Issuu

Urška Lunder

jig

ar n

a. co m

Dotik življenja

DZ 8 UC prenova notranjost 2018.indd 1

16/07/18 15:25

Urška Lunder

Dotik življenja 8

Učbenik za biologijo v 8. razredu osnovne šole

a. co m

Urednica: Doroteja Fon Recenzenti 1. izdaje: dr. Andrej Šorgo, mag. Gorazd Kalan, dr. med., mag. Bernarda Sopčič, Mojca Šegelj Recenzenti 2. izdaje: dr. Andrej Šorgo, mag. Klavdija Sotlar Strokovni pregled: mag. Klavdija Sotlar (3. izdaja), Mojca Šegel (2. izdaja) Evalvatorji 1. in 2. izdaje: Jasna Belas, Marija Borčnik, Vesna Maršič, Laura Ozebek, Damjana Padovnik Lisac, Katarina Požun Brinovec, Andreja Senčar, Petra Vrtačnik Žveplan Evalvatorji 3. izdaje: Aleksandra Frank, OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica; Damjana Padovnik Lisac, OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper; Dominika Mesojedec, OŠ Sostro; Irena Štusej, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje; Irena Prosenjak, OŠ Draga Kobala Maribor; Karmen Ančimer Poteko, OŠ Leskovec pri Krškem; Katarina Požun Brinovec, OŠ XIV. divizije Senovo; Laura Javoršek, OŠ Ob Rinži Kočevje; Marija Borčnik, OŠ Simona Jenka Smlednik; Martina Bratuž, OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica; Natalija Salmič, OŠ Adama Bohoriča Brestanica; Sabina Potrbin, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje; Simona Hribar Kojc, OŠ Sostro; Tatjana Peršuh, OŠ Majšperk; Tina Osterman, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka; Tjaša Mrak, OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici; Vesna Maršič, OŠ Istrskega odreda Gračišče Jezikovni pregled: Katja Paladin Ilustratorji: Bojan Jurc, Marija Nabernik, Marija Prelog Fotografije: Science Photo Library, iStockphoto, Shutterstock, Dreamstime, Petra Korenjak in drugi viri (natančen seznam je na koncu knjige)

ar n

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Dotik življenja 8 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 191. seji dne 26. 4. 2018 s sklepom št. 613-1/2018/24 potrdil kot učbenik za biologijo v osmem razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2018). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

jig

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačni lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 611/612(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

DZ 8 UC notranjost 2019.indd 2

LUNDER, Urška Dotik življenja 8 : [učbenik za biologijo v 8. razredu osnovne šole] / Urška Lunder ; [ilustratorji Bojan Jurc, Marija Nabernik, Marija Prelog ; fotografije Science Photo Library ... et al.]. - 3. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2019 ISBN 978-961-271-863-3 COBISS.SI-ID 299755264

25/04/2019 10:39

a. co m

Kazalo

2. Sem iz celic

3. Razlikujem se, privlačim

4. Diham, izmenjujem zrak z okolico

5. Gibam se

6. Zaznavam, odgovorim

7. Čutim

8. Koža – meja z okoljem

9. Natančno uravnavam

100

10. Hranim se

108

11. V meni se pretaka

124

12. Izločam

138

Vprašanja za ponavljanje

144

Seznam ključnih pojmov po abecedi

149

jig

ar n

1. Raziskujem – potujem skozi sebe

DZ 8 UC prenova notranjost 2018 x.indd 3

17/07/18 08:32

rki i

UVOD V POGLAVJE se začne s kratkim nagovorom in citatom, ki ti pomagata razmišljati o poglavju, ki sledi.

a. co m

Pogledaš se v ogledalo in pričakuješ, da se zares zagledaš. Vidiš le svojo navidezno sliko. Vendar si veliko več kot ta slika v ogledalu. Ko se poškoduješ, se zaveš svojih kosti, bolečih mišic ali nategnjenih vezi v gležnju.

Ko te opozarja lakota, se zaveš želodca v trebuhu.

Ko ti je nerodno, čutiš ognjena lica, in ko te objame ljubljena oseba, se zaveš vsega svojega telesa … Ko se lotevaš problemov, ti pomaga čudežna zmogljivost tvojega uma (joj, kaj vse je neizkoriščeno!).

Ko te razžalosti slaba novica, te obidejo čustva žalosti in zagospodarijo vsemu tvojemu doživljanju sveta. Skratka, si veliko več, kot pokaže ogledalo.

Kako se zares počutiš, kako deluješ in kaj doživljaš, je pravzaprav skrito.

Tudi sama knjiga in znanja o delovanju telesa ti ne razodenejo vsega delovan ja. Lahko se prepriËaš, kaj vse si res ti, Ëe se pridruž iš raziskovanju svojega telesa! Prebudi svoje telo in skupaj s prijatelji potuj skozi sebe.

8. Koža – meja z okoljem

Poškodbe, prva pomoč

UVODNIK

Površinske rane ne segajo skozi celotno debelino kože. Navadno zadostuje izpiranje s hladno tekočo ali prekuhano vodo oziroma vodo iz plastenke in zaščita s sterilno gazo ali obližem. Če gazo pred prevezo namočimo s fiziološko raztopino (0,9-odstotna raztopina NaCl) ali z ohlajenim kamiličnim čajem, se ne bo prilepila in zasušila na rano. Pomembno je, da imaš umite roke, da ne dihaš v rano in da ne uporabljaš nobenih praškov ali mazil. Prebadanje kože na mestih s hrustancem ali z gostim oživčenjem lahko privede do poškodb, ki so nepopravljive. Prebadanje kože z nečistim orodjem lahko povzroči okužbo z različnimi povzročitelji bolezni. Tudi tetoviranje, pri katerem se z iglo vnaša barva v usnjico kože, lahko povzroči prenos bolezni, če orodje ni strokovno očiščeno, barva pa lahko povzroči tudi alergijske reakcije.

Mozoljavost Mozoljavost je normalen pojav spolnega dozorevanja. 80 % mladih ima akne; te nastajajo zaradi pospešenega proizvajanja maščob v lasnih mešičkih kože, ki se lahko zamašijo in okužijo z bakterijami. Pogosto se mozoljavost poslabša po stresu in ob neprimerni prehrani, kot so na primer ocvrta hrana, majoneza, smetana, veliko sladkarij, mastni siri, močne začimbe in jedi z žara ter živila s konzervansi, barvili in drugimi dodatki. Koristi pa veliko zelenjave in sadja, gibanje v naravi, zmerno sončenje, reden ritem dobrega spanca, pa še čistoča in potrpežljivost. Kadar pa si mozolje iztiskaš in se ti morda hudo zagnojijo, je dobro obiskati zdravnika.

Kožni rak

ar n

Rane, praske in odrgnine

KLJUČNI POJMI

AKTIVNOST To je lahko samo razmislek o določenem vprašanju, kratka vaja, poskus ali pa navodila za opazovanje tvojega telesa. Opažanja in ugotovitve, do katerih prideš z opazovanjem in raziskovanjem, zapiši v zvezek.

Kožni rak je najpogostejša oblika raka na svetu, v Sloveniji pa za njim vsako leto zboli več kot 2000 ljudi. Najpogosteje se razvije kot posledica pretiranega sončenja, vendar se lahko razvije tudi na predelih kože, ki so sicer zaščiteni pred soncem in skriti pod oblačili. Največkrat se kožni rak razvije zaradi poškodb v celicah kože – v dedni snovi DNA, ki so nastale zaradi pretiranega izpostavljanja UV sončnim žarkom. Ključnega pomena pri razvoju kožnega raka so poškodbe kože, še posebej opekline, ki so nastale do 20. leta starosti, čeprav se kožni rak pogosto pojavi šele čez več desetletij. Za njim največkrat zbolijo starejši od 50 let.

PRVA POMOČ Na teh straneh najdeš informacije o boleznih in poškodbah, ter nasvete in navodila za prvo pomoč.

aščita avi, čita 30

1. Raziskujem – potujem skozi sebe

jig

i ča. ahko

Kako uporabljam učbenik

ZANIMIVOSTI najdeš nenavadne in zanimive informacije o obravnavani temi.

Kakšna je tvoja koža? Ali je ne povezujemo vse prevečkrat samo z idealom lepote? Tudi starejša, zgubana koža ima svojo lepoto! Meni je ljuba koža rok starih ljudi, ki je včasih tanka, polna prosojnih žilic, ali pa koža kovačev in kmetov – debela, raskava, utrjena v vseh vrstah vremena in v težkem delu.

Koža in njena naloga Preveri, kaj ti uspe spoznavati s tipom. Učitelj ti poda vrečo, v kateri je več precej podobnih predmetov. Medtem ko gledaš stran, z roko sezi v vrečo. Ugani, kaj zatipaš. Nato si predmete oglej.

Za zelo radovedne: V zvezek lahko narediš svoje prstne odtise in jih primerjaš s sošolci.

Koža je najobsežnejši čutilni organ. Skupaj z lasmi, dlakami in nohti ščiti telo pred vplivi iz okolja. Sprejema tudi različne dražljaje iz okolja: • z njo tipaš, • občutiš pritisk, • zaznavaš toploto, mraz in • bolečino. • Z znojenjem prek nje uravnavaš telesno temperaturo in izločanje nekaterih snovi. Pritisk na kožo zaznavamo tudi prek obleke – prepoznamo lahko veliko sporočil, kot neke vrste govorico. Svojo kožo na roki primerjaj s sošolci. Podrobno jo lahko opazuješ pod lupo, ko opazuješ z mikroskopom, pa prerez kože vidiš takole:

ZANIMIVOSTI: • Koža odraslega ima površino približno 2 m2 in tehta okrog 2,5 kg. Je največji organ v telesu. • Iz lasnih mešičkov z okroglo odprtino rastejo ravni lasje, iz lasnih mešičkov z ukrivljeno odprtino pa skodrani. • Koža je posejana z nešteto bakterijami. Le nekatere povzročajo obolenja. Kljub temu pa je zelo pomembno umivanje!

Živčni končiči neposredno pod površino kože zaznajo hlad, kadar je zelo hladno, pa tudi bolečino, če se na primer urežeš ali opečeš.

Živčni končiči ob lasnem mešičku zaznavajo upogib lasu.

Čutn obču spor ali h

m na

las

vrhnjica

ZA RADOVEDNE z dodatnimi vsebinami in aktivnostmi so namenjeni tistim, ki jih obravnavana tema še posebej zanima.

usnjica

podkožje Prerez kože

RAZLAGA v pomoč pri branju in učenju so pomembne besede v besedilu odebeljene.

DZ 8 UC prenova notranjost 2018.indd 4

koža, čutila v koži, vrhnjica, usnjica, podkožje, lojnica, znojnica, termoregulacija, las, dlaka, noht, melanin

te vodi na spletno stran www.devetletka.net, kjer najdeš vaje za krepitev različnih delov svojega telesa.

16/07/18 15:25

8. Koža – meja z okoljem

Uravnavanje toplote

Telo oddaja toploto skozi kožo, in to tem bolj, čim več je krvi tik pod površino kože. Kadar ti je vroče, se zato žilice v podkožju razširijo in tako priteče več krvi iz notranjosti telesa proti površini – od tod rdeča barva kože. Ob tem tudi znojnice v koži izločijo znoj in izhlapevanje znoja na površini kože hladi telo. Sestava znoja se spreminja. Odvisna je od stanja tekočin in elektrolitov v telesu. Z znojem lahko izločiš tudi nekatere nerabne snovi in od njih je odvisno, kakšen vonj bo imel tvoj znoj.

zelo malo toplotnega sevanja

toplota, ki se izgublja z znojem

toplota, ki se izgublja s sevanjem

ZANIMIVOSTI: • Kadar te zebe, se ti dlake naježijo, ker se mišice naježevalke ob njih skrčijo; koža postane podobna kurji. Posebnega učinka naježene dlake pri človeku nimajo. Dosti bolj učinkovito se s pomočjo naježenja dlak grejejo kosmate živali, saj med naježenjem ob koži zadržijo debelejšo plast ogretega zraka. • Bolj učinkovito se človek ogreje zaradi drgetanja mišic. Lahko razložiš, zakaj se ob drgetanju mišic ogreješ?

ni znoja

Koža tvori dlake, lase in nohte. Lasje in dlake so iz poroženelih celic, ki rastejo iz lasnih mešičkov. Dlake in lasje so povezani z žlezami lojnicami, ki izločajo kožni loj – mastno snov, ki je zaščitno mazivo za dlako in kožo. lunica

kožna guba

nohtna plošča

žleza znojnica

skrčene krvne žilice

razširjene krvne žilice

notranje ležišče prstna jagodica

Prerez konice prsta

V PREMISLEK: Stres in napetost povzročata izločanje znoja, ki vsebuje več izločkov z močnim vonjem. Vonj znoja pa je seveda močno odvisen tudi od tega, kako pogosto se umivaš in preprečuješ razkrajanje znoja na površini svoje kože. Bakterijski razkrojki znoja povzročajo zelo neprijeten vonj. Vonj znoja je odvisen tudi od prehrane. Nekatere snovi česna in čebule izločamo z znojem.

Da nas ne zebe, se pozimi toplo oblečemo.

Nohti so iz roževine in rabijo za bolj natančno in zanesljivo prijemanje stvari ter za zaščito konic prstov. Živi del sestavljata tanek rob (imenovan lunica), iz katerega noht raste, in notranje ležišče, ki se razteza do konca prsta.

Poleti nam je vroče.

ILUSTRACIJE IN FOTOGRAFIJE ti bodo v pomoč pri razumevanju zgradbe in delovanja tvojega telesa, karikature pa na humoren način predstavijo obravnavane teme.

a. co m

Preveri z vajo. Roko za nekaj minut do komolca potopi v zelo toplo vodo. Opiši barvo kože in opazuj, kaj se dogaja na tvoji koži, potem ko si jo obrišeš. Razloži, kaj opaziš.

Je tudi to koža?

Če ti je vroče, postane tvoja koža značilne barve. Kakšne in zakaj? Se poleg tega začneš še znojiti? Kakšen okus in vonj ima znoj? Od česa, meniš, je to odvisno?

Ob spoznanjih o dogajanju v koži, ko ti je vroče, lahko sklepaš o dogajanju v koži, ko te zebe. Uravnavanje telesne temperature imenujemo termoregulacija. Nadzor uravnavanja telesne temperature se izvaja v možganskem centru za termoregulacijo.

V PREMISLEK: V zadnejm času si mnogi dlake odstranjujejo. Le zakaj? Dlake imajo različne vloge. Razloži jih.

V PREMISLEK najdeš vprašanja in vsebine za razmislek in pogovor.

8. Koža – meja z okoljem

Ponovim

Čutnice za tip so najbolj na gosto posejane v koži prstov in ustnic, najredkeje pa na hrbtu. Odvisno od pritiska na čutnice v koži možgani razvijejo občutek za rahel in grob dotik, pritisk in bolečino. Občutek nastane v možganih in je odvisen od jakosti pritiska ter števila in vrste čutnic, ki so vzdražene. Razišči, kaj se dogaja v tvoji koži, ko je mrzlo. Potopi roki do komolca v mrzlo vodo. Kakšne barve postane koža čez nekaj minut? Opiši in razloži, kaj opaziš.

Gostota čutnic za toplo in hladno

TOPLO HLADNO

Izberi pravilne odgovore .....................................

ZANIMIVOSTI: Po znanjih tradicionalne daljnovzhodne medicine s pritiskom na določene točke na podplatih vplivamo na delovanje organskih sistemov v organizmu.

1. Telo oddaja toploto v okolje skozi kožo A s čim več krvi tik pod površjem kože, do česar pride z razširitvijo žilic v podkožju. B s sončenjem. C z znojenjem.

jig

5. Maščobno tkivo v podkožju služi

A kot mazilo za kožo. B kot toplotni izolator in zaloga hrane v telesu. C za izločanje odpadnih snovi.

Pojasni .................................................................... • Kako služi koža kot največji čutilni organ? Pred čim nas lahko zaščiti? • Navadno izločimo okrog 3 decilitre znoja na dan. Če bi bila koža neprepustno polepljena, bi umrli. Razloži, zakaj.

Razmisli .................................................................. • Zakaj so pijani ljudje v mrazu ogroženi? Ob zaužitju večje količine alkohola ta ohromi ožilje kože in delovanje centra za regulacijo toplote. Premisli in razloži, kaj se zgodi. • Kako lahko preprečimo kožnega raka? • Kaj vse ohranja kožo svežo in napeto?

Raziskuj ................................................................... • Kako dobro tipaš s prsti v primerjavi s kožo na hrbtu? Potrebuješ dva zobotrebca in košček debele lepenke. Zobotrebca zapiči v lepenko 5 mm narazen. Sošolec naj ti približa in nežno pritisne zobotrebca na kožo hrbta, nato pa še na blazinice prstov. Koliko dotikov razločiš na hrbtu in koliko na prstih? Poskus ponavljaj z vedno večjo razdaljo med bucikama, dokler ne bo zaznavanje števila zobotrebcev na hrbtu in na prstih enako. Kaj lahko sklepaš? • S pomočjo literature spoznaj mehanizem za nastanek sončnih »opeklin« ob pretirani izpostavitvi UV-sevanju. Lahko razložiš pojav kot poškodbo DNA v celicah kože zaradi delovanja UV-žarkov ob pretiranem sončenju? • Kaj vse je koristno za zdravo kožo? Pomagaj si s fotografijami.

2. Značilno barvo kože določajo A čutilna telesca v podkožju. B krvne žilice tik pod kožo in kožno barvilo melanin. C lojnice. D znojnice.

Naučiš se lahko tudi masaže rok.

3. Kožno barvilo melanin A daje koži toploto. B proizvaja mazivo za kožo. C ščiti pred škodljivimi UV-žarki. D ščiti telo pred onesnaženim zrakom.

Čutnice za tip globoko v koži so občutljive za močnejši pritisk.

Čutnice za tip blizu površine kože so občutljive za rahlejši pritisk: sprejemajo sporočila o obliki predmetov, o gladkosti ali hrapavosti njihove površine.

mišica naježevalka

čutila v koži – tip, pritisk, toplota, mraz, bolečina koža – zunanji ovoj telesa in meja med organizmom in okoljem; najobsežnejši čutilni organ; prek nje se uravnava telesna temperatura in izločajo nekatere snovi las, dlaka – nitast kožni izrastek iz mrtvih celic lojnica – kožna žleza, ki izloča loj in s tem kožo in lase masti, da ohranja njihovo mehkobo in prožnost melanin – kožno barvilo, ki daje koži značilno barvo in te ščiti pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki noht – trda roževinasta ploščica, ki varuje prstno konico podkožje – najgloblja plast kože, sestavljena iz rahlejšega veziva z debelejšimi žilami in živci ter maščobnim tkivom termoregulacija – sposobnost vzdrževanja stalne telesne temperature, kljub spremembam temperature v okolju (ob velikih temperaturnih razlikah v okolju termoregulacija kože ne zadošča) usnjica – plast kože pod vrhnjico iz prožnega vezivnega tkiva, ki vsebuje žilice, žleze lojnice in znojnice, čutnice in lasne korenine vrhnjica – vrhnji del kože, sestavljen iz številnih plasti. Osnovna plast je zarodna, kjer se celice hitro množijo in proti površini neprenehoma obnavljajo v naslednjih plasteh celic. Vrhnja plast odmrlih celic je iz roženine. znojnica – kožna žleza, ki izloča znoj; s hlapenjem znoja se telo ohlaja, z znojem pa se izločajo tudi odpadne snovi

ar n

Preveri, kako dobro tipaš s prsti v primerjavi s kožo na hrbtu. Sledi navodilom na strani 99 in napravi poskus.

Ključni pojmi ..........................................................

4. Kurja polt A nastane ob vročini. B nastane zaradi skrčenja mikroskopsko majhne mišice naježevalke dlake. C se pojavi zaradi mraza. D se pojavi zaradi strahu.

lojnica

Razloži pregovor ................................................... ≈Volk dlako menja, narave

pa nikoli.«

žleza znojnica

ZANIMIVOSTI: Toplotni dražljaj lahko izzove prijeten občutek. Če pa presega približno 48 ˚C, lahko občutimo bolečino. Tudi kadar se koža ohladi pod temperaturo zaznavanja hladu (pod 10 ˚C), v možganih zaznamo bolečino.

DZ 8 UC prenova notranjost 2018.indd 5

Vsako poglavje se zaključi z razdelkom, s pomočjo katerega lahko ponoviš usvojeno znanje. • • •

RAZLAGA KLJUČNIH POJMOV NALOGE ZA PONOVITEV OSNOVNEGA ZNANJA NALOGE ZA RAZMISLEK IN RAZISKOVANJE, NAVODILA ZA POSKUSE ... Na spletni strani www.devetletka.net najdeš dodatne vsebine, ki ti bodo pomagale pri razumevanju snovi. Med drugim si lahko ogledaš interaktivno gradivo s ponazoritvijo delovanja srca, dihanja, prebave itd. ter rešiš nekaj kvizov. Natisneš si lahko družabno igro »hormopoli« za ponovitev snovi 9. poglavja ali slediš navodilom za telesne vaje, ki krepijo različne dele tvojega telesa.

16/07/18 15:25

a. co m

. 1 Raziskujem – potujem skozi sebe Pogledaš se v ogledalo in pričakuješ, da se zares zagledaš. Vidiš le svojo navidezno sliko. Vendar si veliko več kot ta slika v ogledalu. Ko se poškoduješ, se zaveš svojih kosti, bolečih mišic ali nategnjenih vezi v gležnju.

ar n

Ko te opozarja lakota, se zaveš želodca v trebuhu.

jig

Ko te razžalosti slaba novica, te obidejo čustva žalosti in zagospodarijo vsemu tvojemu doživljanju sveta. Skratka, si veliko več, kot pokaže ogledalo.

Kako se zares počutiš, kako deluješ in kaj doživljaš, je pravzaprav skrito.

DZ 8 UC prenova notranjost 2018.indd 6

Tudi sama knjiga in znan ja o delovanju telesa ti ne razodenejo vsega delovan ja. Lahko se prepriËaš, kaj vse si res ti, Ëe se pr idružiš raziskovanju svoje ga telesa! Prebudi svoje telo in skupaj s prijatelji potu j skozi sebe.

16/07/18 15:25

a. co m ar n jig

kn DZ 8 UC prenova notranjost 2018.indd 7

16/07/18 15:25

1. Raziskujem – potujem skozi sebe

Biologija kot veda

Človek je bil od nekdaj radoveden in je raziskoval razvoj, sestavo in delovanje živih bitij ter njihovega okolja. Postavljal si je vprašanja in na različne načine iskal odgovore nanje. Znanstveni način dela je razvijal tako, da je poskuse in raziskave načrtoval. Pri tem je uporabljal ustaljeno tehniko. Poskus je moral biti ponovljiv, da je lahko svoje ugotovitve preverjal. Na tak način je razvijal raziskovalno metodo, ki ga je vodila k novim odkritjem. Takšen način raziskovanja je pomemben za naš razvoj, izboljševanje kakovosti življenja in bivanja v okolju. Še danes so najpogostejše metode raziskovanja: • opazovanje, • merjenje, • poskusi, • anketiranje, • popisovanje in druge.

ar n

Slavno sliko »Lekcija anatomije dr. Tulpa« je Rembrandt ustvaril v Amsterdamu leta 1632, star 26 let. Enkrat letno je bilo dovoljeno opraviti javno obdukcijo za opazovalce, ki so plačali vstopnino. Tega leta je dr. Tulp učil anatomijo ob telesu človeka, ki je bil obešen zaradi oboroženega ropa.

Te zanima, kako premakneš roko v zapestju in prstih, da primeš svinčnik in z natančnimi gibi vodiš njegovo konico po papirju, da napišeš dogovorjene znake, ki jih vsi razumemo? Katere mišice sodelujejo, kako so pripete na kosti, katere kite jih povezujejo? Kakšne celice so mišične celice, kaj jih sproži v krčenje?

a. co m

biologija, veda, znanost, naravoslovne vede, poskus, raziskava, domneva ali hipoteza, celična teorija, metoda dela, mikroskop, evolucija

Biologija (veda o živem, iz grških izrazov bios – življenje in logos – veda) je naravoslovna znanstvena veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih bitij v njihovem okolju. Naravoslovne vede biologija, kemija, fizika, geografija, geologija in astronomija pojasnjujejo dogajanje v naravi v celoti.

jig

Biologija je zelo obsežna veda, saj je raznovrstnost živih bitij in njihovih okolij na Zemlji zelo velika. Delimo jo lahko na več glavnih smeri in panog. smeri

ZANIMIVOSTI: V Evropi je danes število novih dognanj (objav znanstvenih člankov) bioloških ved večje od kateregakoli drugega področja znanosti. Ker je biologija hkrati jedro biotehniških ved, njen vpliv narašča tudi na vseh tistih področjih življenja, ki bodo odločilno zaznamovala 21. stoletje.

panoge

zoologija

proučuje živali

sistematika

primerja in razvršča organizme

botanika

proučuje rastline

citologija

proučuje zgradbo in delovanje celice

mikrobiologija

proučuje mikroorganizme

genetika

proučuje dedovanje

antropologija

proučuje človeka

ekologija

proučuje odnos med živimi bitji in okoljem

Izsledke biologije danes uporabljamo predvsem v medicini, farmaciji, veterini, kmetijstvu in gozdarstvu. Za današnjo količino znanja in razvoj so bila ključna številna odkritja v preteklosti. Številni navdušeni raziskovalci so imeli genialne zamisli za svoje poskuse in odkritja, na osnovi katerih smo do danes korenito spremenili način življenja in še vedno razvijamo sodobna raziskovanja.

DZ 8 UC prenova notranjost 2018.indd 8

16/07/18 15:25

a. co m Anton van Leeuwenhoek

ar n

Nizozemec Anton van Leeuwenhoek (1632–1723) je sestavil izpopolnjen mikroskop z lečo. Z njim je dosegel do 270-kratne povečave. Z mikroskopom je opazoval različne snovi, ki so vsebovale živa bitja; leta 1683 je ob opazovanju svojih, ženinih in hčerinih zobnih oblog zapisal: »Bela snov, gosta kot testo. Na svoje veliko začudenje sem zagledal zelo veliko majhnih 'živalic', ki so se čudovito gibale. Tiste večje so se gibale zelo sunkovito in hitro kot ščuke v vodi … Druge so se vrtele v krogu in teh je bilo največ.« Opazoval je tudi zobne obloge dveh mož, ki nikoli nista čistila svojih zob: »Neverjetna velika druščina 'živalic', vse plavajo bolj okretno, kot sem kdaj videl! Nekatere močno upogibajo svoja 'telesa' in se sunkovito premikajo. Vsa voda se zdi živa.« To so zapisi prvih opazovanj živih bakterij.

ZANIMIVOSTI: • Beseda biologija je bila prvič uporabljena šele v začetku 18. stoletja, čeprav se je človek s temi področji srečeval že od začetka svojega razvoja. Kemija in fizika sta veliko starejši naravoslovni vedi. • Antona van Leeuwenhoeka imenujemo očeta mikrobiologije. Opisal je mišična vlakna, bakterije in tudi delovanje najmanjših žilic, kapilar.

Leeuwenhoekov mikroskop

jig

Robert Hooke (1635–1703), angleški naravoslovec, je bil vrhunski izumitelj na področjih vseh naravoslovnih ved. V biologiji je najbolj znan po odkritju, do katerega je prišel pri opazovanju tankih slojev plute s svojim sestavljenim mikroskopom, ki je dosegel 100-kratno povečavo. V svoji knjigi Mikrografija je zapisal: »Opažam, da je vse preluknjano kot čebelji panj, le da pore niso tako pravilne. Verjetno tega ni še nihče videl, saj o tem še nikoli nisem bral oziroma nisem srečal nikogar, ki bi omenil kaj takega.« Hooke je odkril celično steno rastlinskih celic. Prvi je uporabil izraz »celica« – navdih je dobil pri poimenovanju majhnih samostanskih sob, v katerih so stanovali menihi. V svoji zagnanosti, da bi odkrival očem nevidna bitja, je bil pogosto nerazumljen. Neki satirik ga je v tistem času opisoval takole: »Kot pijan je vlagal celo premoženje v ta mikroskop, da je gledal nekakšne jegulje v kisu, ‘črvičke’ v siru in modro snov v slivah, kar naj bi vse bila živa bitja.«

Robert Hooke

Čeprav je Hooke poimenoval celico že leta 1665, je preteklo še 170 let, preden so postavili celično teorijo: • vsi organizmi so zgrajene iz celic, • celica je osnovna enota vsakega organizma, • nove celice nastajajo samo s celično delitvijo.

DZ 8 UC prenova notranjost 2018.indd 9

16/07/18 15:25

1. Raziskujem – potujem skozi sebe Ponovi svoje znanje o mikroskopu in mikroskopiranju.

a. co m

ZANIMIVOSTI: Naravoslovca Hooka so leta 1678 v Kraljevem združenju raziskovalcev v Londonu zaprosili, naj potrdi Leeuwenhoekova spoznanja o majhnih živih bitjih, ki jih je ta opazoval pod svojim preprostim mikroskopom. Hooke je potrdil njegova opazovanja, pri tem pa omenil, da ima Leeuwenhoekov mikroskop večjo zmogljivost povečave, a je za uporabo manj pripraven: »Nasilen je za moje oči, potreben je trud in moj vid pri tem peša.«

Hookov mikroskop

Hookova risba zgradbe plute

Svetlobni mikroskop

ar n

okular

stojalo

tubus revolver objektiv mizica

jig

makrometrski vijak mikrometrski vijak

vir svetlobe noga

Elektronski mikroskop nam omogoča opazovanje celične zgradbe, ki je ne vidimo s svetlobnim mikroskopom. V njem na opazovani predmet namesto svetlobnih žarkov usmerimo snop elektronov. Sliko predmeta lahko povečamo tudi večmilijonkrat.

Fotografija krvnih celic, opazovanih z elektronskim mikroskopom, 3500-kratna povečava

Fotografija krvnih celic, opazovanih s svetlobnim mikroskopom, 1150-kratna povečava

DZ 8 UC prenova notranjost 2018.indd 10

16/07/18 15:26