JA IZDUASOM
Slovenščina za vsak dan S PL
a. co m
9
kn
jig
ar n
Učbenik
SZVD9+ notranjost_UC_j.indd 1
P
Rešitve nalog so objavljene na spletni strani www.devetletka.net/gradiva/slovenscina.
13.7.2017 8:21:21
Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, dr. Martina Križaj in dr. Marja Bešter Turk
Slovenščina za vsak dan 9 – izdaja s plusom Učbenik za slovenščino v 9. razredu osnovne šole
Urednica: Andreja Ponikvar Recenzentki: mag. Lara Godec Soršak, Marta Rubin Ilustracije: Suzana Bricelj Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)
Oblikovanje naslovnice: Grega Inkret Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar Prelom: Studio Signum, d. o. o. Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Prva izdaja Naklada: 300 izvodov
ar n
Ljubljana, 2017
a. co m
Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet
jig
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Slovenščina za vsak dan 9 – izdaja s plusom je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 198. seji dne 21. 3. 2019 s sklepom št. 613-1/2019/110 potrdil kot učbenik za slovenščino – jezik v 9. razredu osnovne šole.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2017). Vse pravice pridržane.
kn
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
SZVD9+ notranjost_UC.indd 2
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2) SLOVENŠČINA za vsak dan 9. Učbenik : izdaja s plusom / Nana Cajhen ... [et al.] ; [ilustracije Suzana Bricelj ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2017 ISBN 978-961-271-794-0 1. Cajhen, Nana 290874112
08/07/2019 10:36
Kazalo 1 Slovenski jezik tukaj in zdaj 2 Slovenski jezik skozi čas 3 Po telefonu, ne na štiri oči
5 9 17
.................................................................................................................................................................................................................................................................................
.............................................................................................................................................................................................................................................................................................. ................................................................................................................................................................................................................................................................................
Glasovi slovenskega knjižnega jezika ................................................................................................................................................................................................................. 19
4 Joj, že?!
........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
27
5 Vejica, kje naj te napišem? 6 Ali bi ga prepoznali?
a. co m
Medmet ......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 29 Členek ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 32 ..............................................................................................................................................................................................................................................................................
.............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
35 45
Tvorjenke .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 51
7 Skupaj, narazen ali z vezajem? 8 Osebna zgodovina 9 Sta stavka v povedi enakovredna ali ne? 10 Kako pridemo do tja? 11 Odprto 8.00–13.00 12 Potovanje je lepo doživetje 13 Odlično, zabavno, poučno, ! 14 Naj napišem prošnjo ali prijavo?
...........................................................................................................................................................................................................................................................
........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
..............................................................................................................................................................................................................
.........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................................................................................
................................................................................................................................................................................................................................................................
.....................................................................................................................................................................................................................................................
55 61 67 73 79 85 89 95
Sopomenske enostavčne povedi ................................................................................................................................................................................................................................ 101
ar n
15 Empatija, sočutje, sožalje 16 Računi terjajo plačilo 17 Kulturni vrtiljak 18 Besedila okrog nas 19 Premisli, dopolni, predstavi
..............................................................................................................................................................................................................................................................................
....................................................................................................................................................................................................................................................................................................
................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
103 109 113 119 127
..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
kn
jig
.....................................................................................................................................................................................................................................................................
Krajšave zaim. zaimek os. zaim. osebni zaimek vprašalni zaimek vpr. zaim. svoj. zaim. svojilni zaimek kazalni zaimek kaz. zaim. oz. zaim. oziralni zaimek prid.
pridevnik
štev. števnik glag. glagol sed. sedanjik pret. preteklik prih. prihodnjik pov. nakl. povedni naklon vel. nakl. velelni naklon pogojni naklon pog. nakl. predl. predlog
gl. glej ipd. in podobno itd. in tako dalje itn. in tako naprej na primer npr. oz. oziroma tako imenovani t. i. tj. to je
ar n
sp. spol m. sp. moški spol ž. sp. ženski spol srednji spol sr. sp.
st. čl. stavčni člen oseb. osebek pov. povedek pr. predmet p. d. k. prislovno določilo kraja p. d. č. prislovno določilo časa prislovno določilo načina p. d. n. p. d. v. prislovno določilo vzroka
a. co m
sam. samostalnik
jig
ed. ednina dv. dvojina mn. množina
imenovalnik rodilnik dajalnik tožilnik mestnik orodnik
kn
im. (I) rod. (R) daj. (D) tož. (T) mest. (M) or. (O)
SZVD9+ notranjost_UC_j.indd 4
13.7.2017 8:21:22
1
a. co m
Slovenski jezik tukaj in zdaj
kn
jig
ar n
Razmišljali bomo o tem, • kateri jezik je v Republiki Sloveniji državni jezik, kateri so uradni jeziki in kako se to kaže, • ali je slovenščina uradni jezik tudi v Evropski uniji in kako se to kaže, • kako imenujemo ljudi, katerih prvi/materni jezik je slovenščina, kje živijo ter po čem se ločijo zamejci, izseljenci in tisti Slovenci, ki živijo v Sloveniji, • katere vloge ima slovenščina pri prebivalcih Slovenije ter katero vlogo ima za vsakega od nas.
SZVD9+ notranjost_UC_j.indd 5
13.7.2017 8:21:26
1
Slovenski jezik tukaj in zdaj 1. V manjših skupinah se pogovorite o svojem odnosu do ljudi − druge narodnosti, − druge vere ali svetovnega nazora, − druge rase, − iz drugega družbenega okolja, − z drugačnimi umskimi ali telesnimi zmožnostmi. Pojasnite vsak svoj odgovor in se pogovorite o svojih utemeljitvah. Nato poročajte o svojih ugotovitvah, primerjajte jih med seboj ter povzemite podobnosti in razlike.
a. co m
2. Kaj meniš o nestrpnosti do drugačnih ljudi? Zakaj po tvojem mnenju prihaja do te nestrpnosti? Kako bi jo lahko odpravili? Kaj bi naredil, če bi jo prepoznal v svojem okolju?
3. Kaj imajo skupnega državljani oz. državljanke iste države (npr. Republike Slovenije)? Po čem pa se (lahko) ločijo med seboj? Kaj imajo skupnega pripadniki oz. pripadnice iste narodnosti (npr. Slovenci/Slovenke)? Po čem pa se (lahko) ločijo? Kaj najbolj zaznamuje človekovo narodno pripadnost?
ar n
4. Kateri jezik zaznamuje Republiko Slovenijo kot samostojno državo? Kaj to pomeni? Kako pravimo jeziku, ki zaznamuje državo? 5. Preberi nepopolno poved in jo dopolni. Nato jo napiši v zvezek.
.
jig
Državni jezik v Republiki Sloveniji je
kn
6. V katerem jeziku govorijo zaposleni v uradih, šolah in drugih ustanovah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novi Gorici? V katerem jeziku so javni napisi (npr. imena krajev, ulic …) v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novi Gorici?
7. Oglej si javna napisa.
6
SZVD9+ notranjost_UC_j.indd 6
13.7.2017 8:21:28
Slovenski jezik tukaj in zdaj
1
Kaj je posebnost teh javnih napisov? V katerih jezikih je prvi napis? V katerih pa je drugi?
ar n
a. co m
Ob spodnjem zemljevidu povej, v katerih delih naše države lahko vidimo take dvojezične napise.
Zakaj so napisi na teh območjih v dveh jezikih?
8. Preberi nepopolno besedilo in ga dopolni. Nato ga napiši v zvezek.
jig
Uradni jezik v Republiki Sloveniji je ; le na območjih, na katerih že stoletja živijo ob Slovencih tudi Italijani oz. Madžari, sta uradna jezika dva – slovenščina in . oz.
kn
9. S sošolcem ali sošolko se pripravita na delo v dvojicah. Izberita si kraj na slovenskem dvojezičnem območju (npr. Koper, Izolo, Lendavo, Dolgo vas) ter na spletu ali kje drugje poiščita podatke o njegovi legi, o številu prebivalcev in njihovi narodnosti, o njegovih kulturnih znamenitostih ipd. S sošolci in sošolkami, ki so izbrali isti kraj, primerjajte svoje ugotovitve in poročajte o njih.
10. Opazuj, v katerem jeziku oz. v katerih jezikih so javni napisi v tvojem kraju. Poročaj o svojih ugotovitvah; razmišljaj tudi o razlogih za rabo teh jezikov in izrazi svoje mnenje o njej. 11. V katero zvezo držav je Slovenija vključena od leta 2004? Ali je v tej evropski zvezi uradni jezik (poleg drugih jezikov) tudi slovenščina? Kako se to kaže?
7
SZVD9+ notranjost_UC_j.indd 7
13.7.2017 8:21:29
1
Slovenski jezik tukaj in zdaj
a. co m
12. Oglej si zemljevid.
Območja, na katerih živijo Slovenci zunaj meja Republike Slovenije
ar n
Kaj prikazuje? Kdo so zamejski Slovenci? V katerih državah živijo? Imenuj nekaj krajev v zamejstvu. Ali so se Slovenci v te kraje priselili iz Slovenije? Pojasni svoj odgovor. Kateri je njihov prvi oz. materni jezik? Ali je njihov prvi jezik tudi državni jezik v državi, v kateri živijo? Pojasni svoj odgovor.
jig
13. S sošolcem ali sošolko se pripravita na delo v dvojicah. Izberita si kraj v zamejstvu (npr. Žavlje, Sv. Križ nad Trstom, Doberdob, Števerjan, Gorica, Špeter Slovenov, Ravanca, Ukve; Bistrica na Zilji, Železna Kapla, Velikovec, Pliberk; Monošter, Gornji Senik, Dolnji Senik) ter na spletu ali kje drugje poiščita podatke o njegovi legi, o številu prebivalcev in njihovi narodnosti ter o njegovih kulturnih znamenitostih ipd.
kn
S sošolci in sošolkami, ki so izbrali isti kraj, primerjajte svoje ugotovitve in poročajte o njih.
14. Ali sta besedi zamejec in izseljenec sopomenki? Pojasni svoj odgovor. Imenuj nekaj držav, v katerih živijo slovenski izseljenci. Izberi si eno od teh držav ter na spletu ali kje drugje poišči, kako izseljenci v njej ohranjajo slovenščino in kako jim pri tem pomaga država Slovenija. S sošolci in sošolkami, ki so izbrali isto državo, primerjajte svoje ugotovitve in poročajte o njih.
15. S sošolci in sošolkami se pogovorite o tem, kaj novega ste se naučili v tej učni enoti. 8
SZVD9+ notranjost_UC_j.indd 8
13.7.2017 8:21:31
2
a. co m
Slovenski jezik skozi čas
kn
jig
ar n
Razmišljali bomo o tem, • ali sta slovenski knjižni jezik in slovenska pisava danes taka, kot sta bila v prvih slovenskih zapisanih besedilih, • kako se je razvijal slovenski (knjižni) jezik in kako se je razvijala slovenska pisava ter kateri so mejniki v njunem razvoju.
SZVD9+ notranjost_UC_j.indd 9
13.7.2017 8:21:32
2
Slovenski jezik skozi čas 1. Koliko časa je minilo od tvojega rojstva? Kaj se je v tem času spremenilo v tvojem življenju? Kako se je v letih od tvojega rojstva do danes spremenilo tvoje sporazumevanje? Od kod to veš?
a. co m
2. Ali si v berilu že kdaj prebral besedilo slovenskega avtorja ali slovenske avtorice, ki je živel/-a in ustvarjal/-a v 19. stoletju ali še prej (npr. Valentina Vodnika, Antona Tomaža Linharta, Franceta Prešerna, Frana Levstika, Josipa Jurčiča, Ivana Tavčarja, Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja, Zofke Kvedrove …)? Ali si imel kaj težav z razumevanjem tega besedila? Zakaj si imel te težave – zaradi neznane vsebine, zaradi neznanih besed in besednih oblik ali zaradi česa drugega? Kako si si pomagal pri reševanju teh težav? 3. To, kako se je dani jezik spreminjal oz. razvijal skozi čas, odkrivamo s primerjavo zapisanih besedil in s primerjavo posnetkov govorjenih besedil. Oglej si odlomke. 1
ar n
Pod položnimi, valovitimi holmi, z grmičevjem in nizkim drevjem porastlimi in prepreženimi z dolgimi, golimi jasami, so se razprostirali Lazi, velika vas, raztresena po dolini, po brdih in klancih. V zeleni dolini, ob vodi, so se stiskale na kup velike bele hiše; kolikor dalje so segale ulice in kolikor više so se vile, toliko bolj so se ogibale koče druga druge in toliko bolj so bile nizke in siromašne.
kn
jig
Ivan Cankar, Martin Kačur, 1906
2
Primož Trubar, Ta evangeli svetiga Matevža, 1555
10
SZVD9+ notranjost_UC_j.indd 10
13.7.2017 8:21:32
Slovenski jezik skozi čas
2
3
Verh sonca sije soncov cela čeda po neba svitlih potah raskropljena; od sonca, ljub’ga svoj’ga, zapušena, jih zemlja celo noč z veseljam gleda.
a. co m
France Prešeren, 1847
4
France Prešeren, 1831
jig
ar n
5
2. Brižinski spomenik, ok. 1000
kn
4. Odlomke iz 3. naloge razvrsti po času nastanka. Skušaj jih prebrati (začni pri najstarejšem). Kateri odlomek si prebral brez težav? Zakaj? Katerega odlomka pa nisi znal prebrati? Katera odlomka sta napisana v pisavi, ki jo uporabljamo še danes? Kdaj približno smo začeli Slovenci uporabljati pisavo, ki jo imamo še danes? (Lahko si pomagaš z letnicama odlomkov iz Prešernovega soneta.) V katerem odlomku so črke bolj podobne današnjim – iz Brižinskega spomenika ali iz dela Primoža Trubarja? Ali je Trubar zapisoval glasove c, z, s in č, ž, š z enakimi črkami, kot jih pišemo danes?
11
SZVD9+ notranjost_UC_j.indd 11
13.7.2017 8:21:33
2
Slovenski jezik skozi čas Ponazori odgovor. Preberi besedilo in v zvezek prepiši bistvene podatke. Pisava Slovencev se je spreminjala. Brižinski spomeniki (nastali ok. leta 1000) so bili napisani v karolinški minuskuli, Trubar je v glavnem pisal v bohoričici (od l. 1555), od sredine 19. stoletja pa pišemo v gajici.
a. co m
Izdelaj časovni trak razvoja slovenske pisave.
5. Preberi sodobna prepisa odlomka iz drugega Brižinskega spomenika in iz Trubarjevega dela.
Mi imamo pag tukaj tri riči vom povedati: Na pervu. Kadar ta Slovenski jezig se povsod glih inu veni viži ne govori, drigači govore zdostimi besedami Krajnci, drigači Korošci, drigači Štajerij inu Dolenci …
ar n
R. Kolarič, v: Freisinger Denkmäler/ Brižinski spomeniki, München 1968.
jig
Ali si oba razumel? Kateri odlomek si bolje razumel? Zakaj? O čem govori? O čem pa govori prvi odlomek? Kateri odlomek je napisan v jeziku, ki je bolj podoben sodobnemu?
kn
Trubar, ali mi lahko poveš svoj e-naslov, ker te na mobi nikoli ne dobim?
Seveda, dohtar! Lahko mi pošlješ tudi SMS.
12
SZVD9+ notranjost_UC_j.indd 12
13.7.2017 8:21:33
Slovenski jezik skozi čas
2
6. Preberi še naslednje besedilo. Predniki današnjih Slovencev so v drugi polovici 6. stoletja naselili današnje slovensko jezikovno ozemlje in še alpski svet čez Dravo vse do Donave na severu ter na vzhodu do Panonije. Ob naselitvi so verjetno še govorili praslovanski jezik.
a. co m
Nato pa se je jezik do 9. stoletja že toliko spremenil, da v tistem času lahko govorimo že o zgodnji slovenščini. V njej je napisan prvi slovenski rokopis – to so tri krajša katoliška verska besedila, imenovana Brižinski spomeniki. Brižinski spomeniki so nastali ok. leta 1000 na Koroškem (na ozemlju nekdanje kneževine Karantanije) ter so prvi ohranjeni zapis slovenskega jezika in tudi katerega koli slovanskega jezika v latinici. Na podlagi analize jezika Brižinskih spomenikov jezikoslovci sklepajo, da slovenski jezik v 10. stoletju še ni bil razcepljen na narečja in da v njem še ni bilo prevzetih besed. Kasnejši rokopisi v slovenščini, npr. Celovški (iz 14. stol.) ter Stiški in Starogorski rokopis (oba iz 15. stol.), pa vsebujejo narečne besede ter tako izpričujejo, da se je tedaj enotni slovenski jezik počasi cepil na narečja. (Celovški rokopis vsebuje nekaj koroških besed, v Stiškem rokopisu je napisanih nekaj dolenjskih besed in v Starogorskem rokopisu nekaj primorskih.)
ar n
Slovenska narečja so ljudje predvsem govorili; tu in tam jih je kdo zapisal v rokopisu z versko pa tudi s posvetno vsebino. Ko pa je Nemec Johannes Gutenberg sredi 15. stol. natisnil prvo knjigo, je tudi pri Slovencih nastopil čas za novo poglavje v razvoju jezika – v 16. stol. (leta 1550) je slovenski duhovnik Primož Trubar na Nemškem izdal prvi slovenski knjigi, tj. Katekizem in Abecednik. Ker je bila slovenščina v tistem času narečno že precej razcepljena in ker je Trubar želel, da bi njegova dela brali vsi Slovenci (ne glede na to, kje živijo in katero narečje govorijo), je ustvaril slovenski knjižni jezik – in sicer tako, da je za osnovo vzel ljubljanski govor in temu dodal nekaj prvin iz svojega domačega dolenjskega narečja. V tem knjižnem jeziku je kasneje napisal še več knjig, predvsem z versko vsebino. Vsa svoja dela razen prvih dveh je napisal v pisavi, ki jo imenujemo bohoričica.
jig
Leta 1584 je Trubarjev sodobnik Jurij Dalmatin prevedel v slovenski knjižni jezik Biblijo in tako smo Slovenci dobili Sveto pismo v slovenskem jeziku, in to v istem času kot drugi narodi. Še en Trubarjev sodobnik, Adam Bohorič, je istega leta (torej 1584.) izdal prvo slovnico slovenskega jezika; napisal jo je v latinščini.
kn
V drugi polovici 16. stoletja, tj. v obdobju, ki mu zaradi širjenja protestantske vere rečemo tudi obdobje protestantizma, so nastala še druga dela, ki so pomembno vplivala na razvoj slovenskega knjižnega jezika. V naslednjih stoletjih tja do začetka 19. stol. je izšlo malo novih slovenskih knjig; slovenski knjižni jezik se je ohranjal predvsem s tiskanjem knjig, v katerih so bili zbrani odlomki iz Dalmatinove Biblije. Slovenski knjižni jezik je dobil nov zagon na začetku 19. stol. Spremenjene družbene razmere so slovenščini utirale pot v šole, urade, javnost, umetnost in znanost. Te nove okoliščine so močno vplivale na razvoj in rabo slovenskega knjižnega jezika – v tem času je izšla prva slovenska slovnica v slovenščini (l. 1811, napisal jo je pesnik Valentin Vodnik), izhajal je tudi prvi slovenski časopis Lublanske novice (izdajal ga je Valentin Vodnik), svoje pesmi v slovenščini je objavljalo več pesnikov, med njimi predvsem Valentin Vodnik in France Prešeren.
13
SZVD9+ notranjost_UC_j.indd 13
13.7.2017 8:21:33