Issuu

ar n

a. co m

Martina Križaj Marja Bešter Turk Marija Končina Mojca Bavdek Mojca Poznanovič Darinka Ambrož Stanislava Židan

jig

Na pragu besedila 1

IZDAJA S PLUSOM

Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol

NPB 1 UC Notranjost.indd 1

16/08/2018 11:48

dr. Martina Križaj dr. Marja Bešter Turk Marija Končina Mojca Bavdek mag. Mojca Poznanovič Darinka Ambrož Stanislava Židan

Na pragu besedila 1 – izdaja s plusom

Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol

a. co m

Urednica: Andreja Ponikvar Recenzenti: dr. Kozma Ahačič, mag. Lara Godec Soršak, dr. Renata Čampelj Jurečič, Marjeta Stegel Ilustracije: Gašper Krajnc/Umer, d. o. o. Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje naslovnice: Beti Jazbec Oblikovanje notranjosti in prelom: Jasna Karnar Tisk: Trans Druk Sp. Prva izdaja: 1. ponatis Naklada: 1.500 izvodov

ar n

Ljubljana 2019

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Na pragu besedila 1 – izdaja s plusom je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 194. dopisni seji dne 25. 10. 2018 s sklepom št. 613-1/2018/77 potrdil kot učbenik za slovenščino v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih in tehniških šol. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2018). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3) NA pragu besedila 1 : izdaja s plusom. Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Martina Križaj ... [et al.] ; [ilustracije Gašper Krajnc ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2019 ISBN 978-961-271-875-6 1. Križaj, Martina 297406976

NPB 1 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 2

25/01/2019 07:33

KAZALO JEZIK Kaj je jezik

Besedni jezik

Slovenski jezik

Zvrsti slovenskega jezika

SPORAZUMEVANJE

Kaj je sporazumevanje

Pogovarjanje Dopisovanje

a. co m

Enosmerno sporočanje – tvorjenje in pošiljanje enogovornih besedil

20 21

Govorno nastopanje (z referatom)

Pisanje enogovornih besedil (seminarske naloge)

Kritično sprejemanje enogovornih besedil

Poslušanje govornih nastopov

Branje enogovornih besedil

BESEDILO

44 47

Kaj je besedilo

Večplastnost in raznovrstnost besedila

Umetnostno in neumetnostno besedilo

Obveščevalno, opisovalno, pripovedovalno, razlagalno in utemeljevalno besedilo

Praktičnosporazumevalno, uradovalno, strokovno in publicistično besedilo

ar n

OBRAVNAVA BESEDILNIH VRST

Predstavitev osebe

jig

Opis naprave

Opis postopka

GLASOSLOVJE IN PRAVOREČJE

Glasoslovje – glasovi, naglas in trajanje

Pravorečje

82 87

PRAVOPIS

Kaj zajema pravopis

Zapisovanje glasov s črkami

Pisanje prevzetih besed in besednih zvez

Pisanje besed skupaj, narazen ali z vezajem

Deljenje besed

NPB 1 UC Notranjost.indd 3

16/08/2018 11:48

a. co m ar n jig

kn NPB 1 UC Notranjost.indd 4

16/08/2018 11:48

a. co m

jig

ar n

JEZIK

NPB 1 UC Notranjost.indd 5

16/08/2018 11:48

Kaj je jezik Pripravite se na obravnavo te učne enote – v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2) (na slovenskem spletnem jezikovnem portalu www.fran.si) si oglejte slovarski sestavek besede jezik ter razmišljajte, o katerem pomenu te besede bomo govorili pri jezikovnem pouku in katere vloge ima jezik v vašem življenju.

a. co m

Sodelujte v pogovoru s profesorico/profesorjem, sošolkami in sošolci. Podrobno preberite razpravljalno besedilo; med branjem si kaj izpišite, po branju pa izdelajte strukturirani povzetek.

Odgovor na vprašanje, kaj je jezik, je lahko zelo obsežen, odvisno od tega, kaj vse želimo o njem povedati.

jig

ar n

Pomembno se je predvsem zavedati, – da nas jezik zaznamuje kot človeška bitja, saj je vse naše življenje zaznamovano z njim; – da nas vsak jezik, ki ga znamo, še zlasti pa naš prvi jezik, povezuje s skupnostjo, ki govori ta jezik – v jeziku se namreč zrcalijo njeni civilizacijski, kulturni, mišljenjski, doživljajski, vrednotenjski in vedenjski vzorci in te prenašamo z jezikom iz roda v rod; – da v jeziku razmišljamo, čustvujemo, sanjamo, obujamo spomine, načrtujemo, si kaj domišljamo ...; – da z jezikom navezujemo in ohranjamo stike z drugimi ljudmi; – da z jezikom povzročamo spremembe v družbi; – da z jezikom poimenujemo oz. ubesedujemo predmetnost okrog sebe; – da z jezikom tvorimo besedila in tako drugim sporočamo svoje znanje o čem, svoje mnenje o čem, svoje doživljanje česa, svoje hotenje po čem ipd.; – da s pomočjo jezika sprejemamo besedila drugih ljudi in tako spoznavamo njihovo znanje, mnenje, doživljanje, hotenje.

6 JEZIK

NPB 1 UC Notranjost.indd 6

16/08/2018 11:48

a. co m

Človeški jezik je večinoma besedni jezik, spremljajo pa ga tudi prvine nebesednega jezika – pri govorjenju zvočne (npr. glasnost, hitrost …), in vidne (npr. kretnje, mimika, drža telesa ...), pri pisanju pa preglednice, grafi, fotografije, vrsta tiska, emodžiji ... Strokovnjaki ugotavljajo, da s t. i. nebesednimi spremljevalci govorjenja oz. pisanja pogosto sporočamo (tudi nehote) celo več kot z besednim jezikom.

ar n

Besedni jezik je ustaljeni sistem besed in pravil; za ljudi je temeljno sredstvo sporazumevanja (komunikacije). Včasih pa se sporazumevamo tudi drugače: Če se s prijateljem ali prijateljico dogovorimo za določen način zvonjenja, že po zvonjenju vemo, kdo je prišel ali poklical po telefonu; policistovo gibanje v križišču voznikom pove, ali naj peljejo ali čakajo; kadar umre sodelavec ali državnik, sporočimo svojo žalost z izobešenjem črne zastave ali spustimo državno zastavo na pol droga itd. Ta nebesedna znamenja so dogovorjena, vsem uporabnikom pomenijo isto.

jig

Ne le človek, tudi živali imajo svoj jezik. Vendar pa se sporazumevajo v veliko manjšem obsegu kot človek, saj si sporočajo eno samo trenutno stvar (npr. trenutno nevarnost, trenutno oddaljenost ali smer plena/hrane) in na en sam način (tj. z nebesednim jezikom).

Ljudje se sporazumevamo ne le o trenutni stvarnosti, temveč celo o pretekli, o načrtovani ali zaželeni oz. umišljeni, in to govorno, pisno ali celo gibalno (prim. kretnje gluhih). Imamo pa še eno zmožnost, ki je nima nobeno drugo bitje: z besednim jezikom lahko govorimo tudi o svojem jeziku in o jeziku drugih; pravimo, da imamo razvito metajezikovno zmožnost. Svoj povzetek primerjajte s profesoričinim/profesorjevim in ga po potrebi dopolnite oz. popravite.

JEZIK 7

NPB 1 UC Notranjost.indd 7

16/08/2018 11:48

Besedni jezik Pripravite se na obravnavo te učne enote – iz besed KONCERT, GLASBEN, PRILJUBLJEN, SKUPINA, IZ, NOVA GORICA, UDELEŽITI SE, SOBOTA, PREJŠNJI, KLJUB, VREME, SLAB, TUDI, VELIKO, MLAD, IZ, NOVO MESTO tvorite poved (napišite jo s pisanimi črkami) in jo nato prevedite v tuji jezik.

a. co m

Sodelujte v pogovoru s profesorico/profesorjem, sošolkami in sošolci. Podrobno preberite razpravljalno besedilo; med branjem si kaj izpišite, po branju pa izdelajte strukturirani povzetek.

Za človeka je temeljno sredstvo sporazumevanja besedni jezik. Tega se nauči iz okolja in ga uporablja pri vsakdanjem sporazumevanju v družbi; v šoli pa ga načrtno opazuje, teoretično spoznava njegova pravila ter se uri v sprejemanju in tvorjenju raznih besedil. Tako si bogati jezikovno znanje in zato jezik uspešneje uporablja. Če pri tem naleti na težave, si lahko pomaga s tiskanimi ali elektronskimi jezikovnimi priročniki, z jezikovnimi svetovalnicami ali s pregledovalniki/črkovalniki v računalniških programih.

ar n

Temeljna enota besednega jezika je beseda. Vendar pa se ljudje ne sporazumevamo le s posameznimi besedami (npr. priljubljen, glasben, skupina, imeti, koncert), temveč te povezujemo oz. skladamo v višje enote (npr. v besedne zveze, stavke, povedi …) ter jih izgovarjamo ali pišemo. Zato pri sporazumevanju z besednim jezikom upoštevamo tudi pravila – ta so dveh vrst, in sicer: pravila za skladanje besed v višje enote (t. i. slovnična pravila) in pravila za zvočno oz. pisno oblikovanje besed in višjih enot (t. i. pravorečna in pravopisna pravila).

jig

Besedni jezik je torej ustaljeni sistem besed in pravil, s pomočjo katerih lahko ustrezno tvorimo in pošiljamo ter sprejemamo in razumemo ustna in pisna besedila.

Besede so dogovorjena znamenja iz glasov ali črk, s katerimi kaj poimenujemo (npr. z besedo mačka domačo žival, ki lovi miši; z besedo ker vzročno razmerje med dvema dejanjema; z besedo jaz sporočevalca …). Zato vsaka beseda nekaj pomeni. Večina besed nima enega samega pomena, temveč jih ima več (prim. konj 1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe, 2. velik, neroden človek, 3. šahovska figura, ki se polaga na polje za dve mesti naprej in eno vstran, 4. telovadno orodje z ročaji ali brez njih za gimnastične vaje, preskok). V jezikih prevladujejo večpomenske besede; enopomenske besede so redke – večinoma so to strokovni izrazi oz. têrmini (npr. glagol jezikosl. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, potekanju v času, naklonu in načinu).

8 JEZIK

NPB 1 UC Notranjost.indd 8

16/08/2018 11:48

Z isto besedo torej lahko poimenujemo razne stvari. Na drugi strani pa lahko isto stvar poimenujemo z raznimi besedami, npr. domačo žival za čuvanje doma kot pes, psiček, kuža, kužek, mrcina ... Zato lahko v vsakem jeziku najdemo sopomenke (sinonime), tj. besede, ki imajo enak oz. podoben pomen. Vendar pa moramo pri govorjenju ali pisanju paziti, s katero besedo bomo poimenovali stvar – vsaka beseda namreč ni primerna za vsakega naslovnika oz. za vse okoliščine sporočanja (saj tudi z vrstniki govorimo drugače kot z učitelji, zdravniki ali s tujci).

a. co m

Kot vidimo, besede niso samo nosilke pomena, temveč imajo tudi določeno slogovno vrednost – besede, ki jih lahko uporabljamo v vseh okoliščinah, ker z njimi zgolj poimenujemo določeno predmetnost, so slogovno nezaznamovane; besede, ki pa jih lahko uporabljamo le v določenih okoliščinah, ker z njimi tudi razodevamo svoje čustveno stanje, svojo strokovno, interesno ali pokrajinsko pripadnost ipd., so slogovno zaznamovane.

ar n

Ugotovili smo, da imajo besede pomen in slogovno vrednost. Vendar to še ni vse: vsaka beseda namreč nosi tudi podatke o sebi, tj. o svoji obliki – beseda knjiga npr. o tem, da je samostalnik, da je ženskega spola, da je v ednini, da ima tudi dvojino in množino, da sestoji iz osnove in končnice (prim. knjig-a) in da se sklanja. Vsaki besedi torej lahko določimo besedno vrsto, nekaterim med njimi pa še druge oblikovne lastnosti (samostalnikom npr. spol, število in sklon).

jig

Besede danega jezika so zbrane in popisane v posebnih knjigah, slovarjih. Ti so enojezični ali dvojezični, redkeje večjezični. Enojezični slovarji so splošni (npr. Slovar slovenskega knjižnega jezika), zgodovinski (npr. Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja), terminološki (npr. Slovenski smučarski slovar), narečni (npr. Slovar bovškega govora) itd. V enojezičnih splošnih slovarjih (kot je Slovar slovenskega knjižnega jezika) so besede danega jezika opisane – ob vsaki besedi so navedene njene oblikovne lastnosti, izgovor, slogovna zaznamovanost in njeni pomeni, ponazorjeni s primeri iz besedil. V dvojezičnih slovarjih, npr. v slovensko-angleškem, pa so besede danega jezika (v kakovostnejših slovarjih pa tudi frazemi) le zamenjane s tujejezičnimi ustreznicami.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) uporabljamo predvsem takrat, kadar nas zanima, kaj pomeni dana beseda. V slovarju je razloženih ok. 100.000 besed; te so razvrščene po abecedi in opisane v t. i. slovarskih sestavkih. Vsak slovarski sestavek sestoji iz več delov; najpomembnejša sta iztočnica/geslo (tj. prva beseda) in pomenski del. Pomenski del se večinoma začenja s številko 1 in traja do konca sestavka – v njem so navedeni in s primeri ponazorjeni vsi pomeni dane besede, pogosto pa so dodani tudi frazemi oz. stalne besedne zveze s prenesenim pomenom, v katerih nastopa dana beseda (t. i. frazeološko gnezdo, zaznamovano z znamenjem ∞), in têrmini oz. strokovni izrazi, katerih del je dana beseda (t. i. terminološko gnezdo, zaznamovano z znamenjem ♦). SSKJ obstaja v petih knjigah (izhajale so od l. 1970 do 1991) ali v eni (izšla je l. 1994); ta je izšla tudi dopolnjena (l. 2014) kot SSKJ2 in je dostopna tudi v elektronski obliki na portalu www.fran.si.

JEZIK 9

NPB 1 UC Notranjost.indd 9

16/08/2018 11:48

Rekli smo, da je beseda temeljna enota besednega jezika. Vendar pa za tvorjenje in pošiljanje ter sprejemanje in razumevanje besedil v danem jeziku ni dovolj le to, da obvladamo besede (slovar); obvladati moramo tudi slovnična ter pravorečna in pravopisna pravila.

a. co m

Slovnična pravila nas učijo, kako povezujemo besede v višje enote (tj. v besedne zveze, stavke, povedi) in kako pri tem spreminjamo njihovo obliko (npr. hiša v mestu – ne: hiša v mesto; Pet planincev se še ni vrnilo. – ne: Pet planincev se še niso vrnili.). Slovnična pravila so v jezikih zelo različna; večino tistih za prvi oz. materni jezik se mimogrede naučimo že v otroštvu, za tuji jezik pa se jih moramo zavestno učiti, vendar jih v rabi po navadi ne obvladamo tako dobro kot za prvi jezik. Opisana so v slovnicah – za slovenski jezik npr. v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča iz l. 1976 (prenovljena izdaja iz l. 2000) ter v Kratkoslovnici in v Slovnici na kvadrat (obe sta izšli l. 2017, avtor je Kozma Ahačič). V slovnicah so predstavljene tudi splošne pomenske, funkcijske, oblikovne, tvarne, zgradbene ipd. značilnosti besede, stavka in povedi.

ar n

Pravorečna pravila nas učijo knjižnega izgovarjanja besed, povedi in besedil; torej zajemajo pravila o izgovarjanju glasov v besedi (npr. gledaka – ne: gledalka), o naglaševanju besede in o trajanju naglašenega samoglasnika (npr. otròk – ne: ótrok), o glasnosti, tonskem poteku, hitrosti in višini govorjenja ipd. Ker se večina ljudi najprej nauči neknjižno različico svojega prvega jezika (npr. narečje), najprej usvoji neknjižni izgovor glasov v besedi, neknjižno naglaševanje besed ipd. Če je naša neknjižna izreka zelo drugačna od knjižne, moramo kasneje, ko se učimo knjižnega jezika in ko ga v določenih okoliščinah tudi uporabljamo, zelo paziti, da upoštevamo pravorečna pravila. O splošnih zakonitostih slovenske knjižne izreke se lahko poučimo v slovnicah (v poglavju Glasoslovje), o knjižni izreki dane besede pa v slovarjih, npr. v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, v slovarskem delu Slovenskega pravopisa ali v eSSKJ, ki vsebuje tudi zvočne posnetke iztočnic, vendar zaenkrat še ne vseh, ker je še v nastajanju (dostopen je na portalu www.fran.si).

jig

Pravopisna pravila nas učijo pravilnega pisanja besed in višjih enot, torej zajemajo pravila o zapisovanju glasov s črkami (npr. risba – ne: rizba), o rabi velike in male začetnice (npr. Slovenj Gradec – ne: Slovenj gradec), o deljenju besed (npr. ris-ba – ne: ri-sba), o pisanju besed skupaj, narazen ali z vezajem (npr. A-kategorija – ne: A kategorija), o pisanju prevzetih besed (npr. pica – ne: pizza) ter o rabi ločil (npr. Zanima me, koliko je ura. – ne: Zanima me, koliko je ura?). Tudi pravopisna pravila so v jezikih zelo različna. Slovenska pravopisna pravila so zapisana v Slovenskem pravopisu iz l. 2001. Ta sestoji iz dveh temeljnih delov: prvi del vsebuje podrobno predstavitev in ponazoritev pravopisnih pravil, drugi del (t. i. pravopisni slovar) pa predstavlja zapis ok. 120.000 slovenskih besed; oba dela obstajata tudi v elektronski obliki (na portalu www.fran.si).

Svoj povzetek primerjajte s profesoričinim/profesorjevim in ga po potrebi dopolnite oz. popravite.

10 JEZIK

NPB 1 UC Notranjost.indd 10

16/08/2018 11:48

Slovenski jezik Pripravite se na obravnavo te učne enote – razmišljajte o vlogi slovenščine in drugih jezikov v svojem življenju in v življenju drugih ljudi ter o statusu slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji in v organih Evropske unije. Sodelujte v pogovoru s profesorico/profesorjem, sošolkami in sošolci.

a. co m

Podrobno preberite razpravljalno besedilo; med branjem si kaj izpišite, po branju pa izdelajte strukturirani povzetek.

Besedni jezik, ki ga govori večina prebivalcev Republike Slovenije, je slovenski jezik ali slovenščina.

1. Za večino prebivalcev Republike Slovenije je slovenščina prvi oz. materni jezik, za druge, ki živijo v naši državi, je jezik okolja oz. drugi jezik; za nekatere pa je tuji jezik.

ar n

Maternega jezika se naučimo kot prvega (v družini) in v njem najlaže razmišljamo, čustvujemo, doživljamo in razumevamo sebe in druge ter sporočamo drugim o sebi in svetu. Dobro obvladovanje prvega oz. maternega jezika je pomembno za vsakega človeka; kdor ima težave pri sporazumevanju v materinščini, ima po navadi težave tudi pri vključevanju v družbo, pri delovanju v vsakdanjem življenju pa tudi pri učenju tujih jezikov. V sodobnem času je vse več ljudi, ki imajo dva prva jezika; odraščajo namreč v dvojezični družini.

Prvi oz. materni jezik ni pomemben samo za človekov osebni razvoj, temveč tudi za razvoj narodne zavesti, saj se z njim ukoreninjamo v kulturo svojega naroda.

jig

Slovenščina je tudi prvi oz. materni jezik Slovencev, ki živijo zunaj meja naše države, tj. v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem (tam so Slovenci avtohtoni/domači prebivalci – t. i. zamejci), in v drugih evropskih in prekomorskih državah (tja so se izselili – t. i. izseljenci). V zamejstvu so pravice Slovencev do rabe slovenščine v javnosti deloma priznane, vendar se v praksi ne uresničujejo povsod. V izseljenstvu je raba slovenščine omejena na zasebno področje, zato je večja verjetnost, da se zaradi tujega govornega okolja pozabi. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190

http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu

št. 18 (22.168) leto LXXIV .

TOREK, 23. JANUARJA 2018

TRST - Na 4. strani

1,30 €

TRST - Na 7. strani

FJK: gospodarska klima se izboljšuje

Na šoli Bartol bogatijo ponudbo

Tako hočejo statistični podatki Confcommercio

Krepitev pouka glasbenega inštrumenta

POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS

credito cooperativo del carso zadružna kraška banka

9!BLF<G?:UUUOOVoYcZ[fg^

GORICA - Na 10. strani

Za župana so »vse žrtve enake«

Neverjetno zanimanje za naš video

INTERVJU - Biček

»Rad imam filme, ki dvigajo zavest gledalcev«

ITALIJA - V volilni kampanji nič več proglasov o opustitvi evra in izstopa iz EU

Vsi prisegajo na Evropo RIM - Evropa je postala tema predvolilne kampanje v Italiji, proti evropska stališča pa so zdaj povsem zamegljena. O tem, da bodo na volitvah 4. marca Italijani predvsem odločali o prihodnosti Italije v EU, je prvi spregovoril premier Paolo Gentiloni, ki je tudi očital Silviu Berlusconiju da nima dovolj moči, da bi lahko krotil proti evropska nagnjenja svojih zaveznikov iz vrst Lige in Bratov Italije. Berlusconi je Gentiloniju posredno odgovoirl tako, da je včeraj pohitel v Bruselj mirit svoje zaveznike v evropski Ljudski stranki. Med drugim je celo obljubil, da bi morebitna desnosredinska vlada spoštovala evropski pakt stabilnosti, ki države članice obvezuje, da zgornjo mejo proračunskega primanjkljaja omejijo na največ tri odstotke BDP. Kandidat za premierja Luigi Di Maio je že pred tem izjavil, da ni čas za izhod Italije iz evra. Na 2. strani

CASOLI - Nekdanje taborišče v Abrucih

»Potomci internirancev, pridite po svoja pisma«

KATALONIJA

Za predsednika spet predlagali Puigdemonta BARCELONA - Novica, da je predsednik katalonskega parlamenta Roger Torrent za novega-starega predsednika vlade predlagal pripadnika tabora za osamosvojitev Katalonije Carlesa Puigdemonta, ki bio ga španske oblasti najraje videle v zaporu, je zopet dvignila temperaturo v regiji. Španski premier Mariano Rajoy je posvaril, da bo vlada v Madridu ohranila neposredno upravo v Kataloniji, če bo Puigdemont poskusil vladati iz Bruslja. Na 2. strani

TRST - Mlad slovenski režiser Rok Biček bo danes na tržaškem ﬁlmskem festivalu predstavil celovečerni dokumentarec Družina. Gradivo zanj je zbiral celih deset let in s kamero posnel številne male in velike dogodke iz življenja družine s posebnimi potrebami. Kot pravi, je ta privilegiran vpogled v intimo skušal nadgraditi z odgovornostjo: dogodke je želel predstaviti čim bolj precizno in z njimi predramiti javnost. Rad ima namreč ﬁlme, ki dvigajo zavest gledalcev. Na 9. strani

Stefano Patuanelli kandidat G5Z za senat Na 4. strani

Deželi FJK mora vrniti dva milijona evrov Na 5. strani

Prvi letošnji

WWW.CAMPOCASOLI.ORG

forum slovenske zagovornice STR. 2

Zato sem ta STR. 5

3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter,

11.

februarja

2016

{

Leto

XXVI,

št.

Alpska smučarka SK Brdina Katrin Don je v soboto slavila zmago v veleslalomu na mednarodni FIS tekmi na Zoncolanu. V nedeljo pa se je uvrstila na tretje mesto. Letos uspešno vijuga med količki

Pri Fernetičih aretirali romunskega morilca Na 5. strani

V Štorjah poklon Marjanu Štoki Na 6. strani

Mulj iz Ajbe odteka proti Solkanu Na 11. strani

SOVODNJE - Novoletno glasbeno srečanje SRAMOTO VÖPOPRAVILI, ZIMO ODGNALI?

Borovo gostüvanje na Verici

Veliko imajo pokazati

»Velka sramota je tau za Verico, ka se je v fašenki nišče nej ženo, zatok morajo mladi na fašensko soboto baur vlejčti,« smo čüli od žüpana (Andraš Dončec) te male vesnice, gdé se je 6. februara zbralo kauli gezero lidi. Bar tak so pravli vsi, stere sem pitala, ka mislijo, kelko maškar je bilau pa kelko gledalcov je bilau najgeri SOVODNJE - Polna občinska telona tauvadnica, šego. Vsi so pravli, najlepkaprogram, enkratno vzdušje. menje osemstau, največ gezero. opišemo nedeljski dogodek v Če so Tako oni lažali, lahko te dja tö lažam! VeseloSovodnjah, fašensko šego, steroki najboje vsakoletna januarska trale poznajo v Prekmurji pa v Poradicija. Novoletno srečanje poklanja dobji, so letos organizirali Državna mačinom uprava, ki k sodelovanju slovenska samouprava,občinska Slovenska samouprava, za ves društva in skupine. Napovabi Drüštvo krajevna Verica-Ritkarovci pa Lokalna sastopajočim iz sovodenjske občine se je mouprava (helyi önkormányzat) Verica-Ritkarovci. Soorganizator letos pridružil Pihalni orkesterMladi KrasparizžeDona bauri sedi (Kristina Žöks pa Abel Bartakovič). je bila Zveza Slovencev na Madnjija stariša (Joži Čer pa žena Marika). berdoba, ki je odigral povezovalno Ob vlogo žarskem. in plesnimi točkami. PrireTisti, med steri so tepevskimi den pripravili, so dostaditev delali. Vejje pa imela priprave sopredvsem se mladosten pečat, že dosti prva začnile. Vö so se odeje večina pripadala mlajši brali, saj bole povedano, ziskalinastopajočih so se glavnigeneraciji. liki, aktualiziraliObčinstvo so se guči, se je kmalu prepričalo, flajsne ženske roke so pripravile da imajo društva veliko pokazati in da je rauže, püšle pa lanceke iz papira kakovost tudimoški na visoki ravni. (rejsan lejpe pa okusne), so podrli baur, ženske so pekle... Na 11. strani Dosta, dosta stopajov je trbelo napraviti, ka smo mi gledalci na fašensko soboto meli kaj gledati. Najprva tau, kak je množica odišla po ženina (Ábel Bartakovič) te pa vküper z njim po snejo (Kristina Žökš). Na začetki so ma nej steli dati pravo, v njega so steli zvezati grdo staro babo, čaralico, dapa na konci go je dun zagledno. S starišami, starašinami pa z gostüvanjci vred so se napautili Borovo gostüvanje si je prišlo poglednit prevnaugo lidi. Gledalci so se celau pomejšali z gostüvanjčari. do baura, med pautjov so vözo-

žagali simbolični baur. Gda so mladoženca pa snejo posadili na baur, se je vküppostavila povorka tö. V njej je bilau dosta tradicionalni maškar, kak so Fašenek pa Lenka, brivci, brbejr, rafankera, čalarice… dapa vidli smo takše

Prireditev je imela mladostni pečat: večina nastopajočihmaškare je pripadala tö, stere je že te mode- mlajši generaciji ren svejt naprej prineso. Meni so se trno vidli andovski Ciganji na svoji kaulaj, steri so srečni, ka so Andovčani (bar tak je pisalo na njini kaulaj). Eške bole pa čaralice, stere so gvüšno ešče gnes brez glasa. Gda je vse bilau pripravleno, so drüžbange pa svatbice na znak kočiša začnili vlejčti... pa baur se je geno. Pauleg njega so gasilci skrb meli, ka bi se nikoma nika nej zgodilo. Dapa prva kak so baur začnili vlejčti, je žüpan tapravo, zakoj je mladina v vesi v takšno sramoto prišla, mali lapac (Ákos Dončec) je pa vöoznano, sto se ženi pa če nišče nejma nika prauti. Tau je med pautjov ešče dvakrat napravo. Ovak se je med pautjov eštje dostakaj godilo: čaralice so ogenj zakürile, rafankera je raur mejo pa skur ogenj naredo, etak so gasilci mogli gasiti… igralo se je, plesalo pa djufkalo (vriskalo). Tak je povorka prišla do kulturnoga dauma, mladi par pa do zdavanja. Gda sta na vsa norlava pitanja župnika (Laci Kovač) odgovorila, ka ščeta pa sta se podpisala v velke knjige, sta zvača (Imre Trajbar pa György Papp) pozvala »gostüvanjce« v veliko šotor, gde je gostüvanje špilo ansambel Metulj. (Več v kejpaj pa besedi v naši naslednji novinaj.) Marijana Sukič foto: K. Holec

•• • • Izpolnite svoje novoletne zaobljube RRELåĀLWH ELå LåĀLWH QDV QDV Y )LO VSRU QD )LO VSRUWX U WX

JEZIK 11

NPB 1 UC Notranjost.indd 11

16/08/2018 11:48

a. co m

Slovenščina je drugi jezik ali jezik okolja za predstavnike obeh avtohtonih narodnih manjšin v Republiki Sloveniji (tj. italijanske in madžarske), za Rome ter za priseljence in njihove potomce. Vsi ti se morajo ob svojem prvem oz. maternem jeziku naučiti tudi slovenščino, in sicer zaradi stika s slovenskim jezikovnim okoljem ter zato, ker je slovenščina v Republiki Sloveniji državni in uradni jezik.

ar n

Slovenščino se mnogi (na)učijo kot tuji jezik, npr. na tečajih oz. pri študiju na tujih univerzah ali v naši državi.

2. Slovenščina je v Republiki Sloveniji državni in uradni jezik.

jig

Slovenščina je državni jezik Republike Slovenije; to pomeni, da predstavlja celotno Slovenijo kot samostojno državo. Pri ustnem in pisnem sporazumevanju jo uporabljajo državni organi (predsednik republike, vlada, parlament, sodišče, vojska, policija idr.), zapisana je na evrskih kovancih in tudi državna himna se poje v njej.

Slovenščina je tudi uradni jezik Republike Slovenije; to pomeni, da uradovanje v državi (po upravnih enotah in občinah ter javnih zavodih in ustanovah) poteka v slovenščini. V slovenščini morajo biti vsi javni napisi (krajevne in ulične oznake, napisi na lokalih), imena podjetij, javni oglasi (reklame); slovenščina je jezik politike, množičnih občil, znanosti, šolstva, kulture ...

12 JEZIK

NPB 1 UC Notranjost.indd 12

16/08/2018 11:48