Issuu

Knjiga Čustveni izzivi je nepogrešljiv priročnik za vsakogar, ki si želi globljega vpogleda v čustvovanje mladih. Je bogat vodnik po primerih dobre prakse, ki je danes nepogrešljiva pri premagovanju stresa ali negativnih čustev in spoznavanju lastne biti. Priročnik, razširjen z naborom vprašanj za samorefleksijo, bo gotovo v pomoč učiteljem, socialnim delavcem, vzgojiteljem in staršem, ki želijo aktivno prispevati h krepitvi samozavesti in samozavedanja mladostnikov. Ponuja veliko dobrih napotkov in namigov, kako poiskati rešitve za čustvene zagate mladih (in odraslih), ter dragocene ideje, kako spodbujati odgovornost, prijateljstvo, sočutje in razumevanje.

Čustva so pomemben del življenja in vzgoje otrok. S čustvenimi težavami mladih se poleg staršev vsakodnevno srečujemo tudi učitelji in drugi delavci v šoli. S primernim znanjem lahko čustva obvladujemo ali spremenimo. Kaj so čustva, kako nas izpolnjujejo in motivirajo? Kako jih pravilno prepoznamo in razberemo njihov pomen? Priročnik pred vami ponuja vodstvo in pomoč pri prepoznavanju in razumevanju čustev ter reševanju čustvenih stisk učencev.

Iz recenzije mag. Anite Mirjanić, profesorice filozofije, izkušene učiteljice in avtorice učnih gradiv

Knjigi je priložen brezplačen CD-ROM z 22 vprašalniki za samorefleksijo glede določenega ali poljubno izbranega čustva. Vprašalnike je mogoče praktično uporabiti pri delu z učenci v razredu.

17,65 €

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Custveni izzivi Naslovnica.indd All Pages

UČITELJEVA ORODJA

ČUSTVENI IZZIVI Prepoznavanje različnih čustev in reševanje čustvenih stisk učencev

Mag. Katarina Majerhold je filozofinja in raziskovalka, ki se ukvarja s filozofijo čustev, predvsem ljubezni, veselja in sreče, pa tudi s filozofijo igre, ustvarjalnosti, svetovanja in etike. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter knjig o filozofskih pogledih na različna čustva (npr. Ljubezen skozi zgodovino, 2014).

•

Priročnik podrobno obravnava 21 čustev. Z njegovo pomočjo: • spoznate, kaj posamezno čustvo pomeni in kako ga prepoznamo, • na podlagi praktičnih predlogov izveste, kako je mogoče čustva uporabiti za boljše delo v razredu ali jih z različnimi aktivnostmi omejiti, če so negativna, • boste laže sodelovali s starši pri reševanju čustvenih stisk njihovih otrok.

Katarina Majerhold

Knjiga Čustveni izzivi predstavlja problematiko razumevanja in učenja čustev pri otrocih oz. učencih, s katerimi se učitelji srečujemo pri delu v šoli. Učitelju daje napotke, s katerimi bo laže usmerjal učence k povečevanju vpliva pozitivnih čustev in omejevanju vpliva negativnih. Ponuja nasvete za reševanje čustvenih težav in dilem, od katerih nekatere pomenijo večji, druge manjši izziv, tako za učitelje kot za učence.

ČUSTVENI IZZIVI

UČITELJEVA ORODJA

Prepoznavanje različnih čustev in reševanje čustvenih stisk učencev

UČITELJEVA ORODJA

ČUSTVENI IZZIVI

KATARINA MAJERHOLD BREZPLAČNI CD-ROM: 22 VPRAŠALNIKOV O ČUSTVIH

26/01/17 11:00

Mag. Katarina Majerhold

Čustveni izzivi Prepoznavanje različnih čustev in reševanje čustvenih stisk učencev Strokovni pregled: mag. Anita Mirjanić Jezikovni pregled: Katja Paladin

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, 2017. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe Rokus Klett so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba Rokus Klett ni odgovorna za obstoj ali pravilnost URL zunanjih povezav ali povezav do strani tretjih partnerjev, ki so navedene v tej publikaciji, in ne zagotavlja, da vsebina na teh straneh ostaja ali bo ostala pravilna in ustrezna.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.091.8:159.942(035)

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Custveni izzivi_notranjost.indd 2

MAJERHOLD, Katarina, 1971Čustveni izzivi : prepoznavanje različnih čustev in reševanje čustvenih stisk učencev / Katarina Majerhold. - 1. izd., 1. natis. Ljubljana : Rokus Klett, 2017. - (Učiteljeva orodja) ISBN 978-961-271-801-5 288579584

23.1.2017 8:55:47

Kazalo

Uvod 5 A O čustvih 7 1 2 3 4 5 6 7 8

Pomen čustev v biologiji 7 Čustva in njihov pomen za spoznanje 9 Čustva in vzgoja 13 Čustva in učenje čustev skozi umetnost 16 Čustva in vrednost ločevanja med dobrim in slabim 18 Čustva in svetovanje 20 Čustva in njihov pomen za naše zdravje 22 Razlike med apetiti, občutki, razpoloženji, željami in čustvi 24

B Čustva v šoli 25 1 2 3 4 5 6 7 8

Custveni izzivi_notranjost.indd 3

Sreča 25 Veselje 29 Humor 33 Prijateljstvo 37 Ljubezen 41 Odgovornost 46 Pripadnost 51 Sočutje (in solidarnost) 55

9 Pogum (odločnost) 59 10 Ponos 63 11 Ljubosumnost 67 12 Zavist 70 13 Jeza (konfliktnost) 74 14 Sovraštvo 78 15 Razočaranje 83 16 Žalost 86 17 Sram 90 18 Krivda 94 19 Strah 98 20 Nemoč 102 21 Apatija (brezbrižnost) 106 Zaključek 111 Slovarček 112 Seznam vprašalnikov za samorefleksijo na področju čustev (CD-ROM) 114 Literatura 115

23.1.2017 8:55:47

Custveni izzivi_notranjost.indd 4

23.1.2017 8:55:47

Uvod

Ljudje imamo do čustev pogosto dvojen odnos, po eni strani jih vsi izkušamo – čustva veselja, jeze, strahu, žalovanja, sočutja, ljubezni, prijateljstva – po drugi strani pa veliko ljudi misli, da so čustva nadloga in nekaj odvečnega v našem življenju, čeprav poleg duha in intelekta nedvomno bogatijo in napajajo naš vsakdan, našo umetnost, vzgojo, moralo, religijo in celo politiko. Seveda ne trdimo, da so čustva v našem življenju najpomembnejša, so le eden od vidikov človeka (poleg našega telesa, razuma in duha), toda v pričujoči knjigi bomo pokazali, da (in kako) čustva bogatijo naše zasebno in javno življenje ter pripomorejo k njegovemu oblikovanju, prav tako pa so pomemben del našega zdravja, vzgoje in morale. Knjiga nas že z naslovom – Čustveni izzivi – opominja na to, da se moramo o čustvih v sodobni družbi še precej naučiti. Razumeti moramo, kaj čustva sploh so, kako nas izpolnjujejo, motivirajo in kakšen pomen imajo za naše vsakdanje življenje. Kot lahko vidimo v prvem delu knjige, v poglavju O čustvih, je pomen čustev na različnih področjih zelo raznolik in pester. Psihologi in filozofi se zadnji dve desetletji raziskovanju čustev intenzivno posvečajo in so v tem času prišli do zanimivih odkritij. Potem ko se v teoretični razpravi večkrat dotaknemo pomembnejših čustev, kot so ljubezen, sočutje, empatija, solidarnost, prijateljstvo, samospoštovanje, dostojanstvo, ponos, pa tudi jeza, sram, gnus in agresivnost, v osebnih, partnerskih, družinskih in družbenih kontekstih, se v drugem delu knjige, v poglavju Čustva v šoli, posvetimo konkretnejšemu prikazu čustev v kontekstu, ki mu je besedilo namenjeno, namreč kot pomoč učiteljem pri njihovem vsakodnevnem delu z učenci v šoli. Knjiga predstavlja izzive glede razumevanja in učenja čustev pri otrocih oz. učencih, saj so čustva pomemben del njihovega življenja, soočanje s čustvi, tako lastnimi kot tujimi, pa tudi otrokom pomeni svojevrsten izziv. Predstavljena čustva si sledijo od pozitivnih (na primer prijateljstvo, sočutje, spoštovanje itd.) prek negativnih (na primer jeza, ponos), ki pa so še vedno delno pozitivna in produktivna, vse do najbolj neproduktivnih, za katera ponudimo napotke, kako zmanjšati njihov razdiralni vpliv in spodbujati pozitivnejša čustva. Vsako čustvo razdelamo posebej, in sicer po delih: najprej ponudimo kratko definicijo in predstavimo temeljne znake določenega čustva (konkretne izraze, fizične, fiziološke in sociološke znake); nadaljujemo s temeljnimi pravili in dobro prakso, ki smo jo razdelili na predloge za delo v razredu in spodbujanje čustva s strani učiteljev in staršev; zaključimo pa z ukrepi za krepitev določenega čustva ali njegovo ponovno vzpostavitev, če se je skrhalo.

Custveni izzivi_notranjost.indd 5

23.1.2017 8:55:48

O čustvih

4 Čustva in učenje čustev skozi umetnost Če čustva privzgajajo starši in družba na splošno, je medij, skozi katerega se privzgajajo čustva, umetnost, natančneje, zgodbe. Že Aristotel nam da v Poetiki jasno vedeti, da je pesniško ustvarjanje posnemanje ljudi v njihovi dejavnosti in življenju. Vsaka poezija, če naj bo poezija, je posnemanje dejanj in čustev, in to, kar posnema, so dejanja, dogodki in čustva ljudi v življenju. Martha Nussbaum trdi, da imamo v umetniškem delu (zlasti dramskem) opraviti z naslednjimi različnimi ravnmi čustev: 1. čustva do lika: a) čustva lika z njim delimo, tako da vzpostavimo identifikacijo z njim; b) naše reakcije, ki jih imamo do čustev lika; 2. občutek življenja lika, ki je utelešen v tekstu kot celoti: a) občutek življenja lika in njegovih čustev skozi empatijo; b) odgovor nanj – sočuten ali kritičen; 3. čustva, ki jih gojimo do svojih lastnih (z)možnosti. Vsi ti naši čustveni odzivi so vgrajeni v samo umetniško delo, v njegovo strukturo. In kakšna je povezava med formalno strukturo na primer tragiškega dela in dejanskimi čustvi gledalca? Odgovor je, da je formalna struktura takšna, da vzbuja v (točno predvidenem) gledalcu določena čustva, vendar pa se hkrati velikokrat zgodi, da obstaja velik prepad med hipotetičnim in realnim gledalcem ali bralcem, saj so realni gledalci z mislimi in željami velikokrat drugje. Že Aristofan je v svoji komediji Ptiči opazil, da se mnogo nezbranih gledalcev antične tragedije ali komedije med petjem zbora zabava z mislimi, kako lepo bi bilo oditi domov, uživati v hrani ali spolnosti. Toda zbrani in ubrani gledalci bodo skozi delo izkusili celotno paleto čustev, povezanih s prisotnostjo strašljivega in sočutje vzbujajočega v delu. Še več, za zbrane gledalce obstajajo različne možnosti povezave med delom in njihovim življenjem, zato v formo umetniškega dela ni vgrajena le ena posamezna pravilna izkušnja, ampak namesto tega ta ponuja celo paleto možnih življenjskih izkušenj: s tem ko na tragedijo odgovorimo s sočutjem in strahom, smo sprejeli določene nujne trditve ne le o glavnih junakih, ampak tudi o življenju in o sebi: skozi branje ali gledanje tragedije gledalec ali bralec ne bere le življenja junakov, ampak bere tudi svoj svet in samega sebe ter to, kako bi se na določene življenjske situacije odzval. Naša čustva se tako na dveh ravneh nanašajo na realni svet: s tem, ko nam predstavljajo splošne objekte, in s tem, ko predstavljajo določen fikcijski (imaginarni ali fantazijski) objekt. Tako se zavedamo, da tragedija govori o fiktivnem (izmišljenem) liku, pa vendar se prav tako zavedamo, da v njem lahko prepoznamo možnost tako zase kot za vse ljudi. Tako s tem, ko občutimo sočutje do Ojdipa, menimo, da lahko občutimo sočutje do vseh tistih, ki trpijo in se jim je zgodila krivica. Ne glede na to, da gre za fikcijskega junaka in da je pravzaprav neumno trpeti zaradi fikcijskega junaka, pa to vseeno (lahko) ustvari našo senzibilnost do realnih ljudi – kajti zavedamo se, da bi se takšne ali podobne stvari lahko zgodile tako nam kot drugim (tudi) v realnem življenju. Podobno je tudi z grozljivkami. Večina ljudi misli, da naša čustva ob takšnih filmih ne morejo biti prava groza ali tesnoba, vendar pa so stvari bolj kompleksne, kot bi si hoteli

Custveni izzivi_notranjost.indd 16

23.1.2017 8:55:48

O čustvih

priznati, saj tudi takšni filmi vsebujejo moč in interes, ki nas lahko poveže z dogodki v smislu, da bi se nam kaj takšnega lahko zgodilo, in konstruira čustva, ki delujejo na štiri načine. Ko gledamo na primer Hitchcockov film Psiho (1960), se najprej (1) bojimo za Janet Leigh, ko ta stoji pod prho. S tem ko se bojimo zanjo, se zavedamo, da obstaja v fikciji in da nihče v realnosti ne bo izkrvavel do smrti. Toda tisto, zaradi česar ima trenutek v filmu tako veliko in pomembno vlogo, je prav zavedanje, da se kaj takšnega lahko zgodi tudi v realnem življenju. Žensko telo je (bilo) vedno ogroženo – zaradi posilstva ali domačega nasilja. Medtem ko nas je strah za junakinjo Leighovo, se prav tako (2) zavedamo ogroženosti žensk glede takšnih napadov v vsakdanjem življenju. In če sem ženska (3), bom prav tako razmišljala o svojem telesu in možnosti nasilja, ki je lahko storjeno nad njim. Če nisem ženska, pa se lahko postavim v vlogo moškega, ki razmišlja o ženskah, ki jih ima rad, in o tem, kaj vse se jim lahko zgodi v realnem življenju. Na vseh teh ravneh občutimo pravi strah. Naš strah za Janet Leigh je konkreten, vendar ne vodi v nobeno akcijo, saj se zavedamo, da gre za lik, ki živi v fikcijskem (izmišljenem, imaginarnem) svetu. Naš strah do žensk v Sloveniji, Evropi ali v svetu pa je usmerjen na realni svet (trenutno nas ne vodi v nobeno akcijo, vendar naše zavedanje o realnosti omogoča, da bomo morda nekoč zaradi določenega dogodka aktivno sodelovali pri kakšni akciji, ki bo pomagala ženskam, nad katerimi se je zgodilo nasilje). Torej je moj strah, ki zadeva mene samo in druge, usmerjen v realni svet in v principu lahko ob primerni priložnosti vodi tudi v dejanje. Tako lahko rečemo, da nas grozljivka in tragedija učita o sočutju in strahu za/do nekoga, ki se mu lahko zgodi nekaj slabega, hkrati pa nas lahko učita tudi o privzdignjenosti in veselju do učenja o nas samih, o drugih, svetu in družbi, ne glede na to, kako “moteče” je lahko to znanje. Umetniško delo je namreč orodje razumevanja na način, da povzroča globoke čustvene odzive na dogodke, “ki bi se (tudi nam) lahko zgodili”. A na kakšen način se sploh lahko zgodi, da se ljudje tako močno čustveno poistovetimo z literarnimi, filmskimi in drugimi junaki in junakinjami? Z domišljijo, empatijo (vživljanjem) in podoživljanjem. Vez med čustvi in dejanji je vzpostavljena z domišljijo, z vživljanjem v junake in s kultiviranjem jasnih predstav o glavnih junakih in o sebi na mestu teh junakov. Umetnost torej v bralcih, gledalcih ali poslušalcih spodbuja kultiviranje domišljije, ki je potrebna za to, da si predstavljamo, se vživljamo v ali podoživljamo čustva, razloge in dejanja glavnih junakov. S tem ko podoživljamo čustva glavnih junakov, ki so v določenih situacijah, pa v sebi razvijamo razumevanje določenih čustev in jih ponotranjimo. Tako smo lahko še enkrat videli, da čustva ne prihajajo naravno in spontano iz našega jaza in telesa, ampak so v veliki meri družbeno konstruirana. Zgodbe izražajo strukturo čustev in nas učijo njihove dinamike. A ko so zgodbe enkrat ponotranjene, oblikujejo naše videnje in občutenje življenja – velikokrat, ne da bi se sami tega zavedali. Omenili smo že, da lahko literarne in filmske zgodbe izražajo in učijo o partnerskih, prijateljskih, družinskih in osebnostnih čustvenih razmerjih; tragedija o čustvih strahu, sočutju in očiščenju; epska poezija, ki je nismo omenili, pa denimo o velikih herojskih dejanjih v vojni in velikokrat o požrtvovalnosti za skupino, narod, idejo.

Custveni izzivi_notranjost.indd 17

23.1.2017 8:55:48

Čustva v šoli

6 Odgovornost Kaj je odgovornost? Definicija odgovornosti je a) določeno stanje, nazor in delovanje, ki je naravnano na kakovost; b) opraviti neko dolžnost (ki nam jo je nekdo naložil ali smo si jo naložili sami) in hkrati sprejeti posledice, če je nismo izpolnili; c) se držati pravil in nalog, ki veljajo v družbi, med sošolci, v razredu, kolegiju ipd.; d) t. i. odgovorna oseba za določeno dejavnost/opravilo (npr. odgovorni urednik ipd.). Na kratko, odgovornost je odgovarjati nekomu za nekaj, tudi sebi (bodisi za pretekla bodisi sedanja dejanja), hkrati pa lahko z odgovornostjo pozitivno vplivamo na svojo sedanjost in prihodnost, zato je pri njej pomembna tudi časovna dimenzija. Pogosto ljubezen do in ponos glede tega, kar počnemo, ustvari zavest o odgovornosti do sebe in do drugih.

Znaki odgovornosti Verbalni znaki: “Naredil bom, kar sem si zadal.” “Odgovarjam za svoje napake in jih bom popravil.” Fizični znaki: pokončna, samozavestna drža, osredotočen pogled, fizična bližina v smislu naklonjenosti in prijateljskih dotikov Fiziološki znaki: povišana raven serotonina, endorfina, dopamina, oksitocina in estrogena, ki vplivajo na povišanje dejavnosti, ki prinašajo zavedanje samega sebe in drugih ter naklonjenost do drugih Sociološki znaki: zavest o sebi in drugih, do katerih imamo odgovornost, hkrati pa z odgovornim ravnanjem “prislužimo” njihovo zaupanje s spoštovanjem dogovorov, nalog, pravil in rokov; pogumnost, odločnost, racionalnost, delavnost, discipliniranost, organiziranost, osredotočenost, vnema, ponos, pripadnost, timsko delo, pragmatičnost, ambicioznost, požrtvovalnost

Custveni izzivi_notranjost.indd 46

23.1.2017 8:55:49

Čustva v šoli

Pravila odgovornosti Tip odgovornosti

Značilnosti

Delovanje

Trajanje

odgovornost

dober občutek, samozavest, ponos, sposobnost projiciranja (uvida) v prihodnost

delovanje za lastno dobro in dobro drugih, spoštovanje dogovorov in rokov; ujemanje izjav in dejanj; jasno zavedanje lastnih nalog; racionalnost, pragmatičnost, učinkovitost, prevzemanje tveganja, samoiniciativnost, odločnost pri opravljanju nalog, brez prelaganja dela, ki (in ko) mora biti opravljeno, na druge

trajna, a se lahko pri določenih (nepredvidljivih) življenjskih situacijah in/ali tegobah to tudi spremeni; takrat je treba poiskati vzroke in jih odpraviti

neodgovornost

brezbrižnost, lenoba, brezvoljnost

neupoštevanje rokov, prelaganje krivde za lastne napake in neuspehe na druge, izogibanje nalogam in projektom, samopomilovanje, pritoževanje nad vodjo pri skupinskem delu, odsotnost zaupanja ostalih sodelujočih v timu, pogosto izražanje v smislu “to ni pošteno” ali “nisem jaz kriv”; izogibanje osebnostni, čustveni, duhovni in intelektualni rasti, izogibanje prevzemanju pobude; apatičnost

minljiva: neodgovorno ravnanje se lahko spremeni s pogovorom in s pozivanjem ostalih sodelujočih v skupini, pa tudi učiteljev in staršev

Dobra praksa 1. Predlogi za delo v razredu Opis dejavnosti: Ko govorimo o odgovornem učencu v odnosu do predmeta, krožka ali skupine sošolcev, je tak učenec dober vodja, saj je po navadi tudi uspešen učenec, ki poskrbi, da so naloge opravljene pravočasno in v skladu z navodili, obenem pa si prizadeva za dobro vzdušje in dobre odnose v skupini.

Custveni izzivi_notranjost.indd 47

23.1.2017 8:55:49

Čustva v šoli

V okviru tega je za boljše delo v razredu priporočljivo, da v šolske in zunajšolske dejavnosti uvrstimo najmanj enega ali dva odgovorna učenca, in sicer v: a) timsko delo, saj tak učenec spodbuja delavnost, spoštuje dogovore in roke, trud, ambicioznost, sodelovalnost in discipliniranost ter preprečuje razočaranje, jezo in apatijo zaradi rezultatov, saj (po)skrbi, da učenci nalogo uspešno in pravočasno opravijo. Tako so učenci zadovoljni, ponosni in veseli. Rezultat je ne le večja uspešnost pri delu tako posameznikov kot celotnega tima, ampak tudi večji občutki zadovoljstva, ponosa in sreče; b) ustvarjalno delo, saj tak učenec spodbuja medsebojno naklonjenost, delavnost, jasno zavedanje vloge/naloge in tudi tega, kaj je ustvarjalno delo, zaradi česar omogoča drznost in inovativnost. Odgovornost pomeni tudi odgovornost do rezultatov – v tem primeru preseganje ustaljenih mej, samoiniciativnost, prevzemanje tveganja in doseganje nadpovprečnih rezultatov, kar je še zlasti pomembno pri ustvarjalnih dejavnostih; c) zunajšolsko delo: odgovoren učenec je pomemben tam, kjer je pomembna pomoč mlajšim ali slabšim učencem, pa tudi pri projektih, kjer učenci pomagajo starejšim osebam ali učiteljem, ter pri ostalih zunajšolskih dejavnostih, kjer so potrebne samoiniciativnost, dodatna delavnost, visoka motiviranost in na splošno odgovornost do dejavnosti in vseh vpletenih. 2. Spodbujanje čustva odgovornosti S strani učiteljev a) Učitelj podobno kot pri veselju do predmeta učencu da dodatno vajo, pri čemer ta vadi razumevanje “naloge”: kaj je osnovna “naloga”, do kdaj jo mora narediti, komu odgovarja za uspešno opravljeno delo in kaj s tem pridobi? Lahko se dogovorita, da mu da celo dve nalogi – eno pri predmetu, ki ga ima rad, in eno pri predmetu, ki ga ne mara, saj tako preizkuša vpliv odgovornosti in veselja do nekega predmeta. b) Če gre za zunajšolske dejavnosti, učitelj ponovno izbere dve vaji, eno za dejavnost, ki jo ima učenec rad, in eno za takšno, ki je nima oz. je ni izbral. Učenec ponovno vadi razumevanje, kaj je osnovna “naloga”, kaj v tem primeru pomeni odgovornost (in kako jo izpolniti) in uspešnost. Pri tem se uči ne le tega, kaj je to odgovornost do vaje oziroma “naloge”, ampak tudi, kaj so to izziv, predanost, potrpežljivost, vztrajnost in samoiniciativnost. S strani staršev a) Starši dobro poznajo svojega otroka in njegove delovne navade, odnos do igrač, vsakodnevnih domačih opravil, hišnega ljubljenčka, sestre in/ali brata …, in tako po njegovem vedenju izberejo na primer vajo pri predmetu, ki ga ima in ki ga nima rad. Tako otrok spontano ugotovi, kaj pomeni imeti nekaj rad, pa tudi, kako je ljubezen do nečesa povezana z uspešnostjo in odgovornostjo. Pri drugi vaji pa se uči spoznavati pomen odgovornosti in uspešnosti, čeprav nečesa nima rad, a je to vseeno del življenja in spada k temu, da je uspešen. Tako se uči ljubezni, odgovornosti, vztrajnosti in uspešnosti.

Custveni izzivi_notranjost.indd 48

23.1.2017 8:55:49

Čustva v šoli

b) Če ima otrok mlajšo sestro ali brata, mu starši glede na starost zaupajo, da pazi nanj(o), hkrati pa ga učijo odgovornosti, ki mu jo s tem zaupajo. Enako velja glede hišnega ljubljenčka (na primer psa, mačke, ptiča, zajca), za katerega mora otrok odgovorno skrbeti – ga nahrani, počisti iztrebke oz. kletko, ga pelje na sprehod in podobno. To nalogo mora opravljati ves teden, starši pa vsak dan preverijo, kako uspešen oziroma odgovoren je pri tem. Če so starši zadovoljni, otroka peljejo na izlet ali ga kako drugače nagradijo. Ukrepi za krepitev določenega čustva ali reševanje čustvenih težav Komunikacija (v šoli)

Pogovor učitelja z učencem o tem, kaj pomeni biti odgovoren do nekoga oz. nečesa. Učitelj učencu pusti, da prosto in svobodno govori ter izraža misli, čustva in občutke glede odgovornosti.

Razumevanje (v šoli)

Pogovor ponudi učencu vpogled v to, kako vidi in razume lastne ali tuje rezultate, izjave, dejanja in delovanje v razredu, pri timskem delu, ustvarjalnih in zunajšolskih dejavnostih, kako se je obnašal (reagiral) in ali je primerno reagiral glede na rezultate, ki jih je dosegel. Jasna razdelava, kaj so naloge učenca kot posameznika, kot “so-delavca” pri skupinskem delu, pa tudi tega, kaj so naloge učitelja. Naj našteje, katere so glavne značilnosti odgovornega delovanja ter temu ustreznih izjav in dejanj. Vprašalnik za samorefleksijo na področju čustva odgovornosti (CD/6)

Komunikacija (doma)

Otrok se pogovori s starši in skupaj se naučijo, katere so glavne značilnosti odgovornega ravnanja ter dodatni (in/ali novi) načini izražanja in delovanja, če so potrebni.

Razumevanje (doma)

Otrok z nadaljnjimi pogovori s starši dobi vpogled v to, kako vidi in razume lastne ali tuje rezultate, dejanja in izjave ter ali je pravilno razumel situacijo in (re)akcijo. Hkrati pa skozi zgoraj omenjeno komunikacijo že vadi razumevanje novih načinov odgovornega izražanja in delovanja, na primer odgovornost do dogovorov, nalog in rokov, prijaznost, delavnost, samoiniciativnost, samozavest, spoštovanje, veselje in ljubezen; razumevanje kaznovanja ali/in nagrajevanja.

Interaktivna rešitev (spodbujanje odgovornosti)

Učenca, ki ni izražal dovolj odgovornega in spoštljivega odnosa do lastnih nalog in učenja (v skupinskih, ustvarjalnih ter zunajšolskih dejavnostih), postavimo v situacije, v katerih vadi odgovorno in spoštljivo vedenje ter ravnanje tako glede lastnih kot glede skupinskih (šolskih in zunajšolskih) izjav in nalog.

Custveni izzivi_notranjost.indd 49

23.1.2017 8:55:49

Čustva v šoli

Druge aktivnosti

Igra z žogo in mrežo: v večjem prostoru naj se zbere 4–6 sošolcev, prijateljev; vsak od otrok se odloči, da bo igralec z določeno številko (npr. igralec št. 1, št. 2, št. 3 itd.). Za igro potrebujete napihljivo žogo in 4–5 tanjših, daljših vrvic, iz katerih spletete večjo mrežo. Ko dokončate mrežo, nanjo postavite žogo; vsak od otrok prime mrežo na enem koncu, tako da je mreža v zraku; nanjo postavite žogo. Igra je takšna: otroci morajo z mrežo hoditi po prostoru; vodja tima na svojem koncu zategne vrvico in jo povleče k sebi, a za to mora prevzeti vso odgovornost; igralec št. 2 ni odgovoren in popusti svojo vrvico; igralca št. 4 in 5 sta v konfliktu in vsak vleče svoj del vrvice na svojo stran; igralca št. 4 in 6 pa zamenjata mesti. To je zelo dobra igra za to, da se otroci zavejo, da so del skupine in kaj se zgodi, če skupina ni usklajena ter se ne zavedajo skupne pripadnosti in odgovornosti do sebe in skupnega cilja: v tem primeru bodo ugotovili, da bo žoga pogosto padala z mreže in da bodo morali vajo pogosto ponoviti, da se bodo pravilno uskladili. Otroci naj igro ponovijo dvakrat ali trikrat in pri tem vsakič zamenjajo vloge. Po končani igri pa naj reflektirajo svoje občutke in misli ter naj se navežejo na konkretne dejavnosti in situacije, ki zadevajo predmete, timske in zunajšolske dejavnosti, v luči lastne odgovornosti do teh dejavnosti. Branje knjig ter gledanje (risanih) filmov o odgovornosti, npr.: Lepo vedenje do okolja (Viktorija Muha), Mali princ (Antoine de Saint-Exupéry), Bela kačica s kronico (ljudska). Willy Wonka in tovarna čokolade (Willy Wonka & the Chocolate Factory, 1971), Čarli in tovarna čokolade (Charlie and the Chocolate Factory, 2005), Babe (Babe, 1995), Skrivnost iz Kellsa (The Secret of Kells, 2010), Ekipa iz Indiane (Hoosiers, 1986), Prosti dan Ferrisa Buellerja (Ferris Bueller’s Day Off, 1986), risanke Nodi (Noddy, 1992–1994, 1999–2001).

Custveni izzivi_notranjost.indd 50

23.1.2017 8:55:49

Mag. Katarina Majerhold

Čustveni izzivi Prepoznavanje različnih čustev in reševanje čustvenih stisk učencev Uredila: Tanja Teršar Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje: Grega Inkret Oblikovna izvedba in prelom: Studio Signum, d. o. o. Tisk: Abo grafika, d. o. o. 1. izdaja, 1. natis Naklada: 1.500 izvodov Ljubljana, 2017

Custveni izzivi_notranjost.indd 116

23.1.2017 8:55:51

Iz recenzije mag. Anite Mirjanić, profesorice filozofije, izkušene učiteljice in avtorice učnih gradiv

Knjigi je priložen brezplačen CD-ROM z 22 vprašalniki za samorefleksijo glede določenega ali poljubno izbranega čustva. Vprašalnike je mogoče praktično uporabiti pri delu z učenci v razredu.

17,65 €

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Custveni izzivi Naslovnica.indd All Pages

UČITELJEVA ORODJA

ČUSTVENI IZZIVI Prepoznavanje različnih čustev in reševanje čustvenih stisk učencev

•

Katarina Majerhold

ČUSTVENI IZZIVI

UČITELJEVA ORODJA

Prepoznavanje različnih čustev in reševanje čustvenih stisk učencev

UČITELJEVA ORODJA

ČUSTVENI IZZIVI

KATARINA MAJERHOLD BREZPLAČNI CD-ROM: 22 VPRAŠALNIKOV O ČUSTVIH

26/01/17 11:00