Issuu

Daša Ganna Mahmoud, Elissa Tawitian in Mateja Zupančič

JAZ, MIDVA, MI

Samostojni delovni zvezek za domovinsko in državljansko kulturo in etiko v 7. razredu osnovne šole

Drzavljanska vzgoja 1 SDZ.indd 1

20.2.2018 12:06:22

Daša Ganna Mahmoud, Elissa Tawitian, Mateja Zupančič

JAZ, MIDVA, MI 7

Samostojni delovni zvezek za domovinsko in državljansko kulturo in etiko v 7. razredu osnovne šole Urednici: mag. Marjeta Šifrer, mag. Jelka Miranda Razpotnik Strokovni pregled: mag. Drago Zalar, mag. Anita Mirjanić, mag. Andreja Polanšek, Katarina Kalan Ilustracije: Jaka Vukotić /Umer d. o. o. Slikovno gradivo: Shutterstock et al. (natančen seznam je na zadnji strani) Jezikovni pregled: Urška Kosec Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d.o.o. Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje: Grega Inkret Prelom: Studio Signum, d. o. o. Tisk: Printera grupa, d. o. o. 1. izdaja Naklada: 5.000 izvodov Ljubljana 2018 V navodilih smo zaradi jedrnatosti in jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen. Zato so navodila namenjena tako učencem kot učenkam.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2018). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

3(075.2)(076.1) 37.017.4(075.2)(076.1) 17(075.2)(076.1) GANNA Mahmoud, Daša Jaz, midva, mi 7 : samostojni delovni zvezek za domovinsko in državljansko kulturo in etiko v 7. razredu osnovne šole / Daša Ganna Mahmoud, Elissa Tawitian in Mateja Zupančič ; ilustracije Jaka Vukotić ; slikovno gradivo Shutterstock et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2018 ISBN 978-961-271-853-4 1. Tawitian, Elissa 2. Zupančič, Mateja, 1983293666048

Drzavljanska vzgoja 1 SDZ.indd 2

13.2.2018 9:06:46

KAZALO POSAMEZNIK, SKUPNOSTI, DRŽAVA . . . Etika in morala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kdo sem? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sem del skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . Jaz v oddelčni skupnosti . . . . . . . . . . . . . Stereotip – predsodek – diskriminacija . . . . Konflikti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pravila se prilagajajo in spreminjajo . . . . . . .

. . . . . . .

. 4 . 6 . 9 12 14 18 20 . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Ponovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

izbirna vsebina

. . . . . .

SLOVENIJA IN ČLOVEKOVE PRAVICE . . . . . . . . . . . . Človekove pravice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Človekove pravice skozi zgodovino . . . . . . . . . . . . . . Otrokove pravice – posebna vrsta človekovih pravic . . . . Varovanje človekovih pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stanje človekovih pravic po svetu . . . . . . . . . . . . . . . Stanje človekovih pravic v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . Kaj lahko za varovanje človekovih pravic naredimo sami? Nevladne organizacije ter razvoj in varovanje človekovih pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . .

. . . . . 78

izbirna vsebina

VEROVANJE, VERSTVA, DRŽAVA . . . . . . . . . . . . Vera – verovanje – religija . . . . . . . . . . . . . . . . . . Velika svetovna verstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Verske skupnosti v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . Skupne značilnosti velikih verstev in razlike med njimi Sodelovanje in konflikti med verami . . . . . . . . . . . .

. . . . . .

izbirna vsebina izbirna vsebina

SKUPNOST DRŽAVLJANOV REPUBLIKE SLOVENIJE Kako je nastala Republika Slovenija? . . . . . . . . . . . . . Državljanstvo in narodna pripadnost . . . . . . . . . . . . Skupnost državljanov Republike Slovenije . . . . . . . . . Kaj je ustava? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropska unija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

30 32 37 41 44 47 Ponovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 58 60 62 65 69 72 74 76

Ponovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

. . . . . .

86 88 90 102 106 108 Ponovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 Splošna deklaracija človekovih pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Konvencija o otrokovih pravicah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 Ustava Republike Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120

Drzavljanska vzgoja 1 SDZ.indd 3

13.2.2018 9:06:46

POSAMEZNIK, SKUPNOSTI, DRŽAVA • • • • • •

Drzavljanska vzgoja 1 SDZ.indd 4

Kdo sem jaz? Kaj pomeni, da smo ljudje etična bitja? V katerih skupnostih živim? Kaj pomeni biti strpen do drugačnosti? Zakaj potrebujemo pravila? Kaj so konflikti in kako jih reševati?

1 22.2.2018 14:01:09

Zgodba v razmislek

DARKO – športnik Darko Đurić se je rodil z zelo redko gensko napako, brez nog in leve roke. Te telesne ovire mu je uspelo premagati in v javnosti je znan kot športnik – plavalec, ki uspešno predstavlja našo državo na mednarodnih tekmovanjih. O sebi pravi, da se je ves čas zavedal, da je drugačen od drugih otrok, vendar se s tem ni obremenjeval in mislil, da mu kaj manjka. Težko se je sprijaznil le s tem, da nečesa ni zmogel narediti, in je vedno dokazoval, da temu ni tako. Po svojih zmožnostih je tako kot drugi otroci pomagal na domači kmetiji in se športno udejstvoval, saj se je pred plavanjem ukvarjal s sedečo odbojko. Plavati se je naučil pri desetih letih, ko je bil v šoli v naravi v Pacugu. Skakal je v vodo, spremljevalec pa ga je lovil. Po enem takšnem skoku je kar splaval. V drugem letniku srednje šole ga je na športnem dnevu na bazenu v Radovljici opazil plavalni trener. Predlagal mu je, naj se s plavanjem začne resneje ukvarjati. Leta 2005 so ga povabili na državno prvenstvo na Ravnah na Koroškem, kjer je brez posebnih priprav odplaval dober rezultat. V njem so prepoznali plavalni talent, a je sam hotel vztrajati pri igranju odbojke. Plava na svojstven način. Zamahe dela le z desno roko, s telesom pa krmari. Trenira vsak dan, in sicer 7-8 krat tedensko v bazenu, trikrat tedensko pa v fitnesu, kjer dela vaje za moč. V plavanju uživa, želi prestavljati meje in biti vedno boljši. Njegovi tekmovalni uspehi in kolajne so posledica trdega dela. Sam pravi, da je sicer zelo ponosen na to, da je v svetovni plavalni eliti že od leta 2010, vendar pa, da ga veliko bolj s ponosom navdaja možnost, da s svojo medijsko prepoznavnostjo in kot član Rotary kluba lahko pomaga drugim, ki so pomoči potrebni.

Drzavljanska vzgoja 1 SDZ.indd 5

13.2.2018 9:06:49

Posameznik, skupnosti, država

Etika in morala Kaj je etika? Etika poskuša najti odgovore na vprašanja, kako naj človek deluje v odnosu do sebe, drugih ljudi in okolja, da bo pri svojem ravnanju dober, razumen in pošten. To pomeni, da se človek zaveda, kaj je »prav« in kaj »narobe«, je odgovoren za svoja dejanja in sprejema posledice svojega početja. Pojem etika je del imena našega šolskega predmeta, ker se pri njem seznanjaš z vsebinami, ki ti pomagajo iskati odgovore na spodnja in podobna vprašanja. 1. Preberi besedilo, oglej si sliko in reši nalogo.

ALI VEŠ? Poimenovanje etika izhaja iz grške besede ethos, ki pomeni »značaj, način življenja«.

»Življenje je polno vprašanj in večina nas veliko časa premišljuje o razmeroma nepomembnih. Kdaj je prenos tekme po televiziji? Ali se ti čevlji podajo k tem hlačam? Bom za rojstni dan dobil tisto novo kolo? To so vprašanja vsakdanjega življenja in povsem naravna. Z njimi ni nič narobe. Nekaj svojega časa pa moramo posvetiti tudi premišljevanju o resnično pomembnih vprašanjih, tistih, ki vodijo k boljšem življenju« (Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot, William J. Bennett, Učila International, Tržič, 2004, str. 9).

a) V čem je poglavitna razlika med »vprašanji vsakdanjega življenja«, ki so omenjena v besedilu, in vprašanji, ki si jih zastavlja mladostnik na sliki?

b) V prazna oblačka napiši dve vprašanji, katera bi si mladostnik na sliki še lahko zastavil.

KAJ JE DOBRO?

KAKŠEN ČLOVEK NAJ BOM?

KAKŠNE VRLINE MORAM IMETI, DA SEM DOBER?

KAJ MORAM NAREDITI?

KAKŠEN NE SMEM BITI?

ALI ZNAM OBRAZLOŽITI IN OPRAVIČITI SVOJE ODGOVORE IN ODLOČITVE?

Drzavljanska vzgoja 1 SDZ.indd 6

13.2.2018 9:06:50

Kaj je morala? Morala je oblika človekovega odnosa do sveta, drugih ljudi in do sebe. Morala vključuje pravila, ideale, zapisane predpise in norme. 2. V spodnjem besedilu podčrtaj, kaj je skupno etiki in morali.

ALI VEŠ? Beseda morala izvira iz latinskih besed mos, moris in pomeni »običaj«.

Etika in morala sta med seboj povezani. Etika so splošna načela o dobrem in zlem, morala pa so pravila odločanja v skladu z etičnimi načeli. Etična in moralna načela se spreminjajo in skupaj z njimi se spreminjajo tudi človeške skupnosti. Kadar je človek pripravljen ravnati nesebično ali se žrtvovati za druge, pravimo, da ravna etično. Primeri etičnega ravnanja so na primer sodelovanje za dosego skupnega cilja, spoštovanje ustaljenih pravil skupnosti, pomirjanje in posredovanje po sporih, tolaženje ljudi v težavah, skrb za bolne in ostarele člane skupnosti, posvojitev osirotelih otrok. 3. S pomočjo spodnjega besedila ustno pojasni, kako medgeneracijsko sodelovanje vpliva na povezanost družbe. V preteklosti je znanje prehajalo s starejše na mlajšo generacijo. V današnjem času pa mlajši člani skupnosti pomagajo starejšim pri pridobivanju znanja, zlasti na področju sodobnih tehnologij. Medgeneracijsko sodelovanje je primer etičnega ravnanja. Navedi še dva primera medgeneracijskega sodelovanja.

Ovca Dolly – prvo klonirano bitje na svetu

ALI VEŠ?

4. Navedi primer neetičnega ravnanja. Kakšne so lahko posledice zapisanega neetičnega ravnanja? O svojem razmišljanju se pogovori s sošolcem ali sošolko.

Hiter razvoj medicine in naravoslovnih znanosti z novo tehnologijo sproža številna etična vprašanja glede genetike, življenja in smrti. V prihodnosti si bo človeštvo moralo odgovoriti na vprašanja, kot sta, ali je prav, da lahko starši izbirajo videz in značajske lastnosti svojih otrok, ter v kakšnih primerih je moralno dopustna uporaba sodobne tehnologije v medicini.

Drzavljanska vzgoja 1 SDZ.indd 7

13.2.2018 9:06:52

Posameznik, skupnosti, država

Kaj so vrednote?

K SLOVARČE

Vrednote so življenjska vodila in prepričanja posameznika. Ljudje imamo različne vrednote.

ostojanstvo človekovo d je človeško zavedanje, da o in ga je bitje dragocen vati to oš sp treba

5. Ob sliki in besedilu reši naloge.

kloniranje entične, ustvarjanje id ig or inalnega enake kopije i reči organizma al

a) Poveži vrednoto s tisto sliko, ki jo najbolje ponazarja. b) Obkroži tri vrednote, ki so zate najpomembnejše, in ustno pojasni, zakaj.

načelo e, določi kar kdo sprejm e svojega za usmerjanj ljenja ravnanja, miš

c) Ustno pojasni, zakaj ljudje potrebujemo vrednote.

norme redeljujejo navodila, ki op nje; primerno vede adami gr na z uveljavljajo se i im zn in ka solidarnost na pripravljenost moč po o jn bo se med

POGUM ZNANJE SVOBODA PRAVICA MODROST

LEPOTA

ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO

SREČA

SOLIDARNOST

BOGASTVO

VARNOST

LJUBEZEN MOČ

PRIJATELJSTVO

ZDRAVJE MIR

DRUŽINA

Drzavljanska vzgoja 1 SDZ.indd 8

13.2.2018 9:06:52

Kdo sem? Kaj me opredeljuje? Identiteta je celota posameznikovih značilnosti, po katerih se loči od drugih ljudi. Močan vpliv na oblikovanje identitete posameznika ima najprej njegova ožja družina, potem pa tudi šola, vrstniki, mediji, poklic in druge okoliščine oziroma skupnosti. Biološko so določeni:

Iz okolja smo prevzeli:

spol, starost, telesne in osebnostne lastnosti.

kulturo, jezik, vero in narodno pripadnost.

1. Reši nalogi. a) S preprostimi besedami pojasni pomen besede identiteta.

b) Navedi dve značilnosti, po katerih se ti kot posameznik razlikuješ od svojega sošolca, s katerim se največ družiš.

2. Oglej si spodnjo sliko in reši naloge.

a) S katerimi osebnimi dokumenti v Republiki Sloveniji izkazujemo svojo identiteto? b) Kateri osebni podatki so zapisani na prednji in kateri na zadnji strani osebne izkaznice?

Vsak posameznik svojo identiteto izkazuje z osebnim dokumentom. V Sloveniji sta to potni list in osebna izkaznica.

c) Zakaj je po tvojem mnenju na osebnih dokumentih dodana tudi fotografija posameznika? 9

Drzavljanska vzgoja 1 SDZ.indd 9

13.2.2018 9:06:57

Posameznik, skupnosti, država

3. Eden izmed osebnih podatkov je tudi enotna matična številka občana, (s kratico EMŠO). Kot del osebnih podatkov je zapisana na osebnem dokumentu. a) Izpiši rojstni datum iz EMŠO in poskusi ugotoviti, kateri osebi bi lahko pripadal.

03 12 800 50 018 6 DAN

MESEC

LETO

ZAPOREDNA ŠTEVILKA

KONTROLNA ŠTEVILKA

b) Napiši svojo EMŠO.

Po čem se razlikujem od drugih? Ljudje se med seboj razlikujemo. Nekatere razlike usodneje zaznamujejo naša življenja. To so tiste razlike, ki vplivajo na položaj posameznika in jih imenujemo osebne značilnosti: spol, barva kože, narodnost, verska pripadnost, politično prepričanje in materialna preskrbljenost. Na nekatere lastnosti, kot sta spol in narodnostna pripadnost, posameznik nima vpliva. Vendar je od njih odvisno, koliko pravic bo imel in kako bodo z njim ravnali. Moderne zahodne skupnosti se trudijo biti urejene tako, da te lastnosti čim manj vplivajo na položaj posameznika in imajo vsi ljudje enake pravice. 4. Preberi zgornje besedilo in reši nalogi. a) V besedilu podčrtaj lastnosti, po katerih se lahko ljudje med seboj razlikujemo. b) Zakaj so nekatere razlike med ljudmi pomembnejše kot druge?

Drzavljanska vzgoja 1 SDZ.indd 10

13.2.2018 9:07:03