Doroteja Fon Tjaša Mrak dr. Iztok Devetak Lovro Rozman dr. Maja Sopotnik dr. Katarina Susman
a. co m
Samostojni delovni zvezek za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole
kn
jig
ar n
narave 7
DN 7 2018 notranjost.indd 1
29/11/2018 14:33
Doroteja Fon, Tjaša Mrak, dr. Iztok Devetak, Lovro Rozman, dr. Maja Sopotnik, dr. Katarina Susman
Dotik narave 7 Samostojni delovni zvezek za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole Samostojni delovni zvezek je usklajen z vsebinami prenovljenega učbenika Dotik življenja 7. Urednica: Doroteja Fon Jezikovni pregled: Katja Paladin Ilustracije: Lea Vučko, Davor Mešić, Doroteja Fon, Gregor Lož / Umer, d. o. o., Marko Renko / Umer, d. o. o., Fotografije: natančen seznam je naveden na koncu gradiva
a. co m
Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Direktor produkcije: Klemen Fedran Oblikovanje in prelom: Jasna Karnar Tisk: Nonparel, d. o. o. 1. izdaja: 2. ponatis Naklada: 3000 izvodov Ljubljana 2020
ar n
V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.
jig
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, Ljubljana 2018. Vse pravice pridržane.
kn
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, pa tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
DN 7 SDZ 2020 notranjost.indd 2
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2)(076.1) DOTIK narave 7. Samostojni delovni zvezek za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole / Doroteja Fon ... [et al.] ; [ilustracije Lea Vučko ... et al.]. - 1. izd., 2. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2020 ISBN 978-961-271-862-6 1. Fon, Doroteja COBISS.SI-ID 25477379
20/08/2020 11:36
Kazalo 1. poglavje: Raznolikost narave Raznolikost narave Organizmi na Zemlji Dejavniki okolja
11 11 16 23
a. co m
Valovanje Vrste valovanj Svetloba Zvok
6 6 9
27 27 30 37 38 42 47
Spremembe snovi Fizikalna in kemijska sprememba
49 49
Raznolikost celic Evkariontska in prokariontska celica Bakterijska, glivna, rastlinska in živalska celica
51 51 53
ar n
Različnost snovi Čiste snovi in zmesi Metode ločevanja snovi Snovi so elementi in spojine Periodni sistem elementov Raztopine so zmesi Agregatna stanja snovi
Preizkus znanja
61
2. poglavje: Organizmi v okolju
64 64 68
Snovi in energija Organizmi za življenje potrebujejo energijo
74 74
Neživi dejavniki Vpliv neživih dejavnikov na organizme Prilagoditve organizmov na okolje
78 78 79
Morje Morski ekosistem
83 83
kn
jig
Vloga organizmov v okolju Vloge v ekosistemu Odnosi med organizmi
Celinske vode Delitev celinskih voda Stoječe nadzemne celinske vode Tekoče nadzemne celinske vode Stoječe in tekoče podzemne celinske vode
DN 7 2018 notranjost.indd 3
Preizkus znanja
86 86 88 91 92 96
05/11/2018 13:37
3. poglavje: Zgradba in delovanje organizmov Razvrščanje organizmov Sistematika in taksonomija
98 98 104 104 107
Telesna zgradba organizmov Krovne strukture organizmov Gibala – ogrodje in mišice
109 109 113
a. co m
Notranja zgradba organizmov Osnovne naloge organizmov Pregled zgradbe glavnih skupin organizmov – organski sistemi
Prenašanje snovi po organizmih Dihala in celično dihanje Prebavila Obtočila in kri Izločala
116 116 119 124 128
Zaznava okolja in odziv organizmov Čutila Živčevje in hormoni
130 130 135
Razmnoževanje organizmov Nespolno in spolno razmnoževanje Rast in razvoj osebkov Pregled organskih sistemov organizmov
138 138 142 145
Preizkus znanja
ar n
151
4. poglavje: Vpliv človeka na naravo
154 154 157
Gozd Gozdni ekosistem Izkoriščanje gozdov
159 159 160
jig
Stabilnost ekosistemov Naravni in antropogeni ekosistemi Biotska pestrost
Travnik Travniški ekosistem
Preizkus znanja
164 164 168
kn
5. poglavje: Onesnaževanje narave Onesnaževanje Viri onesnaževanja okolja Onesnaževanje zraka in učinek tople grede Varstvo okolja
Preizkus znanja
Shema kraljestva živali Pripomoček: organski sistemi organizmov
DN 7 2018 notranjost.indd 4
170 170 174 178 182
184 186
05/11/2018 13:37
Spoznali bomo:
a. co m
RAZNOLIKOST NARAVE • različne vrste valovanj • svetlobo in barve ter zvok • zgradbo in lastnosti snovi • metode ločevanja snovi • fizikalne in kemijske spremembe • bakterijsko, glivno, rastlinsko in živalsko celico • zgradbo in delovanje bakterij in gliv
Ključne ugotovitve:
ar n
• Raznolikost življenja opazimo na nivoju celic, organizmov in ekosistemov. • Okolje se nenehno spreminja tudi zaradi naravnih katastrof in delovanja človeka. • Življenje na Zemlji omogočajo živi in neživi dejavniki. • Svetloba in zvok sta obliki valovanja. • Snovi so lahko čiste snovi ali pa zmesi. • Snovi imajo različne lastnosti in so v različnih agregatnih stanjih. • Fizikalne in kemične spremembe lahko vplivajo na lastnosti in na spremembo agregatnega stanja snovi. • Vse organizme gradijo celice; bakterije gradijo bakterijske celice, rastline gradijo rastlinske celice, glive gradijo glivne celice, živali ter človeka gradijo živalske celice.
kn
jig
DN 7 2018 notranjost.indd 5
05/11/2018 13:37
Raznolikost narave Organizmi na Zemlji
Kraška jama (Sop Pong, severna Tajska)
ar n
Ledenik (Nacionalni park Glacier Bay, Aljaska)
a. co m
Ali opazuješ okolico, ko potuješ ali greš na sprehod? Opaziš živali, rastline, raznolikost pokrajine, ki te obdaja? Oglej si slike različnih pokrajin po svetu. Le od kod vsa ta raznolikost?
Tropski deževni gozd (Nepal)
Kamnita puščava ob reki Jordan (Izrael)
jig
Gejzir Strokkur (Islandija)
Morska globina in koralni greben (Maldivi)
kn
Zemlja je pokrajinsko zelo pestra. Različni organizmi naseljujejo različne predele in soustvarjajo različne ekosisteme, kot so travniki, oceani, tropski deževni gozd, tundra, stepa, mesta. Organizmi se razmnožujejo. Imajo potomce, ki imajo nato svoje potomce. Da se vrsta organizma nadaljuje, se morajo organizmi razmnoževati. S spolnim razmnoževanjem starševski organizem prenese svoje lastnosti na potomce. Potomci pa svojim staršem niso popolnoma enaki. Tako se vrste skozi generacije spreminjajo, nastajajo pa tudi nove vrste. Vsi smo potomci celice, ki je nekoč živela v pramorju, kjer se je življenje začelo. Vsi naši predniki so imeli potomce.
6 / Raznolikost narave
DN 7 2018 notranjost.indd 6
05/11/2018 13:37
a. co m Za radovedne
Shema predstavlja evolucijski razvoj posameznih vej različnih vrst vretenčarjev. Zelena puščica predstavlja vrste organizmov, ki živijo še danes, rdeča oznaka pa označuje izumrle vrste organizmov.
1
ar n
Vrstam, ki so zaradi različnih vzrokov izumrle, pravimo slepe veje razvoja. Iz njih se namreč niso razvile druge skupine organizmov, kar se pri še živečih vrstah organizmov neprestano dogaja še danes.
Dinozavri so na Zemlji živeli več kot 100 milijonov let, izumrli pa so pred 65 milijoni let. Najbližji še živeči sorodniki dinozavrov so ptice in krokodili.
Oglej si zgornjo shemo evolucijskega razvoja vretenčarjev. a) Razloži, kakšna je razlika med vejami, kjer je na koncu zelena puščica, in vejami, kjer je na koncu rdeča oznaka.
jig
b) Kako poimenujemo dele sheme z rdečo oznako na koncu?
c) Obkroži ime velike skupine organizmov, ki so v preteklosti izumrli. a) rdeče alge
kn
b) dinozavri c) dvoživke
č) mehkužci
2
Obkroži trditve, ki veljajo za spolno razmnoževanje. a) Skozi generacije vrste ostajajo nespremenjene. b) Potomci niso popolnoma enaki svojim staršem. c) Potomci so popolnoma enaki svojim staršem. č) Če zadnji osebek vrste nima potomca, vrsta izumre. Raznolikost narave / 7
DN 7 2018 notranjost.indd 7
05/11/2018 13:37
3
Preberi opis enoceličnega in večceličnega organizma ter odgovori na vprašanja. OPIS PARAMECIJA
OPIS VELIKE UHARICE Gnezdi na gozdnatih predelih v strmih, skritih pečinah, obraslih z grmovjem. Je največja sova na območju Slovenije. Odrasla doseže velikost do 65 cm. Ima veliko glavo, telo pa pokriva posebno letalno perje, ki ji omogoča skoraj neslišen let. Na glavi ima značilna peresa. Dobro vidi in sliši. Je nočno aktivni plenilec, ki plen zgrabi in raztrga z močnim, ukrivljenim kljunom in ostrimi kremplji. Prehranjuje se z manjšimi glodavci in pticami, ob pomanjkanju plena tudi dvoživkami.
a. co m
Je protist iz rodu migetalkarjev. Živi v sladkih in slanih vodah, v dolžino meri 50–350 μm, odvisno od vrste. Njegovo telo je ena celica. Površina telesa je pokrita z migetalkami, s pomočjo katerih se v vodi premika. Zanj sta značilni dve jedri v citoplazmi; eno je namenjeno razmnoževanju, drugo pa uravnava ostale življenjske procese. Hrani se z bakterijami in drugimi mikroorganizmi. Razmnožuje se nespolno (z delitvijo) ali pa spolno.
ar n
a) Kako je zgrajeno telo organizma?
kn
jig
b) V katerem okolju najdemo organizem? Opiši ga.
c) Katere so glavne značilnosti vedenja organizma?
8 / Raznolikost narave
DN 7 2018 notranjost.indd 8
05/11/2018 13:37
Dejavniki okolja
a. co m
Oglej si spodnje fotografije in zapiši nekaj sprememb v naravnem okolju, ki so prikazane na njih. Še sam razmisli, kako se Zemlja spreminja, in zapiši nekaj teh sprememb.
Gozdni požar (Španija)
ar n
Poplavljeno naselje (Brisbane, Avstralija)
Obdelovalno polje (Nizozemska)
Gradnja mest in cestnih povezav (Šanghaj, Kitajska)
Orkani in neurja (Florida, Amerika)
Onesnaževanje in odlaganje odpadkov
Na Zemlji se je zaradi njene lege v vesolju in s tem primernih okoljskih značilnosti razvilo življenje.
kn
jig
Posamezne rastlinske in živalske vrste se pojavljajo v okolju z ustreznimi življenjskimi pogoji. Življenje je tako odvisno od neživih dejavnikov okolja (kemijskih in fizikalnih) in tudi od živih dejavnikov – prisotnosti drugih organizmov. Vsi ti dejavniki delujejo sočasno in so med seboj povezani.
Dejavniki, ki vplivajo na življenjske pogoje na Zemlji
NEŽIVI DEJAVNIKI
• vreme in podnebje • sestava tal • vodne razmere • prisotnost plinov (predvsem kisika in ogljikovega dioksida) v ozračju • svetlobni pogoji • letni časi • nadmorska višina • zračni tlak
so ŽIVI DEJAVNIKI
Ljudje s posegi v naravo (izsuševanje, gnojenje, onesnaževanje ...) vplivamo na spremembe nekaterih živih in neživih dejavnikov okolja.
• organizmi v okolju • pestrost živalskih, rastlinskih in drugih vrst organizmov • odnosi med organizmi • viri hrane za posamezne organizme • človek in njegovo delovanje
Raznolikost narave / 9
DN 7 2018 notranjost.indd 9
05/11/2018 13:38
4
Na fotografiji je ptičja krmilnica pozimi. Napiši vsaj tri žive in tri nežive dejavnike, ki vplivajo na ptiče, ki pridejo v krmilnico iskat hrano.
Neživi dejavniki:
5
a. co m
Živi dejavniki:
Zapiši tri dejavnike, ki vplivajo na človeka, npr. na njegovo kulturo, način oblačenja, arhitekturo …
ar n
1. 2. 3.
jig
PONOVI IN RAZMISLI
RAZNOLIKOST NARAVE
kn
• Zemlja je pokrajinsko zelo pestra. • Različni organizmi naseljujejo različne predele in soustvarjajo različne ekosisteme.
1. Kaj je pogoj, da se vrsta nadaljuje? 2. Kaj je slepa veja razvoja? 3. Katere vrste dejavnikov okolja poznamo? Za vsako naštej po tri primere.
10 / Raznolikost narave
DN 7 2018 notranjost.indd 10
05/11/2018 13:38
Valovanje Vrste valovanj
a. co m
Razmisli, kaj je valovanje. Kje v vsakdanjem življenju srečaš različne vrste valovanja?
Valovanje je način prenašanja informacij. Z valovanjem se po prostoru ali snovi širijo motnje. Motnja je npr. nihanje delcev v snovi. Ločimo prečno in vzdolžno valovanje ter stoječe valovanje.
Vsako valovanje opišemo z valovno dolžino (razdalja med dvema dolinama ali zgoščeninama), frekvenco (število motenj v časovni enoti) in s hitrostjo valovanja. Prečno valovanje
Prečno valovanje je širjenje motnje, pri katerem posamezni delci nihajo pravokotno na smer širjenja motnje. Med prečno valovanje uvrščamo svetlobo.
ar n
dolina
λ
jig
vrh
valovna dolžina (oznaka: grška črka lambda) shema prečnega valovanja na vzmeti delec vzmeti, ki pri prečnem valovanju niha pravokotno na smer širjenja motnje fotografija vzmeti med prečnim valovanjem
Vzdolžno valovanje
kn
Vzdolžno valovanje je nihanje posameznih delcev vzdolž širjenja motnje. Širjenje motnje je pravzaprav zaporedno nihanje delcev snovi. Med vzdolžno valovanje uvrščamo zvok. zgoščina
razredčina λ
valovna dolžina (oznaka: grška črka lambda) shema vzdolžnega valovanja na vzmeti delec vzmeti, ki pri vzdolžnem valovanju niha vzdolžno glede na smer širjenja motnje fotografija vzmeti med vzdolžnim valovanjem
Valovanje / 11
DN 7 2018 notranjost.indd 11
05/11/2018 13:38