Daša Ganna Mahmoud, Elissa Tawitian in Mateja Zupančič
JAZ, MIDVA, MI Učbenik za domovinsko in državljansko kulturo in etiko v 7. razredu osnovne šole
Drzavljanska vzgoja 1.indd 1
7
29.3.2018 10:26:34
Daša Ganna Mahmoud, Elissa Tawitian, Mateja Zupančič
JAZ, MIDVA, MI 7
učbenik za domovinsko in državljansko kulturo in etiko v 7. razredu osnovne šole Urednici: mag. Marjeta Šifrer, mag. Jelka Miranda Razpotnik Strokovni pregled: dr. Jernej Letnar Černič, mag. Drago Zalar, mag. Anita Mirjanić, mag. Andreja Polanšek, Katarina Kalan Ilustracije: Jaka Vukotić /Umer d. o. o. Slikovno gradivo: Getty images, Shutterstock et al. (natančen seznam je na zadnji strani) Jezikovni pregled: Katja Paladin, Živa Čebulj Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d.o.o. Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje: Grega Inkret Prelom: Studio Signum, d. o. o. Tisk: Bulvest Print AD 1. izdaja Naklada: 4.000 izvodov Ljubljana 2018
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Jaz, midva, mi 7 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 190. seji dne 22. 3. 2018 s sklepom št. 613-1/2018/5 potrdil kot učbenik za domovinsko in državljansko kulturo in etiko v 7. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2018). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
3(075.2) 37.017.4(075.2) 17(075.2) GANNA Mahmoud, Daša Jaz, midva, mi 7. Učbenik za domovinsko in državljansko kulturo in etiko v 7. razredu osnovne šole / Daša Ganna Mahmoud, Elissa Tawitian in Mateja Zupančič ; [ilustracije Jaka Vukotić ; slikovno gradivo Shutterstock ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2018 ISBN 978-961-271-854-1 1. Tawitian, Elissa 2. Zupančič, Mateja, 1983294296576
Drzavljanska vzgoja 1.indd 2
29.3.2018 9:46:26
KAZALO POSAMEZNIK, SKUPNOSTI, DRŽAVA . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Etika in morala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Kdo sem? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Sem del skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Jaz v oddelčni skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Stereotip – predsodek – diskriminacija . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Konflikti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Pravila se prilagajajo in spreminjajo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Ponovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
izbirna vsebina
SKUPNOST DRŽAVLJANOV REPUBLIKE SLOVENIJE . . . . . . 24 Kako je nastala Republika Slovenija? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Državljanstvo in narodna pripadnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Skupnost državljanov Republike Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . 34 Kaj je ustava? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Evropska unija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Ponovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 SLOVENIJA IN ČLOVEKOVE PRAVICE . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Človekove pravice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Človekove pravice skozi zgodovino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Otrokove pravice – posebna vrsta človekovih pravic . . . . . . . . . . 50 Varovanje človekovih pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Stanje človekovih pravic po svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Stanje človekovih pravic v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Kaj lahko za varovanje človekovih pravic naredimo sami? . . . . . . 60 Nevladne organizacije ter razvoj in varovanje človekovih pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Ponovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 VEROVANJE, VERSTVA, DRŽAVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Vera – verovanje – religija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Velika svetovna verstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Verske skupnosti v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Skupne značilnosti velikih verstev in razlike med njimi . . . . . . . 84 Sodelovanje in konflikti med verami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Ponovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88
izbirna vsebina
izbirna vsebina izbirna vsebina
Splošna deklaracija človekovih pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Konvencija o otrokovih pravicah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Ustava Republike Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94
Drzavljanska vzgoja 1.indd 3
29.3.2018 9:46:26
POSAMEZNIK, SKUPNOSTI, DRŽAVA • • • • • •
Drzavljanska vzgoja 1.indd 4
Kdo sem jaz? Kaj pomeni, da smo ljudje etična bitja? V katerih skupnostih živim? Kaj pomeni biti strpen do drugačnosti? Zakaj potrebujemo pravila? Kaj so konflikti in kako jih reševati?
1 29.3.2018 9:46:27
Zgodba v razmislek
DARKO – športnik Darko Đurić se je rodil z zelo redko gensko napako, brez nog in leve roke. Te telesne ovire mu je uspelo premagati in v javnosti je znan kot športnik – plavalec, ki uspešno predstavlja našo državo na mednarodnih tekmovanjih. O sebi pravi, da se je ves čas zavedal, da je drugačen od drugih otrok, vendar se s tem ni obremenjeval in mislil, da mu kaj manjka. Težko se je sprijaznil le s tem, da nečesa ni zmogel narediti, in je vedno dokazoval, da temu ni tako. Po svojih zmožnostih je tako kot drugi otroci pomagal na domači kmetiji in se športno udejstvoval, saj se je pred plavanjem ukvarjal s sedečo odbojko. Plavati se je naučil pri desetih letih, ko je bil v šoli v naravi v Pacugu. Skakal je v vodo, spremljevalec pa ga je lovil. Po enem takšnem skoku je kar splaval. V drugem letniku srednje šole ga je na športnem dnevu na bazenu v Radovljici opazil plavalni trener. Predlagal mu je, naj se s plavanjem začne resneje ukvarjati. Leta 2005 so ga povabili na državno prvenstvo na Ravnah na Koroškem, kjer je brez posebnih priprav odplaval dober rezultat. V njem so prepoznali plavalni talent, a je sam hotel vztrajati pri igranju odbojke. Plava na svojstven način. Zamahe dela le z desno roko, s telesom pa krmari. Trenira vsak dan, in sicer 7–8 krat tedensko v bazenu, trikrat tedensko pa v fitnesu, kjer dela vaje za moč. V plavanju uživa, želi prestavljati meje in biti vedno boljši. Njegovi tekmovalni uspehi in kolajne so posledica trdega dela. Sam pravi, da je sicer zelo ponosen na to, da je v svetovni plavalni eliti že od leta 2010, vendar pa, da ga veliko bolj s ponosom navdaja možnost, da s svojo medijsko prepoznavnostjo in kot član Rotary kluba lahko pomaga drugim, ki so pomoči potrebni.
5
Drzavljanska vzgoja 1.indd 5
29.3.2018 9:46:28
Posameznik, skupnosti, država
Etika in morala Kaj je etika?
ALI VEŠ? Ime etika izhaja iz grške besede ethos, ki pomeni »značaj, način življenja«.
Etika je filozofsko razmišljanje, ki poskuša najti odgovore na vprašanja, kako naj človek deluje v odnosu do sebe, drugih ljudi in okolja, da bo pri svojem ravnanju dober, razumen in pošten. To pomeni, da se človek zaveda, kaj je »prav« in kaj »narobe«, je odgovoren za svoja dejanja in sprejema posledice svojega početja. Človekova odgovornost je dvojna. Odgovorni smo sami sebi, kot družbena bitja pa tudi širši skupnosti. Pojem »etika« se nahaja v imenu našega šolskega predmeta, ker se pri njem seznanjaš z vsebinami, ki ti pomagajo iskati odgovore na spodnja in podobna vprašanja. Človek si zastavlja različna etična vprašanja.
KAJ JE DOBRO?
KAKŠEN ČLOVEK NAJ BOM?
KAKŠNE VRLINE MORAM IMETI, DA SEM DOBER?
KAJ MORAM NAREDITI?
KAKŠEN NE SMEM BITI?
ALI ZNAM OBRAZLOŽITI IN OPRAVIČITI SVOJE ODGOVORE IN ODLOČITVE?
Tudi kadar je človek pripravljen ravnati nesebično ali se žrtvovati za druge, pravimo, da ravna etično. Primeri etičnega ravnanja so na primer sodelovanje za dosego skupnega cilja, spoštovanje ustaljenih pravil skupnosti, pomirjanje in posredovanje po sporih, tolaženje ljudi v težavah, skrb za bolne in ostarele člane skupnosti, 6
Drzavljanska vzgoja 1.indd 6
29.3.2018 9:46:28
posvojitev osirotelih otrok. Včasih ravnamo etično, ker se zavedamo, da imamo od takega ravnanja korist tudi sami, ali pa pričakujemo, da bodo tudi drugi tako ravnali z nami, ko bomo to potrebovali. Medgeneracijsko sodelovanje je primer etičnega ravnanja. V preteklosti je znanje prehajalo s starejše na mlajšo generacijo. V današnjem času pa mlajši člani skupnosti pomagajo starejšim pri pridobivanju znanja, zlasti na področju sodobnih tehnologij.
Kaj je morala? Morala je oblika človekovega odnosa do sveta, do drugih ljudi in do sebe. To je celota vrednot in običajev v neki družbi, ki imajo za cilj »dobro« in veljajo tako za posameznike kot tudi za celotne skupnosti. Morala vključuje pravila, ideale, napisane predpise in norme. Norme so navodila, ki opredeljujejo primerno in pričakovano vedenje. Sprejemamo jih iz svojega okolja, tako da posnemamo starejše člane skupnosti. Za spoštovanje norm smo nagrajeni, medtem ko smo za kršitve kaznovani.
ALI VEŠ? Beseda morala izvira iz latinske besede mos, moris, in pomeni »običaj«.
Etika in morala sta med seboj povezani. Etika so splošna načela o dobrem in zlem, morala pa predstavlja pravila odločanja v skladu z etičnimi načeli. Etična in moralna načela se spreminjajo in skupaj z njimi se spreminjajo tudi človeške skupnosti.
ALI VEŠ?
Ovca Dolly – prvo klonirano bitje na svetu
Hiter razvoj medicine in naravoslovnih znanosti z novo tehnologijo sproža številna etična vprašanja glede genetike, življenja in smrti. V prihodnosti si bo človeštvo moralo odgovoriti na vprašanja, kot sta, ali je prav, da lahko starši izbirajo videz in značajske lastnosti svojih otrok, ter v kakšnih primerih je moralno dopustna uporaba sodobne tehnologije v medicini. 7
Drzavljanska vzgoja 1.indd 7
29.3.2018 9:46:31
Posameznik, skupnosti, država
Kaj so vrednote? Vrednote so življenjska vodila in prepričanja posameznika. Ljudje imamo različne vrednote. Vsak posameznik pod vplivom okolja, v katerem živi, razvije svoj sistem vrednot, ki se kasneje lahko spreminja. V otroštvu ima na oblikovanje naših vrednot večji vpliv družina, z odraščanjem pa vse bolj sprejemamo vplive širše družbe – vrstnikov, šole, medijev in podobno. V skladu z vrednotami ravnamo, kadar delujemo tako, kot mislimo, da je prav in dobro. Naše vrednote se odražajo v odločitvah, ki jih sprejemamo.
ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO
SVOBODA MIR
ZDRAVJE
PRAVICA SOLIDARNOST DRUŽINA LJUBEZEN
NEKATERE POGLAVITNE VREDNOTE SO
MOČ
PRIJATELJSTVO
BOGASTVO
MODROST
ZNANJE SREČA LEPOTA
POGUM
VARNOST
SLOVARČE
8
Drzavljanska vzgoja 1.indd 8
K
filozofija veda, ki prou čuje naravo sv eta, njegov ustroj in polo žaj človeka v njem človekovo d ostojanstvo zavedanje, da je človeško bi dragoceno in tje ga je treba sp oštovati kloniranje ustvarjanje id entične, enak e kopije originalnega organizma al i reči načelo kar kdo sprejm e, določi za us merjanje svojega ravn anja, mišljenj a solidarnost pripravljenost na medsebojn o pomoč
29.3.2018 9:46:31
Kdo sem? Kaj me opredeljuje? Kadar se ljudje sprašujejo, katere značilnosti jih opredeljujejo kot posameznike, se sprašujejo o svoji identiteti. Identiteta je celota posameznikovih značilnosti, po katerih se loči od drugih ljudi. Močan vpliv na oblikovanje identitete posameznika ima najprej njegova ožja družina, potem pa tudi šola, vrstniki, mediji, poklic in druge okoliščine oz. skupnosti.
Biološko so določeni:
Iz okolja smo prevzeli:
spol, starost, telesne in osebnostne lastnosti (kot so na primer značaj, sposobnosti, telesna zgradba …).
kulturo, jezik, vero in narodno pripadnost.
Vsak posameznik svojo identiteto izkazuje z osebnim dokumentom, ki ga izstavlja državni urad. V njem so zapisani naši osnovni osebni podatki. Brez osebnega dokumenta se ne moremo vpisati v šolo, obiskati zdravnika, opravljati vozniškega izpita, se udeležiti volitev ali najeti posojila. Med osebne dokumente v Sloveniji v prvi vrsti spadata potni list in osebna izkaznica, uporabljamo pa tudi vozniško dovoljenje in zdravstveno izkaznico.
03 12 800 50 018 6 DAN
MESEC
LETO
REGISTER
ZAPOREDNA ŠTEVILKA
Osebna izkaznica
KONTROLNA ŠTEVILKA
Eden izmed osebnih podatkov je tudi enotna matična številka občana, s kratico EMŠO. Kot del osebnih podatkov je zapisana na osebni izkaznici in potnem listu. 9
Drzavljanska vzgoja 1.indd 9
29.3.2018 9:46:34
Posameznik, skupnosti, država
Po čem se razlikujem od drugih? ALI VEŠ? Leta 2018 je svetovno prebivalstvo štelo okoli 7,6 milijarde ljudi. Vsak izmed njih je imel edinstven prstni odtis.
Ljudje se med seboj razlikujemo po značaju, telesnih značilnostih, sposobnostih, vrednotah, interesih … Nekatere od teh razlik niso tako pomembne. Nekateri ljudje imajo raje zeleno barvo kot rdečo, drugi raje poslušajo klasično glasbo kot hip hop, spet nekateri raje jedo zelenjavo kot meso. Vendar obstajajo med ljudmi tudi razlike, ki usodneje zaznamujejo njihova življenja. To so tiste razlike, ki vplivajo na položaj posameznika v družbi in jih imenujemo osebne značilnosti: spol, barva kože, narodnost, verska pripadnost, politično prepričanje in materialna preskrbljenost. Na nekatere lastnosti, kot sta spol in narodnostna pripadnost, posameznik nima vpliva. Vendar je od njih odvisno, koliko pravic bo imel in kako bodo z njim ravnali. Moderne zahodne skupnosti se trudijo biti urejene tako, da te lastnosti čim manj vplivajo na položaj posameznika in imajo vsi ljudje enake pravice.
Sprejemanje različnosti Če želimo ustvariti skupnost, ki bo dobro delovala, je treba vsakega posameznika spoštovati. Izkazovati spoštovanje človeku ne pomeni, da se moramo z drugimi za vsako ceno strinjati ali jih samo hvaliti. Drugega spoštujemo, če smo do njega strpni. Strpnost pomeni, da dopustimo ljudem, da so drugačni, se od njih učimo in sprejemamo njihovo drugačnost oziroma različnost.
ZA PRAVIČEN IN POŠTEN IZBOR MORATE VSI OPRAVITI ISTI IZPIT: PROSIM, SPLEZAJTE NA DREVO.
Nasprotje strpnosti je nestrpnost do razlik, ki se kaže v mnogo oblikah: poveličevanje ene rase
poudarjanje večvrednosti enega naroda ali etnične skupine
poveličevanje ene vere
poudarjanje večvrednosti spola, najpogosteje moškega
sovraštvo do istospolno usmerjenih
sovraštvo, odpor do tujcev in tujega
rasizem
nacionalizem
verski fanatizem
seksizem
homofobija
ksenofobija
10
Drzavljanska vzgoja 1.indd 10
29.3.2018 9:46:35