9789612718916

jig GLASBA a

7 DANES

kn

rn

a. co m

in nekoč

Glasba 7 UCB notranjost SS_GI.indd 1

19.9.2018 9:20:32

dr. Albinca Pesek

Glasba danes in nekoč 7

Učbenik za glasbeno umetnost v 7. razredu osnovne šole

a. co m

Strokovni pregled: dr. Karmen Salmič Kovačič, dr. Urša Šivic, Jerneja Bombek Jezikovni pregled: Andreja Blažič Klemenc Notografija: Marjan Šijanec, Blaž Rojko (pesmarica) Ilustracije: Mojca Sekulič Fo Fotografije: Diomedia, Getty Images, Bridgeman Images, Art Concerts, Wikimedia Commons, Fototeka Pokrajinskega muzeja Ptuj, Metod Blejc, Jerneja Bombek, Miran Mišo Hochstätter, Janez Jocif, Luka Kaše, Jože Maček, Milan Markelj, AP, Zvonko Rebrica, Marjan Šijanec, Tadeja Škorja, Darja Štravs Tisu Strokovna sodelavka pri nalogah: dr. Marija Mihevc Uredila: dr. Albinca Pesek Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d.o.o.

Za založbo: Maruša Kmet

Ljubljana 2019

ar n

Oblikovanje: Grega Inkret Prelom: David Guček, Studio Signum, d.o.o.

Tisk: Rotografika, d. o. o.

3. izdaja: 1. ponatis Naklada: 1500 izvodov

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Glasba danes in nekoč 7 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 192. seji dne 24. 5. 2018 s sklepom št. 613-1/2018/45 potrdil kot učbenik za glasbeno umetnost v 7. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2018). Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

PESEK, Albinca Glasba danes in nekoč 7. [Učbenik za glasbeno umetnost v 7. razredu osnovne šole] / Albinca Pesek ; [ilustracije Mojca Sekulič Fo ; fotografije Diomedia ... et al.]. - 3. izd., 1. ponatis. Ljubljana : Rokus Klett, 2019 ISBN 978-961-271-891-6 COBISS.SI-ID 300930560

2

Glasba 7 UCB notranjost.indd 2

23/07/2019 08:43

Uvodne enote Obdobja splošne zgodovine in zgodovine glasbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Zvok, šum, ton, glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Glasba in mi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

a. co m

Prazgodovina Začetki glasbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Časovne vzporednice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Glasba v starem veku Egipt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10 Mezopotamija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11 Kitajska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12 Indija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Antika: kulturi stare Grčije in Rima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16 Antična glasba na ozemlju današnje Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19 Časovne vzporednice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22

ar n

Glasba v srednjem veku Enoglasna cerkvena glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Posvetna glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Pesniki in pevci posvetnih pesmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29 Srednjeveško večglasje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 Inštrumentalna glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Glasba na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Časovne vzporednice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36

jig

Glasba v renesansi Vokalna glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Inštrumentalna glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Plesi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45 Renesančna glasba na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Časovne vzporednice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52

kn

Glasba v baroku Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54 Skladatelji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Claudio Monteverdi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58 Henry Purcell . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Marc-Antoine Charpentier . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .61 Johann Sebastian Bach . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62 Georg Friedrich Händel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66 Antonio Vivaldi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69 Giuseppe Tartini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Plesi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Glasbeni barok na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73 Časovne vzporednice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .76 Seznam zvočnih primerov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78 Mini leksikon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .82 Skladatelji in druge osebnosti: izgovarjava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .86 Pesmarica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .90

3

Glasba 7 UCB notranjost SS_GI.indd 3

19.9.2018 9:20:32

a. co m

Uvodne enote OBDOBJA SPLOŠNE ZGODOVINE IN ZGODOVINE GLASBE

KLJUČNI POJMI prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek, sodobnost, renesansa, barok

ar n

sod ob no st

V sedmem razredu boš spoznaval/-a glasbo od njenega začetka do vključno baroka.

Splošno zgodovino delimo na prazgodovino, stari vek, srednji vek, novi vek in sodobnost. Slogovna obdobja različnih umetnosti (besedne, likovne, glasbene …) se vedno ne ujemajo natančno z njenimi ločnicami niti med seboj. Renesansa v glasbeni umetnosti nastopi konec srednjega veka in traja do leta 1600 v novem veku. Sledijo ji barok ter druga obdobja, ki jih boš spoznal/-a v višjih razredih.

1918 1900

n

jem štet m aši

0

p o na še m

šte tju

100

pr

ed 100

1800

ansa

ovina od

stari vek

jig barok

novi vek

propad Zahodnega rimskega 476 cesarstva

900

es ren

prazg

kn

ek iv

1492

500 1420

800

500 600

700

600

1400

e iv j 700 dn k

odkritje Amerike

300

400

k

400

st

i ve

1600

1000

ar

1600

300

3500

st

2000

ar

3000

1750

1700

200

200

1300

sre dn

sre

ji v ek

800

1200 1100

1000

900

4

Glasba 7 UCB notranjost SS_GI.indd 4

19.9.2018 9:20:32

ZVOK, ŠUM, TON, GLASBA 1

Razmisli, katere zvoke bi slišal/-a pri posameznih slikah.

KLJUČNI POJMI zvok, ultrazvok, infrazvok, šum, pok, ton, glasba

a. co m

2

Ali si se že kdaj vprašal/-a, kaj pomenijo pojmi zvok, šum, pok, ton, glasba?

MINUTA ZA RAZMISLEK

jig

ar n

Glasba lahko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi. (Bono)

Kaj je nasprotje zvoka?

4

Naštej različne šume in poke.

5

Z lastnimi glasbili ustvari različne zvoke in jih poimenuj.

kn

3

Zvok je vse, kar slišimo. Poznamo tudi zvoke pod (ultrazvok) in nad (infrazvok) območjem našega zaznavanja. Šum je zvok, ki mu ne moremo določiti tonske višine.

Pok je sunkovit, kratkotrajen zvočni pojav, ki mu ne moremo določiti tonske višine, temveč samo zvočno barvo.

Ton je zvok, ki mu lahko določimo tonsko višino.

Ena od mnogih definicij pravi, da je glasba urejeno in oblikovano zaporedje tonov, drugih zvokov in tišine.

5

Glasba 7 UCB notranjost SS_GI.indd 5

19.9.2018 9:20:42

Uvodne enote

GLASBA IN MI Navedenih je nekaj misli znanih osebnosti o glasbi. Katera ti je najbližja in zakaj?

Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo umiriti vse skrbi in vse bolečine srca.

Dramatik WILLIAM SHAKESPEARE (1564—1616)

Ne razumem, zakaj se ljudje bojijo novih zamisli v glasbi.

Jaz se bojim starih.

Dramatik ALEXANDRE DUMAS (1802—1870)

Ne dajte narodu samo glasbe, ki ustreza vašemu okusu, vaših temeljito izobraženih umetnikov, temveč tudi druge dobre muzike …

Skladatelj in glasbeni urednik GOJMIR KREK (1875—1942)

ar n

Skladatelj JOHN CAGE (1912—1992)

Glasba je edini hrup, za katerega mora človek plačati.

a. co m

1

Poslušaj glasbene primere od 1.–5. ter jih poskušaj razvrstiti po času nastanka.

3

Kako bi opisal/-a pomen glasbe oziroma njeno vlogo v svojem življenju?

jig

2

kn

PONOVI

1 K ako si sledijo obdobja splošne zgodovine in zgodovine glasbe od začetka do baroka?

Opredeli jih tudi z letnicami.

aj pomenijo pojmi zvok, šum, ton, glasba?

2 K 3 K aj pomenita pojma ultrazvok in infrazvok?

POVZETEK •V ečja slogovna obdobja v zgodovini glasbe do leta 1750 obsegajo prazgodovino, stari vek, srednji vek, renesanso in barok.

• Zvok je vse, kar slišimo.

• Šum je zvok, ki mu ne moremo določiti tonske višine.

• T on je zvok, ki mu lahko določimo tonsko višino.

• Glasba je urejeno in oblikovano zaporedje tonov, šumov, različnih zvokov in tišine.

• Pok je sunkovit, kratkotrajen zvočni pojav, ki mu ne moremo določiti tonske višine, temveč samo zvočno barvo.

6

Glasba 7 UCB notranjost SS_GI.indd 6

19.9.2018 9:20:44

ZAČETKI GLASBE

a. co m

Prazgodovina KLJUČNI POJEM

paleolitska piščal

Glasba obstaja, odkar obstaja človek. Ljudski miti pripovedujejo, da je božjega izvora. Nekateri menijo, da se je petje po­ja­vilo pred igro na glasbila, drugi obratno. Vsekakor pa velja, da glasba spremlja človeka od najstarejših dni do danes.

Paleolitska piščal

ar n

Paleolitska piščal

jig

Domnevno najstarejše glasbilo na svetu je paleolitska piščal, ki so jo leta 1995 našli v jamskem najdišču Divje babe v dolini Idrijce. Stara naj bi bila okoli 60.000 let. Izdelana je iz stegnenice jamskega medveda, ki je na obeh straneh odlomljena, na eni strani pa ima štiri luknjice. Strokovnjaki so izdelali njeno kopijo, na katero lahko zaigramo.

Poslušaj odlomek iz skladbe sodobnega slovenskega skladatelja Nenada Firšta, ki ga je najdba tega domnevno najstarejšega glasbila tako navdušila, da je napisal skladbo Glasba divjih bab. Zazvenela je na kopiji paleolitske piščali in še na dveh pihalih. Katerih?

kn

1

6. Nenad Firšt Glasba divjih bab

Drugo najstarejšo piščal, narejeno iz čeljusti jamskega medveda, so našli v ledenodobnem jamskem najdišču Potočka zijalka. Stara naj bi bila približno 37.000 let.

7

Glasba 7 UCB notranjost SS_GI.indd 7

19.9.2018 9:20:46

Prazgodovina

Kaj pravi skladatelj o nastanku te skladbe?

MINUTA ZA RAZMISLEK

“Raziskovanje in oblikovanje novih zvočnih svetov sta veliko veselje in poslanstvo skladatelja. Ustvarjanje glasbe za domnevno najstarejše glasbilo, ki so ga odkrili ravno v naših krajih, mi je pomenilo velik izziv, saj sem se lahko poigraval z do tedaj nikoli slišanimi zvoki.”

Skladatelj Nenad Firšt

a. co m

Učiti se glasbe pomeni učiti se popolnoma novega jezika. (neznani avtor)

V skandinavskih deželah so v izkopaninah našli ostanke glasbil, ki so stara okoli 12.000 let. Švedska arheologinja in glasbenica Cajsa S. Lund jih je rekonstruirala in posnela njihove zvoke.

Poslušaj dva glasbena primera.

Poskušaj ugotoviti, v katero skupino glasbil spadata glasbili, ki ju slišiš.

3

Naberi ploščate kamne različnih velikosti, ki različno zvenijo.

To ugotoviš tako, da jih namestiš na rahlo vbočeno dlan in po njih udarjaš z manjšim kamnom. Dobil/-a boš glasbilo, ki ga imenujemo litofon. V razredu ustvarite ansambel litofonov in improvizirajte lastno skladbo.

jig

ar n

7. Posnetek zvokov dveh rekonstruiranih prazgodovinskih glasbil iz Skandinavije

2

PONOVI

1 O d kdaj obstaja glasba in kakšen izvor ji pripisujejo?

POVZETEK • Glasba je stara toliko, kolikor je staro človeštvo.

• Domnevno najstarejše glasbilo na svetu je paleolitska piščal, ki so jo našli v jamskem najdišču Divje babe v dolini Idrijce. Stara je 60.000 let.

atero je drugo najstarejše glasbilo, ki so ga 3 K našli v Sloveniji? Iz česa je izdelano? Kje so ga našli in koliko je staro?

• Drugo najstarejše glasbilo, ki so ga našli v Sloveniji, je piščal, izdelana iz čeljusti jamskega medveda, stara pa je okoli 37.000 let.

je na evropskih tleh so še našli izkopanine 4 K starih glasbil?

• Slovenskega skladatelja Nenada Firšta je najdba paleolitske piščali tako navdušila, da je zanjo napisal skladbo Glasba divjih bab.

kn

2 K atero glasbilo, najdeno v Sloveniji, je domnevno najstarejše na svetu? V katerem kraju so ga našli in koliko je staro?

a katerih glasbilih izvajajo skladbo Glasba 5 N divjih bab Nenada Firšta?

8

Glasba 7 UCB notranjost SS_GI.indd 8

19.9.2018 9:20:47

ČASOVNE VZPOREDNICE NA SLOVENSKIH TLEH

Kameno orodje (10.000—6000 pr. n. št.)

Prva naselja, poljedelstvo in živinoreja (6000—2000 pr. n. št.)

Piščal iz Potočke zijalke, narejena iz čeljusti jamskega medveda (37.000 let pr. n. št.)

ar n

Willendorfska Venera, kipec iz apnenca, ki so ga našli v Willendorfu v Spodnji Avstriji.

(25.000—20.000 let pr. n. št.)

DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI

a. co m

UPODABLJAJOČA UMETNOST

kn

jig

Slika iz jame Altamira v Španiji (15.000—10.000 let pr. n. št.)

Koščene konice za kopja ali sulice iz Potočke zijalke

Paleolitska piščal iz Divjih bab (okoli 60.000 let pr. n. št.)

9

Glasba 7 UCB notranjost SS_GI.indd 9

19.9.2018 9:20:51

KLJUČNI POJMI Hathor, harfa iz Ura, ud, bobni, trstene piščali, pentatonika, Gajatri mantra, sanskrt, harmonij

EGIPT

a. co m

Glasba v starem veku V deželi ob Nilu se je približno 3000 let pr. n. št. začela razvijati kulturno bogata civilizacija. O njenem glasbenem življenju lahko sklepamo na temelju arheoloških najdb, večinoma slikarij v faraonskih grobnicah, in po ohranjenih glasbilih, ki so jih dajali v grobnice.

Stari Egipčani so imeli poklicne glasbenike za igranje različnim družbenim slojem in ob različnih dogodkih. Za eno največjih časti je veljalo igranje in petje egipčanskim bogovom, na primer boginji Hathor, ki je bila med drugim tudi boginja glasbe. Ob teh priložnostih so večinoma pele in igrale ženske.

kn

jig

ar n

Egipt – kaj nam sedanjost lahko pove o preteklosti glasbe

Egipčanske glasbenice (freski)

MINUTA ZA RAZMISLEK

Kdo smo, določa le naša predstava o tem, kdo smo.

(Egipčanska knjiga mrtvih)

1

Katerim današnjim glasbilom so podobna glasbila na slikah in v katere družine glasbil bi jih uvrstil/-a?

2

Na spletnem portalu YouTube poišči staro egipčansko ljubezensko pesem s spremljavo egipčanske harfe. Najdeš jo pod naslovom Ancient Egyptian Love Song, izvaja jo Peter Pringle.

Ali meniš, da izvajalec z glasbo iskreno izraža svoja ljubezenska čustva?

Kako to glasbo doživljaš ti?

10

Glasba 7 UCB notranjost SS_GI.indd 10

19.9.2018 9:20:54