Iztok Devetak Lovro Rozman Maja Sopotnik Katarina Susman Doroteja Fon
a. co m
Učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole
kn
jig
ar n
narave 7
DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 1
09/11/2018 12:42
Dr. Iztok Devetak, Lovro Rozman, dr. Maja Sopotnik, dr. Katarina Susman, Doroteja Fon
Dotik narave 7
Učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole Urednica: Doroteja Fon Recenzenti 1. izdaje: dr. Miha Krofel, dr. Franc Perdih, dr. Gregor Torkar, dr. Barbara Bajd, mag. Damjan Grobljar, Bernarda Barbo, Diana Rutar, Jožica Sambol Recenzenti 2. izdaje: dr. Matej Urbančič, mag. Klavdija Sotlar, dr. Rok Rudež, dr. Jelka Strgar
Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Direktor produkcije: Klemen Fedran Oblikovanje: Jasna Karnar Prelom: Jasna Karnar, Janez Kotar, Blaž Hribar Tisk: Zrinski, d. o. o. 2. izdaja: 2. ponatis Naklada: 2.000 izvodov Ljubljana 2020
a. co m
Jezikovni pregled: Katja Paladin Ilustracije: Lea Vučko, Gregor Cvetko, Janez Kotar Fotografije: podroben seznam fotografij je objavljen na koncu učbenika
ar n
V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
jig
Učbenik Dotik narave 7 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 194. dopisni seji dne 25. 10. 2018 s sklepom št. 613-1/2018/76 potrdil kot učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole.
© Založba Rokus Klett, Ljubljana 2012. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, pa tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
kn
Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2) DOTIK narave 7. Učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole / Iztok Devetak ... [et al.] ; [ilustracije Lea Vučko, Gregor Cvetko, Janez Kotar]. - 2. izd., 2. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2020 ISBN 978-961-271-860-2 1. Devetak, Iztok COBISS.SI-ID 21849091
DN 7 UCB 2020 notranjost.indd 2
13/07/2020 06:59
Kazalo Dogajanje v naravi
Vpliv človeka na naravo
6 Raznolikost na Zemlji 8 Dejavniki okolja 11 Valovanje 15 Svetloba 18 Mavrica barv 20 Svetloba in senca 24 Zvok 27 Različnost snovi 29 Snovi so elementi in spojine 33 Kemijske spremembe in energija 35 Spremembe snovi 37 Raztopine 40 Ločevanje snovi 43 Raznolikost celic 46 Vrste celic 54 Preveri svoje znanje
124 126 128 129 132 134 138
140 142 144 146 149
Onesnaževanje okolja Drugi viri onesnaževanja Ogljikov dioksid in podnebje Varstvo okolja Preveri svoje znanje
150 154 156 158
Ponovim in utrdim Slovar ključnih besed Seznam ključnih besed Shema kraljestva živali
ar n
Vloga različnih organizmov v okolju Odnosi med organizmi Snovi in energija Neživi dejavniki okolja Prilagoditve organizmov Morski ekosistem Celinske vode Preveri svoje znanje
Onesnaževanje narave
jig
56 60 65 67 69 72 75 82
a. co m
Organizmi so povezani z okoljem
Stabilnost ekosistemov Boj s škodljivci in plevelom Biotska pestrost Gozdni ekosistem Izkoriščanje gozdov Travniški ekosistem Preveri svoje znanje
Zgradba in delovanje organizmov
kn
84 Razvrščanje organizmov 86 Skupine mnogoceličnih živali 88 Notranja zgradba 92 Koža in krovne strukture 94 Prebavila 97 Obtočila in kri 100 Dihala 102 Izločala 104 Živčevje in hormoni 108 Čutila 111 Gibala 114 Razmnoževanje 117 Rast in razvoj živali 122 Preveri svoje znanje
DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 3
Legenda Izvedi dejavnost; navodila za izvedbo dejavnosti so na koncu poglavij.
09/11/2018 12:42
a. co m ar n jig
kn DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 4
09/11/2018 12:42
1
Spoznali bomo:
a. co m
Dogajanje v naravi • valovanje, svetlobo in barve, zvok • zmesi in čiste snovi
• metode ločevanja čistih snovi in zmesi • fizikalne in kemijske spremembe • celico
ar n
• zgradbo in delovanje bakterij in gliv
Ključne besede:
• predniki, potomci, različno izražanje lastnosti
• neživi dejavniki okolja: svetloba, temperatura, vodne razmere, sestava tal • živi dejavniki okolja: vrste organizmov, odnosi med organizmi, človek
jig
• valovanje in valovni pojavi: vzdolžno, prečno, stoječe valovanje, lom, odboj, interferenca, uklon • svetloba: bela svetloba, spekter elektromagnetnega valovanja, mavrica, svetila, sence • zvok: višina, barva, glasnost, oddajniki zvoka, nastanek zvoka
kn
• zrak: zmes plinov (dušik, kisik, ogljikov dioksid, žlahtni plini) • spremembe agregatnih stanj: plinasto, tekoče, trdno stanje • fizikalne in kemijske spremembe • ločevanje snovi: lij ločnik, magnet, odlivanje, izhlapevanje, filtriranje, sublimacija, destilacija • atomi, molekule, elementi, spojine, periodni sistem • raztopine: topilo, topljenec, dejavniki raztapljanja • prokariontska in evkariontska celica
DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 5
09/11/2018 12:42
Raznolikost na Zemlji Zemlja kot življenjski prostor Že na poti z enega konca Slovenije na drugega lahko opazujemo spreminjanje pokrajine. Opazimo travnike, polja in gozdove, mesta in vasi. Če bi potovali okoli sveta, bi opazili še oceane, ledenike, gejzirje, stepe, puščave in še kaj.
a. co m
Zemlja je pokrajinsko zelo raznolika. Različni organizmi naseljujejo različne predele in soustvarjajo različne ekosisteme, kot so travniki, oceani, tropski deževni gozd, tundra in stepa.
Raznolikost cvetočih rastlin na travniku
Zemlja se spreminja
Okolje se nenehno spreminja, spremembe pa so lahko počasne ali pa se zgodijo zelo hitro.
Spremembe, ki se odvijajo počasi: • premikanje celin (nastajanje gorstev, poglabljanje morij), • nastajanje ali izsuševanje morij, jezer, rek, • širjenje puščav, • taljenje ledenikov. Spremembe, ki se odvijejo hitro (v času menjave dneva in noči, z letnimi časi): • vulkanski izbruhi, • naravne katastrofe (poplave, neurja, požari).
ar n
Z vulkanskimi izbruhi na Zemlji še vedno nastaja novo kopno.
jig
Naštete spremembe so posledica sprememb površja in podnebja na Zemlji, za nekatere spremembe pa je s svojim delovanjem odgovoren človek (gradnja mest in cestnih povezav, krčenje gozda, ustvarjanje obdelovalnih površin in onesnaževanje – izpuhi, odplake, odpadki).
Organizmi na Zemlji
kn
Pokrajina se spreminja tudi zaradi poplav.
Dinozavri – primer izumrle skupine živali
Na Zemlji živi mnogo različnih organizmov. Da se vrsta organizma nadaljuje, se mora razmnoževati. Razmnoževanje ni pomembno za preživetje posameznega organizma, na primer hrošča, nujno pa je za preživetje hrošča kot vrste. Vsi imamo dva starša, štiri stare starše, osem prastarih staršev in tako dalje nazaj do daljnih prednikov (ki so živeli še na drevesih in še prej v morju). Vsi smo potomci celice, ki je nekoč živela v pramorju, kjer se je življenje začelo. S spolnim razmnoževanjem posamezen organizem prenese svoje lastnosti na potomca. Vendar potomec staršem ni povsem enak. Ima lastnosti staršev, ki pa se različno izrazijo. Tako se vrste skozi generacije spreminjajo in tako nastajajo tudi nove vrste. Organizmom, ki so poginili, preden so imeli potomce, svojih lastnosti ni uspelo prenesti naprej. Kadar pogine zadnji organizem neke vrste, vrsta izumre. Na tak način izumirajo vrste tudi danes. V preteklosti so izumrle celo tako velike skupine živali, kot so bili dinozavri.
6
DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 6
09/11/2018 12:42
Skupni prednik
a. co m
Zelena puščica označuje vrste organizmov, ki živijo še danes.
Shema prikazuje evolucijski razvoj posameznih vej različnih vrst vretenčarjev.
Preučevanje raznolikosti
ar n
Znanstveniki, ki so raziskovali in opisovali različne organizme, so poskušali nepregledno množico različnih vrst smiselno urediti. Ugotovili so, da lahko posamezne organizme najprej razvrstimo na enocelične in mnogocelične organizme – na enoceličarje in mnogoceličarje. • Enoceličarjem je skupno to, da je cel organizem zgolj ena celica. • Telo mnogoceličarjev je sestavljeno iz več celic. Mnogoceličarje delimo na rastline, ki smo jih obravnavali lansko šolsko leto, živali in glive.
jig
Da bi lahko preučevali odnose med organizmi in okoljem, v katerem živijo, so znanstveniki okolje razdelili na posamezne manjše enote – ekosisteme.
Rdeča oznaka označuje izumrle vrste organizmov. Vrstam, ki so zaradi različnih vzrokov izumrle, pravimo slepe veje razvoja. Iz njih se namreč niso razvile druge skupine organizmov, kar se pri še živečih vrstah organizmov neprestano dogaja še danes.
Zbirka hroščev – kakšna raznolikost znotraj ene skupine žuželk!
Poišči podatke o svojih prednikih in njihove slike ter izdelaj družinsko drevo.
kn
Ne pozabi upoštevati tudi vseh bratov in sester. Pri tem zberi tudi podatke, ki jih lahko pridobiš (barvo oči, las). Včasih je iskanje teh podatkov pravo raziskovalno delo.
Naučil sem se • Na Zemlji najdemo številna življenjska okolja, ki se ves čas spreminjajo. • Razmnoževanje je nujno za nastanek novih organizmov in preživetje vrst. • Značilnosti vrst določa tudi okolje. Ponovi in razmisli 1. Ugotovi, koliko različnih življenjskih okolij vsak dan zamenjaš. 2. Opiši tri velike in tri manjše ekosisteme, ki jih poznaš.
7
DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 7
09/11/2018 12:42
Dejavniki okolja Prepletenost dejavnikov
so živi dejavniki
• vreme in podnebje • sestava tal • vodne razmere • prisotnost plinov (predvsem kisika in ogljikovega dioksida) v ozračju • svetlobni pogoji • letni časi • nadmorska višina • zračni tlak
• organizmi v okolju • pestrost živalskih, rastlinskih in drugih vrst organizmov • odnosi med organizmi • viri hrane za posamezne organizme • človek in njegovo delovanje
ar n
Dejavniki, ki vplivajo na življenjske pogoje na Zemlji
neživi dejavniki
a. co m
Zemlja s svojo lego v vesolju in s svojimi značilnostmi omogoča življenje. Posamezne rastlinske in živalske vrste se pojavljajo v okolju z ustreznimi življenjskimi pogoji. Vsi dejavniki, ki nanje vplivajo, delujejo sočasno in so med seboj povezani.
Svetloba in toplota
jig
Svetloba je pomemben dejavnik življenja na Zemlji. Najpomembnejši vir svetlobe je Sonce. Svetloba je valovanje in ima energijo, ki jo rastline potrebujejo za fotosintezo. Vloga svetlobe je povezana tudi z ritmom dejavnosti živali, ki se spreminja z menjavo dneva in noči. Nekatere živali so dejavne podnevi, druge ponoči. Svetloba vpliva tudi na dejavnosti, kot so kaljenje semen, zimsko spanje, selitve živali in drugo. Sonce s svojo energijo vpliva še na druge fizikalne dejavnike. S sevanjem, ki ga oddaja, segreva Zemljino površje. Zrak, ki obdaja Zemljino površje, se segreje zaradi ogretega površja, in ne neposredno od Sonca. Zaradi razlike v temperaturi (med sloji zraka ob površju in v višjih slojih) se zračne gmote pričnejo gibati. Gibanje toplih in hladnih zračnih gmot povzroči nastanek ciklonov in anticiklonov ter vetra.
kn
Merjenje vetra je pomembno pri napovedovanju vremena.
Sonce s svojo energijo segreva tudi vodo v jezerih, morjih, oceanih, rekah. Podobno kot se topel zrak dviga nad hladnega, tudi topla voda ostaja nad hladno vodo, kar lahko občutimo na morju. Vrhnje plasti vode so toplejše od spodnjih. Kadar piha močan veter, se na vodi pojavijo večji valovi, ki plasti vode premešajo.
8
DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 8
09/11/2018 12:42
Voda – dejavnik v okolju Voda je pomemben dejavnik, ki hkrati pomeni okolje za življenje in snov, ki jo vsaka živa celica nujno potrebuje. Voda obstaja v treh različnih stanjih, v tekočem, trdnem in plinastem agregatnem stanju. Voda v plinastem stanju je v zraku.
a. co m
Z Zemljinega površja voda izhlapeva v ozračje. Izhlapeva s površine rek, jezer, morij, pa tudi iz listov rastlin, iz prsti, s kamnin in drugih vlažnih površin. Količino vode v zraku opišemo z zračno vlažnostjo.
ar n
Količina vode, ki jo zrak lahko sprejme, je odvisna od temperature zraka. Iz izkušenj vemo, da je v toplem zraku več vlage; poleti to občutimo kot soparno ozračje. Voda se ob ohlajanju iz zraka izloči v obliki drobnih kapljic. Temu pojavu, pri katerem voda iz plinastega agregatnega stanja preide v tekoče, pravimo kondenzacija.
V meteoroloških hišicah spremljajo temperaturo, količino padavin, zračno vlažnost, hitrost vetra ...
Termometer in higrometer sta napravi za merjenje temperature in vlažnosti zraka.
Človek vpliva na okolje
kn
jig
Ljudje s svojimi posegi v naravo in s svojimi napravami vplivamo na spremembe nekaterih dejavnikov okolja. V mestih je na primer količina prometa povečana, zato je sestava zraka drugačna kot na podeželju.
Pokrajino spreminja tudi človek.
9
DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 9
09/11/2018 12:42
Obarvana vroča voda, ki jo postavimo na hladno Potrebuješ: • čaše • barvilo Potek vaje: V manjšo prozorno čašo nalijemo vročo vodo in jo obarvamo. V večjo prozorno čašo nalijemo hladno vodo, a ne do vrha, da bomo vanjo lahko postavili manjšo čašo z vročo vodo.
a. co m
Napovej, kaj se bo zgodilo, ko boš čašo z vročo vodo previdno postavil v večjo čašo hladne vode. Izvedi poskus in zapiši opažanja. S sošolci se pogovorite o dejavnikih, ki vplivajo na poskus.
Izmerimo razliko v temperaturi suhe in mokre krpe Potrebuješ: • vodo • čaše • barvilo • krpo
ar n
Potek vaje: Vodo pripravimo tako, da jo pustimo več ur v prostoru, da ima sobno temperaturo. Izmerimo temperaturo suhe krpe in vode, da se prepričamo, da je temperatura obeh enaka. Krpo pomočimo v vodo in jo ožmemo. Vanjo zavijemo termometer. Z ventilatorjem ali pahljačo ustvarimo tok zraka nad krpo, s čimer pospešimo izhlapevanje. Po nekaj minutah izmerimo temperaturo mokre krpe. Sta izmerjeni temperaturi enaki? Zakaj?
jig
Naučil sem se
• V okolju je veliko različnih dejavnikov, ki se med seboj prepletajo. Isti dejavniki imajo na različne vrste organizmov različen vpliv. • Najpomembnejši dejavnik okolja je svetloba, ki prihaja s Sonca. Ponovi in razmisli
kn
1. V preglednici na strani 8 izberi pet dejavnikov okolja in opiši, kako vplivajo na okolje. 2. S pomočjo znanja, ki si ga pridobil v 6. razredu, pojasni, kateri dejavniki vplivajo na kalitev semen (na primer fižola, sončnice, koruze, pšenice in soje). 3. Naštej nekaj živali, ki so dejavne ponoči, in nekaj, ki so dejavne podnevi. 4. Pomisli, kako bi lahko preizkusil, kateri dejavniki vplivajo na izhlapevanje vode v solinah. Zapiši načrt poskusa, pri tem npr. predlagaj različne posode in različna mesta, kjer bi lahko poskus izvajal. 5. Kateri dejavnik vpliva na menjavanje dneva in noči in kateri na menjavanje letnih časov?
10
DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 10
09/11/2018 12:42
Valovanje Kaj je valovanje
a. co m
Ob pojmu valovanje največkrat pomislimo na valovanje morja, na valovanje na gladini luže ali jezera, ko vanj vržemo kamen. Morda kdo pomisli na radijske valove ali celo na mikrovalove, ko vklopi mikrovalovno pečico. V našem okolju je prisotnih veliko vrst valovanj. Valovanje je način prenašanja informacij. Z valovanjem se po prostoru ali snovi širijo motnje. Motnja je na primer nihanje delcev snovi. Ločimo prečno in vzdolžno valovanje. Vsako valovanje opišemo z valovno dolžino, frekvenco in hitrostjo valovanja.
Prečno valovanje
Za prečno valovanje je značilno, da: • posamezni delci nihajo pravokotno (prečno) na smer širjenja motnje, • se motnja širi po snovi od leve proti desni (delci snovi nihajo prečno na to, v smeri gor–dol).
ar n
Med prečno valovanje uvrščamo tudi svetlobo, le da pri njej ne nihajo delci, ampak električno in magnetno polje.
jig
Prečno valovanje na vijačni vzmeti prikažemo tako, da jo zanihamo levo in desno ali pa gor in dol, torej prečno na vzmet. Opazimo vrhove in doline. Hitreje ko nihamo, večja je frekvenca, več vrhov in dolin opazimo na enaki dolžini vzmeti. Če označimo en del vzmeti, opazimo, da ta del niha prečno na smer širjenja valovanja. S premikanjem roke levo in desno pošiljamo motnje (vrhove in doline) po vzmeti. Valovno dolžino krajše označimo z grško črko lambda (λ).
kn
valovna dolžina (λ)
vrh
dolina
delec vzmeti, ki pri prečnem valovanju niha pravokotno na smer širjenja motnje
11
DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 11
09/11/2018 12:42
Vzdolžno valovanje Za vzdolžno valovanje je značilno, da: • nihajo posamezni delci vzdolž širjenja motnje, • se motnja širi po snovi od leve proti desni (tudi delci snovi nihajo levo–desno), • je širjenje motnje zaporedno nihanje delcev snovi. Med vzdolžno valovanje uvrščamo zvok. Pri zvoku se motnja širi po snovi podobno kot motnja na dolgi vzmeti.
a. co m
Takšno valovanje lahko prikažemo na dolgi vijačni vzmeti. Motnja, ki jo naredimo z enakomernimi vzdolžnimi gibi naprej in nazaj, potuje tako, da opazimo mesta, kjer so ovoji zgoščeni, in mesta, kjer so razporejeni redkeje. Tem mestom pravimo zgoščine in razredčine. Hitrejše ko je nihanje roke (večja ko je frekvenca nihanja), več zgoščin in razredčin opazimo na vzmeti. Če označimo en del vzmeti, opazimo, da ta del niha naprej in nazaj vzdolž vzmeti, torej v isti smeri, kot se širi valovanje. S premikanjem roke naprej in nazaj pošiljamo motnje (zgoščine in razredčine) po vzmeti. Razdalja med dvema zaporednima zgoščinama je valovna dolžina.
ar n
valovna dolžina (λ)
delec vzmeti, ki pri vzdolžnem valovanju niha vzdolžno glede na smer širjenja motnje
razredčina
jig
zgoščina
kn
Na vzmeti ali prožni vrvi ustvari valovanje. Izmeri razdaljo, ki jo motnja prepotuje v eni sekundi. Delček vzmeti označi z barvnim lepilnim trakom. Potrebuješ: • vzmet • štoparico • barvni lepilni trak
Slovarček
Potek vaje: Na vzmeti ustvari vzdolžno in prečno motnjo (valovanje). Kolikšno razdaljo prepotuje motnja v eni sekundi? Opiši, kako niha del označene vzmeti pri vzdolžnem in kako pri prečnem valovanju.
valovna dolžina – razdalja med dvema dolinama ali zgoščinama frekvenca – število motenj v časovni enoti
12
DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 12
09/11/2018 12:42
Stoječe valovanje Če je vzmet na enem koncu pritrjena v steno, se valovanje na vzmeti odbije in potuje nazaj. Ločimo vpadno valovanje (do stene) in odbito valovanje. Ko se vpadno in od stene odbito valovanje srečata, se lahko pojavi stoječe valovanje. Stoječe valovanje najlažje ustvarimo na prožni vrvi. Pri tem opazimo hrbte in vozle. Na mestih, kjer so vozli, nihanja skoraj ni, na mestih hrbtov pa so odmiki največji. hrbet
a. co m
valovna dolžina (λ)
vozel
Skica stoječega valovanja
Valovni pojavi
ar n
Spodnje slike prikazujejo tri valovne pojave, ki jih zlahka opazimo na vodni gladini. Ti pojavi so uklon, interferenca in odboj.
Valovni pojavi so
INTERFERENCA
ODBOJ
Uklon valovanja opazimo za valobranom. Na fotografiji vidimo odprtino med dvema valobranoma, za katero se valovi širijo polkrožno (se uklonijo) v primerjavi z valovi pred odprtino, ki imajo samo eno smer. Smeri valovanja pred in za odprtino so ponazorjene s puščicami.
Interferenco opazimo na mestih, kjer se srečata dve ali več valovanj. Na primer, ko dežne kaplje padajo na mirno vodno gladino, ko vržemo dva ali več kamnov v lužo ali jezero in podobno. Z belo puščico je označeno eno od mest, kjer vidimo interferenco.
Na fotografiji iz zraka opazimo odboj valovanja. Valovi, ki nastajajo za plovilom, ki pluje mimo velike mirujoče ladje, se odbijajo od njenega boka. Pri tem valovanje spremeni smer širjenja. Odbito valovanje je označeno s puščico.
kn
jig
UKLON
13
DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 13
09/11/2018 12:42
PREČNO VALOVANJE SMER ŠIRJENJA VALOVANJA
DOLINA
SMER NIHANJA DELCEV
SMER ŠIRJENJA VALOVANJA
VALOVNA DOLŽINA
SMER NIHANJA DELCEV
SMER ŠIRJENJA VALOVANJA
Primera: valovanje na vzmeti, zvok
ar n
Primera: valovanje na vrvi, svetloba
RAZREDČINA
SMER ŠIRJENJA VALOVANJA
ZGOŠČINA
VALOVNA DOLŽINA
a. co m
VRH
VZDOLŽNO VALOVANJE
jig
STOJEČE PREČNO VALOVANJE
Stoječe prečno valovanje nastane na struni kitare.
STOJEČE VZDOLŽNO VALOVANJE
Stoječe vzdolžno valovanje nastane v kljunasti flavti.
kn
Naučil sem se
• Pri prečnem valovanju delci nihajo pravokotno na smer širjenja motnje. • Pri vzdolžnem valovanju nihajo posamezni delci vzdolž širjenja motnje. • Valovanje se na oviri odbije. • Valovna dolžina pri vzdolžnem valovanju je razdalja med dvema zaporednima zgoščinama/razredčinama, pri prečnem valovanju pa med dvema zaporednima vrhovoma/dolinama. Ponovi in razmisli
Slovarček
1. Opiši vrste valovanj in značilne pojave pri valovanju. 2. Kako bi ugotovil, v kakšni povezavi sta frekvenca in valovna dolžina valovanja na vzmeti?
interferenca – sestavljanje ali seštevanje valovanj spekter elektromagnetnega valovanja – nabor valovanj z različnimi valovnimi dolžinami
14
DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 14
09/11/2018 12:42