Slovnica Kozma Ahačič
NA KVADRAT Slovenska slovnica za srednjo šolo
Slovnica na kvadrat notranjost dotis.indd 1
30/03/17 19:43
Predgovor Slovnica na kvadrat je namenjena vsem, ki želijo zanesljiv pregled osnov slovenske slovnice, predstavi pa tudi posamezne zanimivosti in rešitve težav, ki sicer zahtevajo poznavanje jezika na visoki ravni.
Delo je primerno za rabo v srednji šoli, kjer bo vsak učitelj glede na sposobnosti svojih dijakov sam presodil, katere zanimivosti spadajo med osnovno znanje. Vsebina je razdeljena na paragrafe, da si lahko dijaki sproti označujejo, kaj že znajo. Delo bo lahko služilo tudi osnovnošolskim učiteljem slovenščine in tujih jezikov kot priročnik za boljši pouk, sposobnejšim osnovnošolcem od 7. razreda naprej pa za vpogled v znanje na višji ravni. Prav tako je delo primerno za vse odrasle, ki se s posameznimi slovničnimi pojmi srečujejo pri učenju tujih jezikov in želijo obnoviti svoje poznavanje strukture slovenskega jezika ter jezikoslovne terminologije. Ni pa primerno za tiste, ki se učijo slovenščine kot tujega jezika, ali tiste, ki želijo jezik preučevati na višji ravni. Vsebinsko in terminološko sledi slovnica veljavnim učnim načrtom in uveljavljeni terminologiji, edino namesto izraza občna rabi izraz splošna imena. Raba nekaterih terminov je poenostavljena (s terminom sprememba so npr. poimenovane tako glasovne spremembe kot glasovne premene). V nasprotju z znanstvenimi deli o jeziku si takšna slovnica namreč lahko dovoli večjo poimenovalno svobodo. Ker prave šolske slovnice na Slovenskem že dolgo nismo imeli, bi rad opozoril, da šolska slovnica ni okrajšava, ampak vsebinska prilagoditev in poenostavitev jezikovnih spoznanj na višji ravni. To tudi ni učbenik, ampak priročnik. V šolski slovnici ni zajeto vse, kar lahko povemo o jeziku, marsikaj pa je močno poenostavljeno.
Slovnica na kvadrat notranjost dotis.indd 2
30/03/17 19:43
Glede na to, da je slovnica Jožeta Toporišiča kot zadnja večja slovenska slovnica stara že več kot štirideset let (1976), sem pri pripravi šolske slovnice upošteval tudi številna novejša jezikoslovna dela, kar je opazno predvsem pri izbiri primerov ter v razdelkih z zanimivostmi in pogostimi napakami. Izbor iz literature je na koncu slovnice. Primeri v slovnici so izbrani iz korpusov ter iz nekaterih sodobnih ali še vedno aktualnih leposlovnih del. Po potrebi so okrajšani ali vsebinsko dopolnjeni (če kontekst sicer ne bi bil jasen). Sodobno rabo, kakor jo izkazujejo obstoječi korpusi in nekatera pregledana leposlovna dela, ki sem jih izpisoval zadnjih sedem let, upošteva tudi vsebinski del slovničnega opisa. Pregledu slovnične zgradbe slovenskega knjižnega jezika sledijo osnovna pravopisna pravila, tabele sklanjatev in spregatev, za lažjo orientacijo po knjigi pa služi seznam jezikoslovnih izrazov in krajšav. Vsako poglavje dopolnjujejo zanimivosti in pogoste napake iz korpusa Šolar. Pozoren bralec bo verjetno opazil, da sem se izognil poglavju o zvrstnosti slovenskega jezika. To odločitev sem sprejel zavestno, saj se vse bolj kaže, da obstoječa opredelitev socialnih in funkcijskih zvrsti ne odraža dejanskega stanja na slovenskem govornem prostoru, hkrati pa je na voljo premalo raziskav, da bi lahko postavili zanesljivo novo opredelitev. Pisanje slovnice je dolg proces. Poenostavljanje je pri tem včasih dolgotrajnejše od celovitega opisovanja. Iskrena hvala vsem, ki ste mi pomagali na tej poti z nasveti, s strokovnimi pogovori, z zbiranjem podatkov in z izkušnjami iz šolske prakse.
Avtor
Slovnica na kvadrat notranjost dotis.indd 3
30/03/17 19:43
GLAS
Glasoslovje Naglas Errando discimus
BESEDA
Zlog Besedotvorje Besedoslovje Errare humanum est Oblikoslovje Pregibne besedne vrste Samostalnik Pridevnik Zaimek Števnik Glagol Nepregibne besedne vrste Prislov Predlog Veznik Členek Medmet Prehodi med besednimi vrstami Quae nocent, saepe docent
STAVEK
Besedna zveza Skladnja stavka Stavčni členi in deli stavčnih členov Povedek Povedkovo določilo Osebek Predmet Prislovno določilo Prilastek
Slovnica na kvadrat notranjost dotis.indd 4
7 8 11 19 21 22 23 31 34 37 42 42 48 52 57 61 69 69 72 75 77 79 80 83 87 88 90 90 91 91 96 98 99 102
30/03/17 19:43
Vrste stavkov Vsebina stavka Besedni red v stavku Skladnja povedi Stavek in poved Priredje Podredje Virtutes discere est vitia dediscere
PRAVOPIS
105 107 110 113 113 114 117 124
Velika in mala začetnica Poved Samostalniki Pridevniki Drugo Ločila Vejica Pomišljaj Vezaj Ostala ločila Deljenje besed Premi govor
127 128 128 128 131 132 133 133 136 137 138 139 140
GLASOVI PREGLEDNICE SKLANJATEV IN SPREGATEV
143 153
Stvarno in besedno kazalo Seznam krajšav Literatura Viri
176 187 189 191
Slovnica na kvadrat notranjost dotis.indd 5
30/03/17 19:43
Slovnica na kvadrat notranjost dotis.indd 6
30/03/17 19:43
GLAS
Slovnica na kvadrat notranjost dotis.indd 7
30/03/17 19:43
GLAS / Glasoslovje
Glasoslovje 1
(fonetika in fonologija)
Glasove, ki jih v besedah ne moremo spremeniti, ne da bi se spremenil pomen besed, imenujemo glásniki (fonemi). Delimo jih na samoglasnike (vokale) in soglasnike (konzonante). samoglasniki
i
šestilo
é (ozki e)
tenis
ê (široki e)
žena
a
glas
ô (široki o)
soba
ó (ozki o)
torba
u
puščica
ә (polglasnik)
pes, vrt soglasniki nezvočniki
zvočniki
zaporniki
priporniki
zlitniki
j
jajce
p
pikapolonica
f
falot
č
čmrlj
v
veverica
b
babica
s
sestra
c
cokla
m
mama
t
torba
z
zadetek
n
noč
d
dedek
š
šola
r
roka
k
kokoš
ž
žoga
l
lulati
g
gora
h
hiša STR. 144–151
12
GLASNIK DŽ
8 / Slovnica na kvadrat
Slovnica na kvadrat notranjost dotis.indd 8
30/03/17 19:43
Glasoslovje / GLAS
2
a) široki ê in ozki é zapisujemo kot e žena (široki e), tenis (ozki e)
b) široki ô in ozki ó zapisujemo kot o soba (široki o), torba (ozki o)
c) polglasnik lahko zapisujemo kot e, pred r pa ga ne zapisujemo – razen na koncu besede dež, vrt, ministrski, minister, dober
3
Glasove zapisujemo s črkami slovenske abecede (a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž). V njej vsak glas, ki vpliva na pomen, nima svoje črke:
Vseh glasov ne zapisujemo, kakor jih izgovarjamo, ampak se pri tem ravnamo po naslednjih pravilih: a) soglasnike pišemo tako, kakor bi jih izgovorili pred samoglasnikom ali pred m n l r j v (mlinarjevi) sem delal : sem delala glasba : glasovi, glasno b) predlog z pišemo in izgovarjamo kot s pred t s h š k f c p č (ta suhi škafec pušča) z Ano : s prijateljico c) predlog k pišemo in izgovarjamo kot h pred k in g (kilogram) k nogometašu : h košarkarju
11, 26, 35/5
Slovnica na kvadrat / 9
Slovnica na kvadrat notranjost dotis.indd 9
30/03/17 19:43
GLAS / Glasoslovje
4
Nekatere glasove lahko v posameznih besedah izgovarjamo nekoliko drugače kot v drugih. To niso posebni glasovi, ki bi vplivali na pomen, ampak so le njihove različice (variante fonemov). Najbolj zanimive različice ima glas v.
arhivar [v], bova [v]
navadni v (zgornjo ustnico položimo na spodnje zobe)
pred samoglasniki
arhiv [u], arhivski [u]
v skupaj s predhodnim samoglasnikom izgovorimo kot nekakšen dvoglasnik
za samoglasniki (če ne sledi samoglasnik)
vzeti [w], vlada [w], vreme [w] vsak [ʍ], v predavalnici [ʍ], v zvezku [w]
v izgovorimo z obema ustnicama: ob tem lahko glasilke zvenijo [w] ali pa ne [ʍ]
pred soglasniki (če ni pred njim samoglasnik) ali za soglasniki na koncu besede
Različice pa imajo tudi nekateri drugi glasovi.
n: Ana, Anka, konj m: mama, simfonija t: tablica, tnalo, tla d: dan, dno, dleto
10 / Slovnica na kvadrat
Slovnica na kvadrat notranjost dotis.indd 10
30/03/17 19:43