa je okoli 37.000 let.

je na evropskih tleh so še našli izkopanine 4 K starih glasbil?

• Slovenskega skladatelja Nenada Firšta je najdba paleolitske piščali tako navdušila, da je zanjo napisal skladbo Glasba divjih bab.

a katerih glasbilih izvajajo skladbo Glasba 5 N divjih bab Nenada Firšta?

12

Glasba 7 SDZ notranjost.indd 12

19.9.2018 11:50:51

ČASOVNE VZPOREDNICE // Pomagaj si s spletnimi stranmi.

Dopolni prazne prostore v časovnih vzporednicah.

NA SLOVENSKIH TLEH

Kameno orodje (10.000—6000 pr. n. št.)

Prva naselja, poljedelstvo in živinoreja (6000—2000 pr. n. št.)

Piščal iz Potočke zijalke, narejena iz čeljusti jamskega medveda (37.000 let pr. n. št.)

ar n

Willendorfska Venera, kipec iz apnenca, ki so ga našli v Willendorfu v Spodnji Avstriji.

(25.000—20.000 let pr. n. št.)

DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI

a. co m

UPODABLJAJOČA UMETNOST

kn

jig

Slika iz jame Altamira v Španiji (15.000—10.000 let pr. n. št.)

Koščene konice za kopja ali sulice iz Potočke zijalke

Paleolitska piščal iz Divjih bab (okoli 60.000 let pr. n. št.)

13

Glasba 7 SDZ notranjost.indd 13

19.9.2018 11:50:55